GRADIVO ZA OBRAVNAVO O KOZOLCU NA SLOVENSKEM Jože Stabéj Odkar je izdalo leta 1931 Znanstveno društvo v Ljubljani delo Antona Melika »Kozolec na Slovenskem«, nismo več brali ali slišali kaj posebnega in obsežnejšega O' našem kozolcu. Melik je obdelal vprašanje kozolca na Slovenskem precej nadrobno in je podprl svoja sporočila z novimi izvirnimi dokazi, pustil pa je — razen nekaj kratkih omemb — vnemar starejše jezikovne in kulturnozgodovinske zapise o slovenskem kozolcu. Tisti, ki bo pisal prihodnjo monografijo o kozolcu na Sloven- skem, ne sme prezreti pokraj vrst, razvoja, razprostranjenosti in drugih posebnosti našega kozolca, njegove nič manj mikavne jezikovne in kul- turnozgodovinske plati. Glede na to sem zbral iz 17., 18., in 19. stoletja o kozolcu na Slovenskem precejšnje gradivo — gotovo še ne vsega — ki doslej pri nas ni bilo' posebej priobčeno in obravnavano, a je vredno, da ne ostane prezrto in neupoštevano pri naših nadaljnjih raziskavah o kozolcu. L Spričo uporabe kozolca pri večjem delu Slovencev že v zgodnji zgo- dovinski dobi po naselitvi v novi domovini bi pričakovali, da bo zapisan ali vknjižen izraz kozolec v tej ali oni obliki v prvih slovenskih roko- pisih ali knjigah. Domala prepričan sem bil, da bo kozolec omenjen ali celo zapisan s slovenskim izrazom v kakem urbarju na slovenskih tleh, v Andrea Rezla Gornih Bvqvi leta 1582, ali v kaki drugi listini med znanimi slovenskimi rokopisnimi starosvetnostmi. Nadalje sem iskal izraz kozolec v predgovorih in obrobnih opomnjah slovenskih prote- stantskih piscev, a še prav posebej sem mislil na posmrtno Trubarjevo delo Hifhna Poltilla iz leta 1595, kjer je kljub nemški Lutrovi predlogi skrit marsikateri slovenski izraz, ki je n. pr. v Pleteršnikovem slovarju zapisan šele za dobo od okrog 150 do- 300 let pozneje.^ Hijeronim Megiser in Alasia da Sommaripa, prva besednjakeirja slovenskega jezika, z Bohoričem in Dalmatinom vred tudi še nista vknji- žila izraza kozolec. V Dictionarium quatuor linguarum leta 1592 beremo pod Harpff le cithara, arpfa, Itruna, harpa, pod Korngarb kopizh, Inop, ' Kljub prizadevnosti zapisa ali vknjižbe besede kozolec nisem našel, s čimer pa ne izključujem, da nisem izraza morda vendarle kje prezrl. Zgodo- vinski slovar slovenskega jezika nam bo moral rešiti vsa taka ugibanja. 5-^ . 35 Jože Stabéj pod Bock kosi, kosél itd. Thesaurus Polyglottus iz leta 1605 pa pod Cithara (1/267) zopet ne pove več ko harpff, arpfa, ftruna. V obeh slo- varjih sem iskal besedo kozolec še pod vsemi mogočimi drugimi iztoč- nicami, vendar brezuspešno. Enako ne pozna kozolca rokopisno sloven- sko-nemško-latinsko Krajnsko besedische pisano^ iz druge polovice 17. stoletja. Po mojih dosedanjih ugotovitvah je zapisal slovensko poimenovanje kozolca pri nas najprvo Matija Kastelec (1620—1688), ki »je bil pervi, ki si je prizadeval branje med prostimi pravovernimi ljudmi vpeljati in razširiti«.'' V poljudno in po domače pisanih delih je jemal Kastelec primere in prispodobe iz vsakdanjega ljudskega življenja, in tako ima Navuk Chriftianski iz leta 1688 v sestavku Nebu na semli po Boshji Voli, na str. 602 in 603, naslednji Exempil: »En Bogabojezhi kmetizh, je vfelei imil eia velik shégin od G. Boga, de nîemu nei nigdâr. ni Tlaiia, ni tozha, tudi obenu hudu vreme nei nîemu shkode fturilu; jâ v' taki vishi, de via nîegova shita na puli, vlaku leitu, fo taku lipu Itala, inu nîegovi vinogradi taku obilnu rodili, de je on imil vie fvoje Koselze kaszhe, inu shkrinie polne shita, inu fvoje keldre napolnene s' vinam ...« (Str. 602.) Po navedbi je našel Kastelec prednji primer v Alph. Rodriq. Tom. L rr 8 c. 8, ki ga pa ni prevedel dobesedno, za kar nam je najočitnejši dokaz beseda Koselze. Zanimivo je, da je povedal in zapisal nekaj let pozneje isti primer tudi Tobi ja Lionelli — Janez Svetokriški v Sacrum Promptuarium... Pars secunda. Venetiis 1691 (prav 1695), str. 182, v pri- digi Na tretio nedelo po S. S. Tryeh Krajlih. Svetokriškega primer, ki navaja zanj ob levem robu vir In Vi. P. P., t. j. Vita Patrum, je malce zgovornejši. na prav redkih mestih pa imata Kastelec in Svetokriški iste besede, a Kastelčev zapis je bolj poljuden in domač. Izraza kozolec, ki ga tudi drugod v obsežnih petih delih Svetokriškega nisem našel, pa Lionelli v primeru ni zapisal. Oba prepisa Kastelčevega slovarja, t. j. Dictionarium latino-carnio- laiium in Dictionarium latino-camiolicum,* nimata pod mogočimi latin- skimi iztočnicami zapisa kozolec, razen če je kje na povsem drugem, nenavadnem mestu. Tretji najpopolnejši in dopolnjeni prepis Gregorja Vorenca Novum Dictionarium, feu Lexicon Vniuersale... Nove befledne Buque, mi pa pri pisanju te obravnave ni bil dosegljiv ne v izvirniku ne v posnetku. Za Kastelcem je beseda kozolec v Dictionarium trilingue," ki ga je napisal Janez Adam Gaiger — p. Hipolit v letih 1710—1712, in sicer v 2. delu Germanico-Sclavonico-Latinum na str. 86 pod Harpfen, kóselz (popravljeno iz prvotnega kófelz), Reconditorium manipulorum fru- ^ Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK), sign. 175 II Ca. ^ Franc Metelko, Pismenica..., list 52. str. 4. — Rokopis v NUK, sign. Ms 563. * Rokopisa v NUK, sign. Msc 169 II o. a in Msc 803. " Rokopis v NUK, sign. 182 II C. a. 36 Gradivo za obravnavo o kozolcu ua Slovenskem menti (t. j. spravišče [shramba) žitnih snopov). Nenavadno je, da je opisal Hipolit v latinščini kozolec s svojo rečenico in ne z običajnim izrazom cithara, kjer pa v latinsko-nemško-slovensketn delu slovarja nima pomena kozolec. Tudi v slovenskem prevodu Komenskega Orbis sensualium pictus, Hipolit ni omenil slovenskega kozolca, čeprav bi bil lahko porabil za to priliko posebno XLV. sestavek Polfku dellu na str. 18 in 19 slovenskega rokopisnega prevoda, a oprijemal se je le golega izvirnika. Pri branju obubožanega slovenskega slovstva med leti 1715—1750 sem doslej dognal besedo kozolec v II. delu Palmarium empyreum leta 1743, str. 78; govoril in zapisal jo je pred 20. avgustom 1728 Mihael Krammer — p. Rogerij v 66. pridigi Na dan Svetiga Elia, češ, »udari U kako hisho, ali koselz. inu iifse pogory«. Ni čudo, da je preteklo od natiska prve slovenske knjige pa do prve do zdaj znane vknjižbe besede kozolec 138 let, čeravno je mogel v tej dobi skoraj vsak nam znanih slovenskih piscev malodane z nosom zadeti ob kozolec, tedaj prav verjetno že okrog tisoč let staro in rabljeno slo- vensko napravo. Ogledati si je treba n. pr. le podobe Valvasorjeve Ljub- ljane" iz časa okrog leta 1660, kjer so razpostavljeni kozolci po Ljubljani in okolici (Sv. Peter, Poljane, Trnovo, Krakovo, Kolodvorska cesta, Ajdovščina itd.), kakor gobe po dežju. Prišlo pa je ljubljansko obilo- vanje s kozolci do očitne književne zavesti šele Pohlinu leta 1789 pri slovenjenju R. Z. Beckerjeve Noth- und Hülfsbüchlein für Bauersleute, o čemer bom povedal nekaj primerov kasneje. Da pa kljub temu, rekli bi, vsakdanjemu napotju kozolcev tako dolgo le-teh ni nihče imenoval s slovenskim izrazom, ali jih opisal in nasploh opozoril nanje, je vzrok pač predvsem ta, da do Glavarja, Scopolija, Kumerdeja in Hacqueta ni nihče pošteno mislil ali opozarjal na gospodarski pouk Slovencev, kaj šele, da bi bil o tem kaj slovenskega napisal. Komaj P. P. Glavar je hotel 'izdati leta 1776 Pogovor od Zhebelnih Rojou, prvo delo v slovenščini iz domačega gospodarstva, in kjer tudi pravi v XVIII. pogovoru. 