Vreme Kakor je Uršula začela to rima vse izpela. V četrtek bo jasno, v peket obtiči in deževne^ sobote pa sončno tn toplo. Murska Sobota, 19. oktober 2006, leto LVIIi, št. 42, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit {1,29 evra) Prof, dr Danilo Turk Hotizi legitimnost interesov in posvetovalno telo str. 2 - V Gornji Radgoni otvoritev Špltala Dva huda požara * dveh dneh str. ^Prekmurju 16 palovcih zagorelo med varjenjem, v T?h zaradi kurjenja v kotlu - Za trideset bilijonov tolarjev škode Za reprezentančne, družabne in kulturne namene Mesto Gornja Radgona je • bogatejše za obnovljeno stavbo nekdanjega Spitala, ki ima veliko zgodovinsko in spomeniško vrednost in bo odslej primerna tudi za reprezentančno-družabne namene. str. 18 - Slovenska turistična borza v Radencih SCANIA nelzer ItWJ-jwr GinW-i MoF/Šmite I MJMM33OJ0I Država lokalnim skupnostim izmika pravico Letos skozi naselja in čez mejo 1.200.000 tovornjakov Večanje povpraševanja ob uspe sni promociji Za goste pripravili tudi celodnevni izlet po Pomurju STR Str. 7 -11 - Volitve NAROČNIK delna akcija! Seznam kandida tk in kandidatov za svetnike v pomurskih občinah mesece interneta vam podarimo! »Glasujte za razvoj!« Jožef Nerad, kandidat za župana občine Črenšovci Občinski Ddtar N .Si črenšbvct in skupina volilwv AKTUALNO 19. oktober 2006 - vestnik 1 V Gornji Radgoni otvoritev Spitala Mesto G. Radgona je bogatejše za obnovljeno stavbo nekdanjega Spitala, ki ima veliko zgodovinsko in spomeniško vrednost in bo odslej primerna tudi za reprezentančno-družabne namene. Stalno muzejsko zbirko bodo postavili na ogled v prihodnjem letu, v nedeljo pa so v vsem sijaju predstavili izjemno zbirko likovnih umetnin, kakršne v Pomurju ne najdemo. Obnova stavbe je potekala v skladu s spomeniškimi smernicami zavoda za varstvo kulturne dediščine, za restavracijo zbirke in postavitev skrbi Pokrajinski muzej M. Sobota, obnovo pa sta financirala občina Gornja Radgona in ministrstvo za kulturo. Obnova edinstvene stavbe z bogato dediščino, ki je nastala v začetku srednjega veka in je imela v zgodovini različne funkcije, se je začela leta 1994, Do danes je bila v Rezultati dolgotrajne rekonstrukcije stavbe in notranjosti Spitala so impresivni, dopolnjuje jih tudi izjemna zbirka likovnih del, s stalno zbirko pa bodo prihodnje leto zaokrožili kulturnozgodovinsko pričevalnost tega reprezentančnega objekta. celoti obnovljena - pritličje, srednji del in ostrešje, sanirali in restavrirali so toskanske stebre in kamnite dele ob oknih, poleg tega so vzpostavili različne nivoje tal. Uredili so tudi vinoteko. Skupna vrednost naložbe je 184 milijonov tolarjev, od tega je 30 odstotkov prispevalo kulturno ministrstvo, preostalo pa občina. Vrednost celotnega projekta za dokončanje in postavitev zbirke in ureditev depojev je 85 milijonov tolarjev, pri tem pa čakajo na rezultate razpisa Norveški finančni vzorec, kajti pričakujejo večino sredstev za dokončanje del. V pritličju stavbe v stebrni dvorani so na ogied vrhunske umetnine -gornjeradgonska likovna zbirka. »Gre zadela izjemne kakovosti, vse od baročnih del do meščanskih portretov poznega 19. stoletja, ki so zanimiva tudi ikonografsko, saj lahko občudujemo krščansko simboliko, dva poznobaročna angela iz marmorja in vrhunske meščanske portrete,« ocenjuje zbirko umetnostni zgodovinar Janez Balažič iz murskosoboškega pokrajinskega muzeja. Najprej so načrtovali, da bo ta zbirka integralni del stalne muzejske zbirke, vendar obstaja ideja, da bi bila stalna oprema reprezentančnega prostora. »Ko je pokrajinski muzej leta 1990 prevzel od muzeja novejše zgodovi ne prostor in zbirko, smo našli tukaj umetnine v izredno slabem stanju, raztrgane in poškodovane,« razlaga Balažič. »V petnajstih letih smo jih postopoma restavrirati, zaščitili in jih sedaj predstavljamo v vsem njihovem sijaju. Zbirka res ni velika, ampak take v Pomurju ne premoremo.« Likovna zbirka se bo imenitno dopolnjevala s stalno razstavo Radgonski mostovi. »Ta bo za nas velik izziv, kakršnim pa smo kos,« poudarja direktorica pokrajinskega muzeja Metka Fujs. Povzemala bo vse civilizacijske presežke tega prostora in razvoja mesta od prazgodovine do 20. stoletja s poudarkom na pomembnih mejnikih. -Zgodba o Radgoni je vedno zgodba o mostu in mostovih, v smislu duhovne povezave med narodi, jeziki, med različnimi socialnimi in družbenimi sloji in še čem.« S to zbirko želijo prinesti slovenski in tudi evropski muzejski javnosti nova spoznanja, predvsem v mentalnem smislu. V tem mestu je predvsem veliko rakih dejavnikov, kjer so najpomembnejše snovne stvari, ki se dajo predstaviti v zgodbi o človeku tistega časa A. Nana Rituper Rodež Zidarstvo in keramlčarstvo Ciril Bratuša, s. p. v stečaju Stari trg 1,9240 Ljutomer objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča Murska Sobota JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih: 1. NEPREMIČNIN 1.1. pare. št. 510/3, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo s površino 132 dvorišče s površino 352 m/ vpisano v vi. št. 391 k. o. Žerovinci, vse do 1/2 izklicna cena 4.350.000,00 SIT POGOJI JAVNE DRAŽBE Javna dražba bo 06.11.2006 ob 10.15 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, soba št. 