Vtiski in sodba srbskih tova- rišev o našem delegacijskem zborovaiijii. »Narodna Prosveta«, glasilo srbskega učiteljstva v Beogradu, prinaša obširno poročilo o našem delegacijskem zborovanju. Citiramo iz poročila posamezne odstavke, ki se dobesedno glase: »Na tej skupščini sem posebno zapazil, da je slovensko učiteljstvo pozdravljalo govore svojih prvakov z najživahne]širn odobravanjem, kar svedoči, da so ti govori v resnici pravi izraz misli in čuvstev mase, y katere imenu oni govore, to svedoči dalje, da so prvaki slovenskega učiteljstva naravni in pravi izraz onih, ki jih predstavljajo. Posebna stvarnost, blagost in harmonija se zrcali v vsem delu te skupščine; v vsakem ukrepu uprave in članov. Na vsej skupščini ni bilo izrečeno niti ene besede, ki bi bila odveč in nepotrebna. Vse, kar je bilo na niei sproženo in rečeno, izpopolnjuje se vzajernno in podaja harmonično sliko duševnega dela ln moralne zavesti vse te edinosti. Clovek se čuti na tej skupščini duševno svež in razpoložen; ona je odpirala vsakemu prisotnemu nove horizontc uvedla ga je v krog novih misli in idej in ga navdušila za novo borbo in delo. Na tej skupščini ni bilo duševnega ubijanja, ampak mnogo vzajemnega moralnega ln duševnega poleta. Popolnoma naravno in pametno! Onl ne prihajajo na skupščino po utrudljivem letnem šolskem delu, da si še bolj drug drugemu zagrene že itak dovolj grenko učiteljsko življenje, temveč da se razvedre; duševno in moralno okrepijo. Kakor da smo prišli v nek drugi svet mirnosti in dobrote, ki mi imponira s svojim dostojanstvom, zrelostjo in pravim ponašanjem.« t Dalje pravi poročevalec: »Predsednik je dal besedo g. Engelbertu U a n g 1 u, višjemu šolskemu nadzorniku in staremu znancu na naših skupščinah. Gangl, umni Gangl, poln čuvstev, pesniška slovenska duša, iz katere govori poezija njegove domovine in srce njegovega naroda, je bil poročevalec tega vprašanja. Na tej skupščini je bil on prvi in edlni, ki je dal konkretno obliko in jasno sliko o našem bodočem ndruženju in o našl organizaciji. V logičnem nizu misli, polnem govorniškega duha in mehkih čuvstev, je dokazal jasno in neobhodno potrebo, da naj bo novo udruženje na cenrralistični podlagi s sedežem v Beogradu; ona naj ima svoje podružnice v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Splitu. Predlagal je likvidacijo vseh dosedanjih učiteljskih »Zavez« in »Udniženj« v vsem kraljestvu n stopanje njihovih imovin v eno celoto, ki jo bo vodilauprava nove organizacije. Svečan trenutek je nastopil v dvorani, ko je Oangl rekel z jasnim in krepkim glasom: »Ne bcdimo lokalni patrijoti, nego pokažimo danes na delu, da je imel velikl _as velike može!« Njegov govor je napravil na vse navzoče giobok vtisk. fo tjovoru so nekateri govormki akcentirali njegove nusii in potem je bil stavljen na glasovanje prediog o likvidacui in spojitvi njiliove »Zaveze« v novo orgariizacijo. Vsi giasovi so bm za — niti eaea prutii« in dalje pise poročevaiec: »V vsej akciji, ki se vodi že toliko let za duševno euinstvo jugoslovanskega uclteljstva, sta prvaka Lngeibert Uangl in stan Davorin Trstenjak. Lianes, ko je prisel čas, da prazntye njihova rnisel svoj koncni triumi, sxa se tuoi v tem trenutku pokazaia uostojnun in aosieanjim svoji pretekiosu. 1 rstenjak, Uangi in Jeienc ostanejo ponos vsega jugoslovanskega učiteijstva, njega ideai ln njega dusevni voditelji. Oni niso zaaoizili saino nas učitelje, nego tudi ves naš troimeni narod, kot pionirji njegovega edinstva, in mi vsi nosimo njib iinena v svojih srciii. lako pise glavni urednik »Nar. Prosvete«, M. Stankovič.