205. od- stavek, da »Zhebelnak na sadne je en prašen Kosonz«, če čebelar ne bo umno čebelaril.' Dovoljno sta znana Valvasorjev prvi zapis (v nemščini) o kozolcu na Kranjskem in prva njegova samostojna podoba leta 1689 v Die Ehre deß Hertzogthums Grain, II. Buch. Das II. Capittel, str. 104 in 105. Zaradi poznejših vedno enakih ali podobnih podkrepljenj, zakaj je kozolec na Kranjskem potreben, moramo vedeti, kako poudarja že Valvasor, da dajo na Kranjskem obdelana polja vsako leto po dve žetvi, da se njiva na leto po dvakrat preorje, kar se v drugih deželah, t. j. v sosednjih, ne dogaja. Tudi seno se na travnikih kosi dvakrat na leto. »Zu diesen Ende hat man im Lande überall die so genannte Harpffen«, nadaljuje v izvir- niku Valvasor, ne da bi bil pristavil za Harpffen tudi slovenski izraz. « France Stele, Valvasorjeva Ljubljana.'GMS IX (1928), 70—98. ' Poročilo o najdenem Glavarjevem rokopisu »Pogovor od Zhebelnih Rojou« glej v Slovenskem čebelarju LIV (1932), 130—135. 177—180 in 202—204. 37 Jože Stabéj in zaključuje poročilo: Sem [t. j. v kozolce] se spravi poželo žito, da se I posuši, kajti da bi se sušilo na polju, kakor je navada v drugih deželah, ^ tega ne dopušča čas, zlasti se tu polje, brž ko je požeto, znova preorje ; in poseje, kakor je bilo prej omenjeno.'* ! Valvasorjeva podoba in sporočilo o kranjskem kozolcu sta opozorila I zlasti tujino na dotlej ji malo znano ali vobče neznano slovensko gospo- \ darsko posebnost. Posebno pozornost pa je zbudil med znanstveniki ter 1 tistimi, ki bi o njih v našečasnem pomenu rekli, da jih je mikala etno- ; grafija, drugi — po tehtnosti in obširnosti prvi — opis slovenskega ] kozolca, ki ga je napisal, žal, zopet v nemščini, slovenskoštajerski rojak ; iz Arclina pri Vojniku Janez Žiga Valentin Popovič (1705—1774) 1. 1750 ; v znameniti knjigi Untersuchungen vom Meere, str. 104. , Za pisanje o slovenskem kozolcu je porabil Popovič priložnost v se- ; stavku Erklärung einiger, meistentheils Platteutscher Wörter, in sicer ; v obravnavi besede Berg. V uvodu pove Popovič, da je bral na str. 82 { dela: Umständliche historische Nachricht von der grossen Wasserfluth, { welche in der Christnacht des 1717 Jahres, die Herzogthümer Holstein, Schleßwig, Bremen.,, betroffen hat. Hamburg, 1718 — med drugimi tudi naslednje besede: »Es war erbärmlich anzusehen, wie der Tag an- i brach, daß einer auf einem Strohhümpel oder Berge saß..Popovič i pojasnjuje, da tukaj das Berg ne pomeni nions (hrib, grič), ker bi bil i tak pomen v zvezi s prejšnjo vsebino nesmiseln in ker v tistih pokra- i jinah tudi ni drugih hribov ko krtine, ter potem nadaljuje:^" i ^ Mirko Rupel, Valvasorjevo berilo. Ljubljana 1951, str. 17, 18. " Bilo je usmiljenja vredno pogledati, ko se je zdanilo, da je sedel eden na kupu slame ali stogu ... ^" Ker je Popovičev člančič prvi znani obširnejši opis slovenskega kozolca in ne vem, da bi se bil že kdo pobliže ukvarjal s tem pomembnim zapisom, a izvirno besedilo ni ravno vsakomur lahko dosegljivo, navajam le-to poleg slo- venskega prevoda tudi v izvirniku: . »Berg ist im Holsteinischen eine Feldschupfe, eine Wetterhütte, ein Ge- rüste ohne Wände, nur mit einem Dache versehen, welches — (str. 103) — man heben oder senken kann, worunter das geschnittene Getreide gebracht wird. Von den Niedersachsen wird es auf lateinisch ganz recht mit horreum per- itatile übersezt. Das Berg in dieser Bedeutung ist ein verbale von bergen, d. i. schirmen, weil das Getreide darunter vor der Nässe verwahret wird. Die Oesterreichischen Wenden haben, nebst mehr andern Gebräuchen, diese Erfindung von den nordlichen Gegenden nach Süden mitgebracht. Sie treugen auch ihr Getreide auf dem Felde unter dergleichen Schupfen, ausgenommen daß diese nicht, wie die Holsteinischen, in die Runde gebauet sind. Hier wer- den eichene ins Viereck behauene Stämme, nach der ganzen Baumlänge, auf- recht, in einer geraden Zeile, in die Erde gesenket, und durch die vielen nach der Quere, in gleichem Abstände, bereiteten Löcher, viereckichte Latten durchgesteckt, darauf die Garben, mit übereinander geschlagenen Gipfeln, gehenkt werden. Zu oberst ist ein schmales Stroh- oder Schindeldach ange- bracht. Eine solche Schupfe wird von den Teutsch redenden Wenden, um die Gestalt Willen, eine Harpfe genannt. Die Herrschaften haben auch gedoppelte Harpfen, die mit zwey von einander abstehenden Reihen Bäume, mit durch- gezogenen Latten, in der Gestalt eines parallelogrammi, aufgeführet, und beide Gerüste unter ein gemeines Dach gesezt werden, wo denn der leere Zwischen- raum eine Schupfe für Wägen und anderes Feldgeräthe mit abgibt. Der Wen- 38 Gradivo za obravnavo o kozolcu na Slovenskem Berg je po holštajnsko poljska klonica, vremenska uta, ogredje brez sten in ima samo streho, ki se lahko dviga ali spušča, in pod katero se spravlja požeto žito. Spodnji Saksonci prevajajo čisto prav besedo Berg po latinsko s horreum perstatile [trajen skedenj, stalna shramba). V tem pomenu je das Berg glagolnik od bergen, t. j. varovati, ker se pod njim obvaruje žitoi pred mokroto. Avstrijski Slovenci so prinesli poleg več drugih navad ta izum iz severnih krajev s seboj na jug. Tudi oni suše žito na polju pod takimi klonicami, razen da le-te niso, kakor holštajn- ske, grajene okrogloma. Tu se spuste, po celi dolžini drevesa na štiri- kotnik tesana hrastova debla pokončno v ravni črti v zemljo, poprek pa se v luknje, pripravljene v enakih razmakih, vtaknejo štirioglate late, na katere se obdevajo snopi z vrhovi drug na drugega. Na vrhu je na- rejena ozka s slamo ali s skodlami krita streha. Tako klonico imenujejo nemško govoreči Slovenci zaradi njene oblike Harpfe. Graščine imajo tudi toplarje )vezane kozolce), ki so napravljeni v obliki paralelograma iz dveh vsaksebi stoječih vrst dreves z vtaknjenimi latami in je oboje ogredje postavljeno pod skupno streho, kjer rabi vmesni prostor za kol- nico in drugo poljsko orodje. Slovensko ime je kozovc, ali od käsä'' (kâsâ) je pokril, ali od slovenskega koza, opora; kajti sleme teh ogredij se obrne na planem običajno proti severu kot najmočnejšemu vetru, zgolj proti jutru in večeru obrnjeni strani sta okrepljeni z mnogimi oporami (po avstrijsko Spreizen ali Pölzen). Prednji Popovičev zapis je pomemben iz več razlogov. Prvič v zgo- dovini slovenskega kozolca se pove mnenje, da so prevzeli Slovenci (Wenden) gospodarsko napravo kozolca šele ob naselitvi v severnih krajih od germanskih sosedov, a da so tamkajšnji kozolec — Berg pri- ličili svojim potrebam in okolnostim ter takega prenesli s seboj na jug. Ni pa podprl Popovič svoje domneve pobliže s prav nobenim dokazom, in poznejši etnografski ter drugi znanstveni izsledki niso potrdili Popo- vičevih misli. Vse ostale Popovičeve ugotovitve pa so dragocen prispevek k obravnavi slovenskega kozolca. Ker je Popovič opisal pač kozolec, kakršnega je poznal v rojstnem kraju, nam je s tem posredno potrdil obstoj in vrsto kozolcev v okolici Celja in na Spodnjem Štajerskem za ČLis okrog leta 1750.^^ Nadalje je opozoril Popovič v opisu na take na- drobnosti pri kozolcu, ki jih iz Valvasorjevega zapisa in podobe leta 1689 ni mogoče razbrati, a so za poznavanje kozolca zelo pomembni, n. pr. v dve drevesi vezan stog, vezani kozolec ali toplar, ozka slamnata ali sko- dische Name ist Koiowz, (fiofotnä) entweder von kâsa'i (kâîâ) er hat gedecket, oder von dem Wendischen Kola, (®öfa) eine Stüze, denn die Schneide dieser Gerüste wird auf freyen Feldern gemeiniglich nordwärts, als gegen den stärk- sten Wind, gekehret, allein die gegen Morgen und Abend sehenden Seiten mit vielen Stüzen (Oest. Spreizen oder Pölzen) befestiget —« (str. 104). " Spričo prepirnega vprašanja, od kdaj imajo kozolce tudi Slovenci na Spodnjem Štajerskem, pripomnim ob tej priliki, da potrjuje za celjsko okolico kozolce v letu 1770 Ignac Orožen v Celski kroniki (V Celi 1854, str. 162), ko je zapisal po nekem viru: 1770 14. septembra je bil tu |= v Celju) siloviti vihar, ki je kozolce in skedne okrog mesta podiral in hiše odkrival. 39 Jože Stabéj dlasta streha, na štiri ogle obtesani hrastovi stebri (drevesa, stogovci, stožniki), štirioglati prečni drogi (late), uporaba toplarja za kolnico in poljedelsko orodje. Na kraju pa je Popovič poleg navedbe slovenskega izraza kozovc prvi zapisal z njemu lastno gotovostjo in odločnostjo, da izvira beseda kozolec ali od hebrejske käsä'^ (pokril je; kose*", ki pokriva, pokrivajoč, tegens), ali od slovenske koza v pomenu opora, podpornica, podporni drog. Popovičeva novica o slovenskem kozolcu in njegovem slovenskem imenu je bilo pravo pravcato odkritje; povzeli in prepisovali so- jo po- sebno nemški znanstveniki, a precej verjetno, mislim, je bila kmalu znana še komu drugemu, tako Rusom in Ukrajincem, kakor tudi Fran- cozom in Angležem. Pri Nemcih je uporabil Popovičev zapis na primer leta 1775 priznani jezikoslovec in slovarnik Johann Christoph Adelung (1732—1806), ki je navedel v II. delu slovarja^- Popovičeve ugotovitve, ne da bi bil povedal vir in pisca, pod iztočnicama Die Harfe (stolpec 968) in Der Kossât (stolpec 1731), kar je ponovil tudi v drugi pomnoženi in izboljšani izdaji leta 1796. Enako brez navedbe pisca in vira si je sposo- dil od Adelunga Popovičev zapis Johann Georg Krünitz v Oeconomische Encyklopädie (druga, avstrijska izdaja, 22. Theil. Brünn 1789, str. 26). Z natančno navedbo vira in pisca pa se je skliceval na Popoviča znani jezikoslovni učenjak Dr. Matthias Lexer (1830—1892) v Kärntisches Wörterbuch leta 1862 pod iztočnicama harpfe, harpfn in kös'n, kois'n (stolpca 134 in 165). Takih in podobnih primerov, ki so seznanjali po Popovičevi zaslugi tuji svet s slovenskim kozolcem, mora biti še več. II. Pravda o slovenskem kozo I cu — tak nadpis bi moral dati prvemu delu tega poglavja. Do Melikove obravnave »Kozolec na Slo- venskem« ni bilo napisanega in povedanega toliko o našem kozolcu, kolikor je objavil o njem leta 1775 Wöchentliches Kundschaftsblatt des Herzogthum Krain (odslej WKb), tednik, ki je izhajal leta 1775 in 1776 s tiho podporo Kmetijske družbe v Ljubljani, ali kakor se je tedaj ime- novala: Kaiserlich Königliche Gesellschaft des Ackerbaues und der nütz- lichen Künste im Herzogthume Krain. WKb je napadal in podiral slo- venske kozolce na 52 straneh, branil in zagovarjal jih je na 10 straneh, tako da je porabil za kozolčjo pravdo skupaj 62 strani, t. j. le dve strani manj ko štiri popolne številke po 16 strani. Znamenito pri vsem tem pa je, da pravdači niso bili domačini, marveč tujca: Janez Anton Scopoli (1723—1788) in Baltazar Hacquet (1739—1815), ki sta živela in delovala med Slovenci in ki njima je pritrdil še Benedikt Franc Hermann (1755 do 1815) kot mimo gredoč potnik in opazovalec. ^- Versuch eines vollständigen grammatisch-kritischen Wörterbuches Der Hochdeutschen Mundart. I.—V. Theil. Leipzig 1774—1786. — Zweyte vermeh^-te und verbesserte Ausgabe. L—IV. Theil. Wien 1793—1801. — Tretja pregledana in popravljena izdaja I.—IV. Theil. Wien 1808. 40 Gradivo za tibravaavo o kozolcu na Slovcnskti Skoraj neopaženo je napisal še dokaj zmerne uvodne besede h ko- zolčji pravdi Scopoli v krajšem sestavku De Agricultura CarnioHae, ki ga je objavil v Annus IV. historico-naturalis, Lipsiae, leta 1770 kot Ob- servatio V. (str. 132—135) pod zbirnim naslovom Observationes oeco- nomicae (str. 115—143). Da bi v tej deželi [Kranjski] napredovalo poljedelstvo — piše Sco- poli.— je treba, 1. da se ne puščajo poljski pridelki na poljih strpani v tistih ogredjih, ki jim pravijo prebivalci Arpfen, kjer morejo zrnje svobodno uničiti in poškodovati ptice, miši, vetrovi, deževja in lopovske drhali.^^ Potem našteva Scopoli še nadaljnjih devet pogojev za napredek kranjskega poljedelstva, ki jih pa tu lahko pustimo vnemar. Zanimivo je, da Scopoli ni zapisal za kozolec slovenskega izraza, ampak nemško spakedranko, ki jo je morda res slišal od kakega kmeta, ali pa jo je skoval sam. Z vso silo in z najtežjo gorjačo pa je mahnil po slovenskem kozolcu Baltazar Hacquet, ki je bil med di-ugim tudi tedanji tajnik Kmetijske družbe v Ijubljani in, po mojem, neočiten urednik tednika WKb. Hacquet je bil znan, sloveč in razsvetljen učenjak, planinec, naravo- slovec itd., a v nekih rečeh včasih samosvoj, oseben in pristranski, vendar kljub temu za Slovence zelo zaslužen mož; napisal je o naših krajih in o nas vsega priznanja vredna dela, bil je med prvimi, ki je pisal imena naših krajev, rek in gora skoraj dosledno po slovensko. Da je bil prav Hacquet poglavitni pravdač v kozolčji pravdi, razode- vajo dovoljno že sami zadevni sestavki v WKb, četudi niso podpisani. Prvo, uvodno skupino člankov pod naslovom Anmerkungen über die hier Landes gebräuchlichen Harfen (Pripomnje o pri nas običajnih kozolcih), je napisal Hacquet v WKb z dne 6., 13. in 20. maja 1775, št. 18, 19 in 20. sir. 273—279, 289—298 in 305—312. Po mojem sta Hacquetova tudi zapis v št. 22 z dne 3. junija 1775, str. 341—347, ter kratka opomba v št. 47 z dne 25. novembra 1775, str. 749—751. Najobširnejši pa je Hacquetov Antwort auf die Patriotischen Gedanken (Odgovor na domoljubne misli), ki je objavljen v WKb z dne 2., 9. in 16. decembra 1775, št. 48—50, str. 755—767, 771—783 in 787—789, kjer je pravdanje zaključeno ter se v WKb leta 1776 ni nadaljevalo. Glede nepotrebnosti in škodljivosti slovenskih kozolcev se je strinjal s Hacquetom tudi B. F. Hermanu, ki je hkrati edina neposredna priča, da je napisal napadalne obravnave o kozolcu v WKb res Hacquet. V 12. pismu, Laubach den 29. Junii 1780, poroča Hermann^* med drugim naslednje: " Latinski izvirnik n. n. m., str. 134: »Ut res agraria in hac Provincia promoveatur; neceîîe eît 1) ut Fruges non exponantur in agris cohaercitae cancellis illis, quos Arpfen Incolae vo- cant, in quibus iemina ab Avibus, muribus, ventis, pluviis, ac latrociniis libere deitrui & labefactari polfunt.« " Benedikt Franz H e r m a n n' S Reisen durch Oesterreich. Steyermark, Kärnten. Krain. Italien. TatoI. Salzburg und Baiern im Jahre 1780. 1.—III. Bändchen. Wien 1781—1783. — Navedek je v II. Bnd. 1781, str. 8 in 9. ^ Ob- 41 Jože Stabéj Kako uro pred Ljubljano se prične sicer ne velika, toda prijetna poljana, kjer je bil oves glavna zvrst žita. Tu se vidi sila tako imeno- vanih Harfen, ki se je zoper nje Hacquet po pravici bojeval v spisih Gospodarske družbe na Kranj.skem; to so tri do osem sežnjev visoka ogredja, ki so videti često kakor ena, pogosto kakor dve, večkrat tudi kakor štiri prezorne in včasih pokrite stene, in ki se uporabljajo za sušenje žita, sena in detelje, kakor tudi za shrambo teh pozimi. Če kozolci ne rabijo zadnji namembi, so zares nepotrebna priprava, ki žre les in ki je vobče ne poznajo v drugih deželah, kjer pa morajo vendarle tudi sušiti žito in krmo; samo na Koroškem naletimo še tu in tam na katere.^" Za obče poznanje obsežnih Hacquetovih obravnav o kozolcu v WKb, kakor sem jih že prej naštel, povem zdaj kratke vsebinske posnetke, neka pomembnejša in mikavnejša mesta pa navajam v izvirniku ter v prevodu. Ce se bodo dali kmetje, ki jih je zavedla od nepomnjivih let obi- čajna uporaba kozolcev,^" pri branju teh opomb vsaj malce toliko pre- pričati o njihovem pridu, kakor naj bi se pač kot ljudje, ki so preudarni in pozorni na svoje koristi — tako se začne Hacquetova obravnava — lahko upam, da opombe ne bodo brezuspešne. Kolikor vem, so kozolci posebnost samo dežele Kranjske in jih pri prepotovanju drugih avstrij- skih dežel nisem videl; tudi tujci raznih narodov in pisci gospodarskih knjig ne vedo ničesar o njih ter jih ne omenjajo. Prav redki kozolci so samo še v najbližjih krajih, ki mejijo na Kranjsko. Vprašal bi, zakaj tujci raznih narodnosti, ki se vozijo po trgovski cesti skozi sredino naše dežele, in vidijo tod na obeh straneh veliko množino kozolcev, ne sku- šajo uvesti kozolcev, ki o njih doma gotovo pripovedujejo, in zakaj ti širni slovenski posnetek sestavkov iz tega potopisa, ki se tičejo Slovencev, je objavil Jos. Wester pod naslovom »V naših krajih pred 150 leti« v Mladiki XI (1930), str. 208 in nsld. " Izvirnik: »Etwa eine Stunde vor Laubach [= Ljubljana] fängt sich eine zwar nicht große, aber angenehme Fläche an, worauf der Hafer die Haupt- getreideart ausmachte. Man sieht hier eine Menge sogenannter Harfen, wider welche Hacquet in den Schriften der ökonomischen Gesellschaft in Krain mit recht eiferte; es sind hölzerne, drey bis acht Klafter hohe Geländer, die oft nur eine, manchmal zwey, oft auch — (str. 11/8) — vier durchsichtige und zuweilen bedeckte Wände vorstellen, und dazu dienen, Getreide, Heu, und Klee zu trocknen, auch wohl den Winter über aufzubewahrern. Wenn sie nicht zur letztern Absicht dienen, so sind sie in der That eine unnöthige holzfressende Anstalt, die man in andern Ländern, wo man das Getreide und das Futter doch auch trocknen muß, gar nicht kennt; nur in Kärnten tritt man auch hie und da welche an« — (str. II/9). K temu Hermannovemu zapisu je pripomnil Jos. Wester, n. n. m., str. 212, naslednje: »Kritičnemu pogledu našega potopisca so bili taki samčasti kakor vezani kozelci nenavaden pojav; ker ni vedel, da našemu kmetovalcu bolje pridujejo kakor planinski stogi, jih kot štedljiv gospodarski mož obsoja kot potratne naprave.« '"Izvirnik, str. 273: »...ein von undenklichen Jahren her üblicher Ge- brauch der Harfen.« 42 Gradivo za obravnavo o kozolcu na Slovenskem tujci niso ljubosumni na prednosti, ki naj bi jih imeli kozolci. Ko je nekoč nanesel med prijatelji pogovor na kozolce, je eden izmed njih navedel nekega Angleža, ki da v tiskanem spisu hvali kranjske kozolce.'' Zakaj neki se Angleži niso dali prepričati o tem in so našli po treznem preudarku, da so kozolci bolj škodljivi ko pa koristni? Nato opisuje Hacquet na str. 276 pod t. 2 takole tedanji kozolec: Glede na razločljivost zemljišč so kozolci večja ali manjša, vendar pa vsekdar znatna lesena stavba, ki je po štirih ali petih letih od prve postavitve, če jo kdo hoče drugače vedno dobro vzdrževati, vsako leto potrebna popravila zdaj na krovu, zdaj na lati, zdaj na glavnem stebru ali na prečnih opornikih ... Tudi tisti kozolci, ki imajo streho iz opeke in namesto kolov zidane stebre, vendarle ne morejo biti brez mnogih lesenih lat.. Pomisli naj se, nadaljuje Hacquet, koliko tisoč mladih debel je bilo potrebnih za veliko število kozolcev, ki so samo v okolju ure hoda iz Ljubljane, in kaj šele, če bi bilo Ljubljansko barje orna zemlja. Ali so naši gozdovi številni in obširni? Ali si bo z vinogradi prenatrpana Do- lenjska kdaj opomogla, če ji jemljejo kozolci še vse preostalo upanje? Kozolci pač niso potrebne stavbe, drugače jih ne bi mogla pogrešati nobena dežela. Ker naprava kozolcev ni ravno poceni, bi si kmetje pri- hranili les in delo, torej nepotrebne izdatke, ki so kmetu tako zelo nujni in koristni drugod. Samčasti kozolci jemljejo s prostorom za podporne koze na polju veliko rodovitne zemlje in s tem kmetu veliko žita, ki bi tam zraslo, če bi ne bilo kozolcev. Potem pripoveduje Hacquet zgodbo, kako je šel nekega lepega po- letnega dne že ob 4^ jutraj na sprehod v okolico Ljubljane in kako je tedaj pregnal z nekega z žitom obdetega kozolca jato najmanj 300 vran, ki so zobale in uničevale žito v kozolcu. Nemogoče mi je bilo — tako pravi izvirnik na str. 290 — da bi bil dolgo gledal, s kakšno besnostjo so cefrale [vrane] obilno žitno klasje in priznam, da me je zgrabilo od tistega dne dalje neugasljivo sovraštvo do kozolcev.'" Ne morem razumeti, pristavlja Hacquet, da kmet še trpi kozolce na svojem posestvu, ko vendar vidi tako uničevanje žita. Koliko zrnja se raztrosi in uniči v " Izvirnik, str. 275: »...führte einer aus ihnen einen gewissen Engländer an, der in einer gedruckten Schrift den krainerischen Harfen das Lob spre- chen soll.« Izvirnik: »Die Harfen sind nach der Verschiedenheit der Grundstücke ein grösser- oder kleineres, doch aber allezeit ein beträchtliches Holzgebäude, welches nach Verlauf 4 oder 5 Jahre von der ersten Erbauung, wenn man es anders in gutem Stande stets erhalten will, eine jährliche Ausbesserung bald an der Bedachung, bald an der Stange, bald an den Hauptpfahler, oder an den Querspreizen bedarf . .. Auch jene Harfen, welche ein Dach von Ziegeln, und anstatt der Pfählen gemauerte Säulen haben, können doch der vielen hölzernen Stangen nicht entbehren .. .« Izvirnik: »Unmöglich war es mir den Anblick ihrer Wut, mit der sie die reichen Kornähren zerrissen, lange auszuhalten; und ich bekenne es, daß sich von selbem Tage an ein unauslöschlicher Haß gegen die Harfen meiner bemeisterte.« 43 Jo/.p Stabéj kozolcih z nakladanjem in razkladanjem žita, nasledek raztresenega žita pa so velike množice poljskih miši, ki se s tem rede in plodijo. Ce sem bil že zaradi ptičev kozolcem sovražen, sem jim bil zaradi tega novega in tako velikega uničevanja žita še bolj.^" Na str. 294—298 in še na str. 305—311 podkrepljuje Hacquet svoje ugovore zoper kmetovo obrambo koristnosti kozolca, češ da naj bi bi! kozolec kmetu potreben: 1. za sušenje žita, ki ga ni mogoče spraviti že takoj po žetvi v skedenj; 2. kozolec je namesto skednja, ki ni dovolj velik, da bi bilo mogoče spraviti vanj vse žito; 3. polje, kjer je raslo žito, se potrebuje takoj za drugo setev, in 4. kam naj spravi kmet ajdo in stročnice namesto v kozolec. Vse te in podobne ugovore pobija Hac- quet stavek za stavkom, in njegova končna beseda je: ravna naj se pač pametno in tako, kakor delajo tam, kjer nimajo kozolcev! Po nadaljnjem Hacquetovem dokazovanju nima kmet od kozolca prav nobene koristi in nikakršnega prida, akoravno misli, da mu ju kozolec daje. Med vsemi zagovori kozolca, da je tisti o običajni dvojni setvi na Kranjskem vsaj na videz še najbolj podkrepljen, a tudi ta ne drži, ker je, kakor na Kranjskem, tudi v Spodnji Štajerski, oddaljeni od tod, druga setev ajde prav tako običajna, čeprav tam nimajo več ko- zolca.^^ Naj bo že kakor koli, vsako zagovarjanje kozolca je ničvredno in neutemeljeno: kozolec je nepotrebna in zelo škodljiva naprava, ki jo je treba odpraviti. Z ničimer boljšim bi ne mogel zaključiti svojih opomb, tako konča Hacquet obravnavo na str. 312, ko z nekim nagrobnim napisom, ki ga je, kakor pravijo, vgrebel neki kmet v spomenik na kozolčevem pogorišču potem, ko je bil že dolgo prepričan o veliko večji škodi ko pa o korist- nosti kozolca, in ko je bil dodobra spoznal, da mu ni bil kozolec ni- koli bolj sadoroden ko tedaj, ko mu je s pogoriščnim pepelom pognojil zemljišče: Hic tumulus citharae eft, tunc primum fuave canentis, Tn cineres quando fulmine verfa fuit.^^ V 22. številki WKb dne 3. junija 1775, str. 341—343, Oekonomische Nachricht, je prevedel Hacquet iz Gazette d'Agriculture 1775, Nro 33, pag. 261, poročilo, kako so bili v kraju Pontivii na Francoskem prebi- valci primorani, zaradi deževja in poplav ter hkratnega pomanjkanja skednjev spraviti žito v poljske shrambe, tako imenovane aires. V okle- paju pripominja Hacquet, da so francoske aires (aire pomeni nasploh Izvirnik: »War ich schon wegen der Vögel den Harfen abhold, so ward ichs ihnen wegen dieses neuen, und so grossen Getraidverlusles noch mehr« — (Str. 292 in 295). '"^ Izvirnik, str. 509: »In der von unserm Lande entferntsten Niedersteyer- markt ist die zweyte Saat des Buchweizens noch eben so üblich als bey uns, obschon keine Harfe dort mehr zu stehen hat.« " Tu je grobišče kozolca, ki je šele tedaj sladko zapel, ko ga je spreme- nila strela v pepel. 44 Gradivo za obravnavo o kozolcu na Slovenskcr skedenj, gumno) podobne našim kozolcem, a so brez prečnih drogov in tja zložijo žito v trdne kupe. (Francoska aire ustreza torej holštajnskeniu berg?) Tri četrtine žita, ki je bilo zloženo v teh aires, so prebivalcem uničile podgane in miši. Prevodu sta pripisani na str. 343—347 Anmerkung des Uebersetzers in Anmerkung der Herausgeber, ki je pač obe napisal Hacquet. V prvi opombi (str. 343—344) opozarja Hacquet na prej prevedeni zanesljivi in sveži dokaz, kako škodljivo je spravljati zrnje na prostem, četudi ne dvomimo, pravi, da je večini naše dežele uporaba kozolcev zelo pri srcu. Ali ni prirastel k srcu Indijancu šotor iz zelenih vej, ki ga ne zamenja z najboljšo palačo, ne glede na to, da ni v njem varen pred ljudmi niti trenutek? Kaj je vzrok? Naprejšnje nezaupanje in zastarele navade. Zelo želimo, vabi Hacquet bralce, da bi nas hotel kdo pismeno prepričati, kako in na kak način morejo biti kozolci koristni, kar bi hvaležno spre- jeli, pa naj bi bili o tem prepričani ali ne. Med številnimi ugovori, ki jih vedno čujemo, nismo našli še nobenega, ki nas bi odvrnil od tehtnosti naših trditev, kar pa je vendarle mogoče. Druga opomba je pa naravopisno pojasnilo k Hacquetovemu opisu vran v 19. številki, str. 290 in 291, v zvezi s škodo, ki jo delajo vrane na žitu v kozolcih. Vabilo na pismeno obrambo kozolca je ostalo pozabljeno skoraj pol leta. Zakaj, se ne da dognati. Zagovor kozolca je izšel v WKb šele 25. novembra 1775, št. 47, str. 739—749, pod naslovom Patriotische Ge- danken auf den Gebrauch der Harfen (Domoljubne misli o uporabi kozolcev) z vodilnim bojnim vzklikom: Noch stürzen sie nicht ein unsre Harfen! (Še se ne podirajo' naši kozolci!) Kdo je pisec obrambnega zagovora, ne vem, iz opombe na str. 750 pa sklepam posredno, da je moral biti branilec doma nekje na Krasu oziroma na Notranjskem. Pisec je namreč isti »aufrichtiger Freund«, ki je napisal v 38. številki dne 23. septembra 1775 na založnike WKb pismo, kjer ne odobrava obravnave v 33. številki dne 19. avgusta 1775 »Auf was Art die Kies- oder Steinfelder mit Efparcette zu bauen, und zu benutzen sind«. Neznanec pravi, da bo pustil v svojem kraju kamnitna polja rajši pusta, ko pa da bi izboljševal zemljišča po nasvetu WKb (str. 603), in da kmet v kraškem hribovju — ein Landwirth in unserem Karschtgebürge — ne bo rabil v WKb nasvetovanih pripomoči (str. 604). Branilec kozolca zavrača bolj ali manj dobro in posrečeno v^e Hac- quetove prereke kozolcu, ki da sO' bile lepo izbrane, a na srečo- še zdaleč ne take, da bi odvrnile kmete od uporabe kozolcev, ki so tam, kjer se opravlja dvojna setev, neogibno potrebni. Kozolec so si izposodili od nas tudi tisti me jaški sosedi, ki obdelujejo polja v dvojni setvi. Iznajdba kozolca je deželi v čast in ni ravno skromen dokaz za to, da je na Kranjskem poljedelstvo doma že od pomnjenja in da sta bili tako nagnjenost k uporabljivim iznajdbam, kakor ljubezen do vseh koristnih umetnosti in lepih znanosti vseskoznji ločilni narodovi lastnosti. V ob- mejni Hrvaški so bili prej kozolci neznani, potem so jih tn in tam 45 Jože Stabéj skromno rabili, zdaj pa, ko so ti razsvetljeni sosedi spoznali koristnost kozolcev, so le-ti pri njih vedno pogostnejši. V sosednji Štajerski pa so kozolci prav tako nenavadni kakor dvojna setev. Zakaj pa ne začnejo rabiti kozolcev oddaljeni narodi, je lahko pojasniti z enim odgovorom na vprašanja: zakaj nimajo dvojne setve, zakaj jim je ljubši navaden in črn rženjak ter ječmenjak ko pa okusna ajdova hrana. Morda tisti na- rodi ne prebivajo na tako srečnem koščku zemlje, kjer bi bila kakor pri nas mogoča dvojna setev. V nadrfljnjih odstavkih dokazuje kozolcev zagovornik, da je potreba, ki nam jo nalaga dvojna setev, naučila naše dede, da so spravili pravkar požeto snopje sušit v prikladno in pokrito shrambo do' časa, ugodnega za mlačev, medtem pa se polje pospravi in takoj porabi za setev ajde. Ali je bilo mogoče izmisliti kaj boljšega za sušenje in varnost snopov pred vremenskimi nevšečnostmi? Morda stavo ali kopico? Potlej našteva pisec razne prednosti, ki jih ima kozolec proti dmgim sušilnim načinom žita, posebno še ajde, a tudi stročnic. Zapored spodbija vsa Hacquetova prigovarjanja zaradi kozolca in pravi, da so pač lepe domislice, a preden bi mogel biti kmet brez kozolca, je treba: odpraviti potrebo druge setve; dati kmetu drug primeren prostor, kjer bo lahko spravil in sušil žito; razširiti skednje in nasploh zgraditi žitne stavbe. Končno naj se pa še nebo tako uravna, da ne bo ploh ne deževja, posebno jeseni ne, oziroma vsaj dotlej, da se bo lahko' posušila ajda na polju! Samo tedaj boste videli — s tem namigavanjem na Hacqueta zaključuje zagovornik obravnavo — da bodo nepričakovano zginile nam pripisane krive misli o kozolcih, vi boste pa videli, kako se podirajo očesu morda mrzka poslopja in privabljali vas bodo veliko bolj mikavni sprehodi po poljih okrog Ljubljane. Hacquet ni prav nič odlaštd z odgovorom na prednji zagovor kozolca, in je pričel že v naslednji 48. številki WKb objavljati malodane 26 ti- skanih strani obsežen Antwort auf die Patriotischen Gedanken (Odgovor na domoljubne misli). V nič manj ko v 17 krajših ali daljših odstavkih je Hacquet pobijal branilčeve dokaze in navedbe o koristnosti ter po- trebnosti kozolca. Od svojih nam že znanih prigovorov Hacquet ni od- stopil niti za las, dodal pa je še trditev, da sta namesto kozolca za sušenje žita najbolj primerni in najmanj škodljivi kopica in ostrva. V ostalem odgovoru pa je Hacquet razširil, raztegnil in preoblikoval že povedane trditve ter podkrepitve v 18.—20. številki WKb, kaj posebno novega pa ni napisal. V že omenjeni pripomnji na kraju obrambe kozolca na str. 749 je bil Hacquet do pisca nekoliko oseben, ko mu je rekel: Današnjemu bra- nilcu kozolcev smo zelo hvaležni, saj je bil vendar edini, ki se je zanje zavzel, ker bi se drugače mislilo, da so bili nasprotnikovi dokazi pač močnejši, ko da bi jih bilo mogoče ovreči. Tudi v začetku odgovora na str. 755 in 756 se obrača Hacquet najprvo do pisca, ko pravi: Nekoliko pozno, gospod, ste stopili s svojimi domoljubnimi mislimi pred ljudi! Opravičujejo pa Vas druga zadrževalna, morda pomembnejša dela; če 46 Gradivo za obravnavo o kozolcu na Slovensken ste pa nevarno pravdo o kozolcih moško branili, ste prišli še vedno pravočasno. — Prav tako je zaključil Hacquet na str. 789 celotno prav- danje o kozolcu v WKb z zmernim osebnostnim, a hkrati zelo dobro- miselnim poudarkom — kot odgovor na zadnji branilcev enak osebnostni stavek — rekoč: Ne, očesu kozolci niso' mrzki; le prizadevnost za večjo spopolnitvijo domačega poljedelstva nas včasih zvodi, da učimo nekaj, kar se zdi nam, da je deželi koristno, starokopitnim kmetom pa, da je pusto in nemogoče. Spričo edinstvenega, a za zgodovino slovenskega kozolca pomemb- nega in zanimivega prerekanja v WKb leta 1775 o potrebnosti ali ne- potrebnosti, o koristnosti ali škodljivosti kozolca, sem zaradi kulturno- zgodovinskih podatkov, ki sta jih povedala pravdača, povzel in razkosal pravdanje nekoliko bolj nadrobno. Tu najdemo marsikak drobec o našem kozolcu, ki nanj doslej nismo bili dovolj pazljivi in smo šli brez- brižno mimo njega. O vsem tem bi bilo treba napisati še posebno obravnavo. Opozoriti liočem pa le na Hacquetovo poročilo na str. 275, kjer pravi, da se je skliceval nekoč v prijateljski družbi eden izmed zbranih na pohvalo kranjskih kozolcev, ki da jo je bil zapisal neki Anglež. Škoda, da govori Hacquet v nedoločnih navedbah, najti pa moramo tistega Angleža in njegov zapis, ker je Hacquetovo poročilo na splošno vendarle toliko določno, da mu moramo verjeti. Angleški zapis o kranjskem kozolcu mo- ramo iskati okrog leta 1775 in za dogleden čas nazaj. Poročilo bo najbrž v kakem potopisu.^' Ob zaključku poročila o kozolčji pravdi pripomnim, da je daljni odmev Hacquetovega zoprvanja slovenskemu kozolcu zelo zaznaven še v dolgi pravdi (od 26. novembra 1825 do 27. decembra 1828) o obnovitvi kozolca pri župni nadarbini v Boštanju, leta 1837 v okrožnici Kmetijske družbe v Ljubljani z dne 18. septembra ter v nekem odgovoru na to okrožnico (DAS in Annalen der k. k. Landwirthschafts-Gesellschaft in Krain 1837, str. 135—139), prej pa že leta 1834 v mnenju znanega ljub- ljanskega zdravnika (1823—1834) dr. Frana Viljema Lipica (Lippich, 1799—1845) v knjigi Topographie der k. k. Provinzialhauptstadt Laibach (Laibach, 1834. Gedruckt bei Joseph Blasnik), str. 99, kjer je zapisal: Najprvo sem mislil, da je morda Edward Brown v A Journev from Vienna in to Styria, Carinthia, Carniola... leta 1673 zapisal kake stavke o kranjskem kozolcu, a bralci in poznavalci njegovega dela ne povedo ničesar D tem. [Mladika IX (1928), 172—176. — Kronika I (1953), 57—60.] Tudi Simon Clement v rokopisnem dnevniku o svojih potovanjih po Kranjski in Šta- jerski leta 1715 [ČZN XVI (1920/21), 79—104] nikjer ne omenja kozolca, čeprav v našem primeru rokopisa ne bi mogli upoštevati. Iskani angleški zapis o kranjskem kozolcu je torej skrit nekje drugje, razen če je morda vendarle že v kateri izmed več izdaj Brownovega potopisa, pa ga naši poročevalci niso brali, ali nam niso o njem ničesar omenili. Tak izsledek bi bil pomemben za zgodovino slovenskega kozolca predvsem zato, ker bi bil po tem, kar vemo do danes, Edward Brown prvi, ki bi bil zapisal pred Kastelcem in Valvasorjem nekaj o obstoju našega kozolca. 47 Jože Stabéj Do Časa mlačve itd. se opravi v deželi Kranjski čisto samosvoj način shranjevanja poljskih pridelkov v ozkostrešnih, na planem postavljenih stalih z vodoravnimi gredmi, med katere se obdevlje večidel v male snope povezani donos žetve in senenc košnje. Tem stalom se pravi Harfen. Ker naprava ni docela zavarovana pred dežjem, je prednost iega shranjevalnega načina v zračenju, manj v sušenju; tudi ni mogoče zadostno odvrniti od te naprave mrčesa, ptic in drugih tatov. Hacquet je bil v vnemi za proučevanje kozolca neugnan. Poleg že navedenega mi je znano še troje njegovih poročil o slovenskem kozolcu; ne vem pa, če, kaj in koliko je pisal Hacquet nasploh o kozolcu še v kakem drugem neznanem mi delu, saj jih je naštel v življenjepisu sam 68. Dne 27. septembra 1775 se je odpeljal Hacquet skupaj z ravnateljem rečne plovbe v Temešvaru in kraljevim svetnikom Tobijem Gruberjem, drugače jezuitom in po pol bratom Gabrijela Gruberja, iz Ljubljane v Krško; tam sta se vkrcala skupaj z dvajsetimi možmi posadke na ladjo in odjadrala 29. septembra po Savi do Zemuna, kjer so pristali 15. okto- bra 1775. O tem potovanju je napisal Hacquet poročilo v obliki pisma, pisano dne 1. februarja 1776, ki ga je priobčil pod naslovom »Herrn Hacquets, Lehrers der Wundarzney und Hebammenkunde zu Laybach in Krain, Schreiben an Hm. Ignatz von Born, über verschiedne, auf einer Reise nach Semlin, gesammelte Beobachtungen« v — za znanost pomembnih — Abhandlungen einer Privatgesellschaft in Böhmen, Zwey- ter Band. Prag 1776, str. 230—257. V prednje potopisno pismo je vpletel Hacquet poleg naravoslovnih zapisov o rastlinah, rudninah, živalih itd. tudi mikavne jezikoslovne in etnografske sestavke, le-te predvsem v primerjavi s poročili Petra Si- mona Pallasa v II. delu Reise durch verschiedene Provinzen des Rußi- schen Reichs. Imenovano knjigo je dobil Hacquet v Ljubljani dan pred odpotovanjem, t. j. 26. septembra 1775, in jo vzel poleg drugih knjig s seboj na ladjo ter jo medpotoma bral. Preden sklenem pismo, piše Hacquet Ig. pl. Bornu, Vam moram spo- ročiti tudi svoje misli o ilirskem in slavonskem narodu. Treba je le iiekoliko poznati oba naroda in kmalu se zapazi, da sta bila prvotno en narod... V potopisu tičenega naravoslovca Pallasa se potrjuje moje mnenje, da je narod, ki prebiva v veliki Tatarski in Sibiriji, našim 1'ircem zelo soroden. Bržkone so se narodi iz Azije selili k nam, ali pa iz naših pokrajin tja. Po vsakdanjih primerih, ki jih imamo pred seboj, se mi zdi slednje bolj verjetno. Vidimo, da se ljudje selijo iz obljudenih pokrajin v neobljudene ... Da pa so bile naše pokrajine prej obljudene ko tiste v Sibiriji, za to pač ni treba nadrobnih dokazov? Na osnovi tega uvodnega mnenja, ki je posebno drzno v zagovoru, da naj bi se bili selili naši predniki v Sibirijo, navaja Hacquet razne 48 IV SI. 1. Stegnjeni kozolec d okolici Ljubljane SI. 2. Vezani kozolec -»cvitar^ v Malnah pri Mokronogu Foto: B. Orel Gradivo za obravnavo o kozolcu na Slovenskem primere slovenskih in hrvaških ujemanj s tistim, kar navaja in opisuje Pallas,^* ter nadaljuje: Sicer imamo pa tudi v našem gospodarstvu neke navade, ki so skladne s tistimi polnočnih azijskih narodov. Kolikor vem, ne uporab- ljajo, razen pri nas, nikjer v Evropi tako imenovanih kozolcev ali visokih in velikih lestev za sušenje žita, ki stoje na planem poleg vasi in kamor obešajo žitne snope, da bi se na zraku hitreje posušili. Mi jim pravimo Kofouz: Sibirci pa Holeri. Četudi je škodljiva ta navada, ko lahko ptice požrejo pri tem kolikor hočejo, se vendar zdi, da je pač našemu narodu od njegovih najstarejših prededov izročena navada, ki je bila morda koristna v tistih časih, ko so se selili iz kraja v kraj, ko niso imeli svo- jega skednja ali stanovališča, da bi posušili žito in so morali gledati, da le-to opravijo na hitrico iia kakršenkoli način — (str. 255 in 256). Prednje Hacquetovo sporočilo ni bilo raznim zgodovinarjem in znan- stvenim delavcem nič kaj manjše odkritje ko 26 let poprej Popovičev zapis. Izpisovali so ga iz vira in prepisovali drug od drugega, ne da bi bili presodno ocenili njegovo natančnost in resničnost. Tako se je zgo- dilo, da še do danes beremo* in mislimo, da pravijo Sibirci kozolcem bose ri. Z navedbo dela, a s svojim pristavkom, je sprejel gornji Hacquetov člančič o kozolcu, poleg Valvasorjevega vira, najprvo Karel Gottlob Anton v Erste Linien eines Versuches über der Alten Slawen Ursprung, Sitten, Gebräuche, Meinungen und Kenntnisse. Leipzig 1783, str. 140, kjer pravi (v prevodu) dobesedno: Kranjci pustijo stati žito na planem, da ga posuše in obesijo snope na visoke lestve (taka podoba se najde v Valva- sorjevi Ehre des Herzogth. Krains, str. 105), ki jim pravijo Kosotiz, in ki se imenujejo v Sibiriji, kjer jih imajo tudi v rabi, Hoseri. Ne da bi pomišljal o resničnosti Antonovih navedb, jih je prevzel z nadaljnjimi svojimi pristavki in pojasnili Anton Tomaž Linhart v H. del zgodovine Versuch einer Geschichte von' Krain und der übrigen südlichen Slaven Oesterreichs. Laibach 1791, str. 334, v § XVII. Acker- bau, in (v prevodu) zapisal: Kranjci obešajo zdaj žitne snope v kozolce. To so visoka lesena ogredja, ki predočujejo široko prezomo steno [pri- merjaj B. F. Hermannovo besedilo v 15. opombi), enako s strunami opeti harfi, in ki jim pravijo Koselz. V Sibiriji, kjer se tudi uporabljajo, se imenujejo Hoseri. Nedvomno je godbeno orodje Goffi, Hufli, ki je bilo Slovanom tako vsakdanje, zaradi podobnosti strun bilo vzrok za to poimenovanje. Gospod Anton ima to navado, ki se kaže raznovrstno tudi pri drugih Slovanih, za preostanek starega nomadskega načina življenja. Simon Peter Pallas je bil rojen 22. septembra 1741 v Berlinu in je tam tudi umrl 8. septembra 1811, dolgo pa je živel in deloval v Rusiji. Bil je slovit znanstvenik, ki je napisal nad 100 raznih del. Njegovo znanstveno po- tovanje v Sibirijo od 21. junija 1768 do 30. julija 1774 je bilo med najuspeš- nejšimi v 18. stoletju. O tem potovanju je napisal Pallas tri obširne knjige (2082 strani in številne podobe), bogate vseh mogočih izvirnih podatkov, ki so izšle v 4" pod naslovom: Reise durch verschiedene Provinzen des Rußischen Reichs, St. Petersburg 1771 (I), 1773 (II) in 1776 (III). 4 Slovenski etnograf Jože Slabéj Od Linharta je prevzel izraz Hoferi Marko Pohlin v Glossarium Slavicum, Yiennae, 1792 in 1793, str. 44, kjer je modroval: Koflez, germ. Korngerüft: in Helvet. Refcana: in Siberia: Hoferi, probabilius a gosle ob limilitudinem chordarum.-" Čudno je, da si je usvojil Pohlin za raz- lago izvora besede Koflez Linhartovo mnenje in ne Popovičevega, ki ga- je nepobitno bral v Untersuchungen vom Meere in v Adelungovem slo- varju.^" Ker je Pohlin vsiljeval dosledno le obliko koflez in primerov kofouz ali kofelz ni zapisal, je prednjo Pohlinovo razlago zavrnil že Blaž Kumerdej, rekoč: Da naj bi pisali Koselz, kakor meni Glofsarium Carn., se bo težko dokazalo. Primerjaj Adel. Tom. 2, pag. 1731.^^ Po- membna pa je Pohlinova navedba švicarsko-tessinskega izraza Refcana za kozolec, ki ga je s tem Pohlin prvi vknjižil v našem slovstvu. Tako so Hacquetovi nesrečni Hoferi speljali Linharta in Pohlina na napačno tolmačenje izvora besede kozolec. Do kod in do koga so še zašli Hoferi, ne vem, mislim pa, da obravnavani primeri niso edini. V resnici pa je bila zadeva taka: Za dan 7. julija 1770 poroča S. P. Pallas v II. delu že omenjene Reise durch verschiedene Provinzen des Rußischen Reichs iz leta 1773, str. 222, o svojih opazovanjih in do- življajih v Sibiriji ob reki Turi pri krajih Troškova in Nehorošova. Pravi, da je bilo tam vse zaposleno s seneno košnjo, pri čemer pa so imele kmečke žene in dekleta nenavadno nošo; za odganjanje komarjev in moskitov nosi vsaka na zadnjici poln lonec dimečih se brezovih gob ali gnilega lesa, in da se ne bi zažgala obleka, je lonec pritrjen na deščico. Čuden je pa drugače tudi način, kako se tu zlaga seno. Ker ob tem času skoraj vsak dan dežuje in se torej trava na travniku nikoli prav ne posuši, je ne zložijo v kupe, ampak v dolge ozke stene (Stofheri), ki so zgoraj zvežene, spodaj pa nekoliko udržane s podkladi in se prislonjene pritrde na nekaj v zemljo zabitih drogov. Seno se v takih stenah posuši, ne da bi se segrelo. S tem je dognano, da so Hacquetovi po pisni ali tiskovni napaki nastali Hoferi le pravi pravcati ruski stozary, ki jih je Pallas po glasovni izgovorjavi zapisal stožeri. Ruske izraze stogt (kup sena ali trave pod vedrim nebom), stožar ali stožar, množina stozary (drog, ki ga trdno zabodemo v zemljo v sredini kopice; v množini: cela vrsta takih drogov za dolg kup, kopico sena ali žita, torej vrsta kozolca), navajajo še vsi našečasni slovarji ruskega jezika kot bolj severnopokrajinske narečne oblike.^* Pallasovi stožeri in prednje ruske besede so torej v najožji zvezi , Koîlez, po nemško Korngeriilt, v Švici Relcana, v Sibiriji Holeri, naj- verjetneje od »gosle« zaradi podobnosti strun. Glej CJKZ VI (1927), 91—99. 2 par M. Krammer- pere Rogerij, qui n'a été publié qu'en 1747. Dans son oeuvre (1689), Valvasor a mentionné le «kozoleo^ dont on a publié la figure. Le premier traité important sur le «kozoleo a été publié par l'érudit slovene J. 2. V. Popovič dans son livre «Untersuchungen vom Meere» (1750). Selon son opinion, le «kozolec» a été transporté par les Slovenes pendant leur migration du nord au sud, le modele ayant été l'appareil «befg-» de Holstein. Popovič suppose que le terme slovene «kozolec» soit dérivé soit du terme hébraique ffcäsä» ( = [il] couvrit), soit du terme slovene «kozai>, signifiant support, soutien, usé chez le «kozolec». Avec ce traité, Popovič a été le premier a faire connaître cet appareil parmi les érudits et les autres gens intéressés de ce temps. Ses explications sur le «kozolec» ont été prises par J. Chr. Adelung pour son diction- naire (1775), par M. Lexer pour son «Kärntisches Wörterbuch» (1862) etc. Dans la deuxieme partie, l'auteur d'abord publie les matériaux sur les discussions a l'égard de ce «kozolec» en Slovénie. Le plaideur le plus important a été B. Hacquet. Dans le «Wöchentliches Kundschaftsblatt des Herzogthums Krain» (WKb), il a publié sur 52 pages des compositions diverses par lesquelles il a voulu prouver que le «kozolec» était un appareil nuisible et dispendieux pour les paysans Slovenes, en allégant que les paysans dans les autres pays n'avaient pas et ne voulaient pas avoir d'appareil semblable. D'accord aussi avec Hacquet ont été A. Scopoli, B.F.Hermann, et, plus tard (en 1834), médecin de Ljubljana, le docteur V. Lippich. Les opinions partiales et assez subjectives de Hacquet ont été contestées dans le WKb par un auteur inconnu, probable- ment du pays appelé Notranjska. Convaincu que le «kozolec» était indispensable et utile aux paysans de la Carniole, il a écrit que les Slovenes connaissaient depuis longtemps l'usage de cet appareil, une de leurs particularités nationales. Excepté dans le WKb, Hacquet a écrit encore trois petits articles sur le «kozolec» en Slovénie. Dans les «Abhandlungen einer Privatgesellschaft in Böhmen» de 1776, il réfere en se rapportant a la «Reise durch verschiedene Provinzen des Rußischen Reichs» (1773) par Pallas, que, hors en Slovénie, le «kozolec» existait encore en Sibérie et qu'on l'y appelait Hoseri. Ce terme ¦ 71 Jože Siabéj incorrect de Hacquet (correctement appelé «Stojherii par Pallas) a été pris par l'historien allemand K. G. Anton, de celui-ci par A. T. Linhart et de Linhart par M. Pohlin; d'autres exemples n'en sont pas connus. Des mentions courtes sur le fkozolec» dans la Vallée de Zilja et dans l'Haute Carniole, publiés par Hacquet en an 1801 dans le oolume d'a Abbildung und Beschreibung», ont été traduites par J. B. Breton a Paris (1814) et apres lui par Janus Pannonius a Peste (1816). Parmi le grand nombre d'étrangers qui ont écrit sur le «kozolec» en Slo- oénie, sont les Allemands J. H. G. Schlegel, C. G. Küttner, M. Fischel. E. G. Wolt- tersdorf etc. Küttner est le plus intéressant parce qu'il a été le premier qui ait comparé le ^kozolec» slovene a celui de la Suede et qui ait publié meme un simple plan de ce en Carniole et en publie deux figures originales. Dans la J""' partie on trouve les remarques importantes sur le «kozolec» comme appareil et comme terme, écrites en Slovénie par divers auteurs Slovenes, a partir de 1750, par exemple J. A. Apostel, quelques-uns dans ^Pisanicey,. M. Pohlin. O. Gutsmann. M. Zagajšek, J. Debevec, B. Kumerdej, V. Vodnik. L. Smigoc, J. N. Primic, M. Ravnikar, J. P. Ješenak. V. Stanič. J. Alič, A. J. Murko. A. M. Slomšek. I. Navratil. Dans la derniere partie, l'auteur décrit le terme ^.kozolec» du côté philo- logique, ses sources et sa signification en comparaison avec les autres termes pareils ou sirnilaires. Finalement, il y a une digression sur la dénomination slovene de la plante «Valeriana dioica» qu'on appelle «kozolec», «kozlik». «kozelc» etc. avec la question, comment ces termes sont venus dans la langue slovene, n'existant aucune liaison entre eu.r et le terme de l'appareil «kozolec^ quant a la signification du mot. 72