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati s plačilom 10-odstotne varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun št 02496-0255755161. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti. Za nepremičnino mora plačati kupec kupnino v 15 dneh pojavni dražbi na osnovi izdanega računa. Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine. DDV in vse druge stroške v zvezi s prodajo nepremičnine plača kupec. Nakup nepremičnine se opravi po principu videno - kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled nepremičnine je mogoč po dogovoru z dr. Štefanom Ščapom, telefon 02/534 99 50, Od 16.00 do 20.00. VESTMK Izdaja: Podjede za informiranje, d. d., M. Sobota Ustanovljen medregionalni sindikalni svet treh sosednjih držav Povezovanje sindikatov ne pozna meja Dolgoletno plodno sodelovanje Državne zveze madžarskih sindikatov, Zveze neodvisnih sindikatov Hrvaške in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je dobilo z ustanovno skupščino 42. evropskega medregionalnega sindikalnega sveta v Ba-zakerettyu v Žalski županiji minuli teden novo razsežnost. S tem dejanjem je namreč izpolnjena velika želja, izražena na sindikalnih sestankih 4. februarja 2005 v Zalaegerszegu in 20. junija 2006 v Varaždinu, da se v praksi legalizira večdeset-letno čezmejno sodelovanje, ki je postalo trden okvir za uresničevanje skupnih interesov. Po uvodnih nagovorih Karolya Ungvaria, predstavnika sindikata Žalske županije, in Ta-masa Molnarja v imenu lokalne skupnosti je podal obširno informacijo o dosedanjem sodelovanju predsednik županijskega sveta Zoltan Kiss Bodog Izrekel je vrsto spodbudnih besed na račun čezmejnega sodelovanja, ki je po njegovem mnenju ključnega pomena za prihodnost. »To območje odpira ne sl ute ne možnosti razvoja na številnih področjih, zato je nujno obnoviti te povezave. Prav na območju med Muro in Dravo je veliko priložnosti, ki jih ne kaže za- muditi. Z obmejnim sodelovanjem pa je možno lažje pridobiti evropska sredstva za skupne projekte, zato je pomemben skupen dogovor o nujnosti lobiranja, ki bi omogočil hitrejši razvoj te regije. To je v bistvu regija prihodnosti, kjer mora dobiti gospodarstvo vodilno mesto,« je med drugim poudaril. Tudi predstavnik Urada za delo Žalske županije Jozsef Gombas se je zavzel za institucio-naliziranje tega sodelovanja, pri čemer je izhajal predvsem iz učinkovitejše zaposlitvene politike. Podprt je čezmejno sodelovanje trga delovne sile, ki ga je treba razširiti. Pri tem je velikega pomena rudi vzpostavitev odnosov med socialnimi partnerji in pridobitev evropskih sredstev za možnosti hitrejšega zaposlovanja. Za nujnost poglobljenega sodelovanja se je zavzel tudi predsednik konfederacije madžarskih sindikatov Peter Pataky Njegova misel, da mora biti sindikalno gibanje, podobno kot kapital, ki ne pozna političnih in državnih meja, mednarodno, je naletela na precejšnje odobravanje. Prav tako kot pobuda predsednica hrvaških sindikatov Ane Kneževič, da ima delavec, ki ustvarja novo vrednost, pravico sodelovati pri njegovi delitvi. Šele če bodo delavci dostojno živeli, tra bo v Zalaegerszegu, kjer bodo, po straciji v Bruslju, leta 2007 tudi pre^ predsedovanje med regionalnega sindikalnega sveta. V šestčlanskem predst; stvu je tudi sekretar 00 ZSSS za Pomni)6 Danilo Šipoš. Izvolili so še nadzorni odW bomo imeli zares kapitalizem po meri člo^ je še dodala. Istočasno je slovesni podpis sporazum1111 statuta v tem madžarskem mestu izzve* upanju, da bodo v novi evroregiji znotraj ।' ■ ■ ske unije popolnoma upoštevani interes« lojemalcev. Pod tem razumejo vključevanj^ dstavnikov delojemalcev v institucije m evroregije, zato bo v ospredju smotrno p1 v bljanje regionalnih izkušenj o temah, k> so ga pomena. V imenu slovenske delegacy sporazum podpisal sekretar ZSSS Milah । ša, ki je izrazil prepričanje, da je doscdang mejno sodelovanje dobra popotnica za na • nje dolgoročne stike na različnih podroCR veliko pomembnost tega dogodka, saj K1 42. evropski medregionalni sindikalni f •'' ob koncu zasedanja opozoril tudi podprt' ■ nik Zveze evropskih sindikatov Roberto m Milan Jerše, Foto: P V delovnem predsedstvu je bil tudi Milan Utroša (levo), poleg njega Ana Kneževič. Agroservis z novim direktorjem Cigiit odstopil Za Brankom Fijokom, ki je bil direktor Agro-servisa do marca 2004, se je za odstop odločil tudi sedanji direktor Jožef Cigiit. Tako kot Fijok, se tudi Cigiit ni mogel ujeti z večinskim lastnikom v pogledih na nadaljnje poslovanje. Pravzaprav je bil njegov odstop v poslovnih krogih že nekaj časa pričakovan, saj ga je sam najavi! zaposlenim v Agroservisu z začetkom delovanja programa Toyota, dokončno pa se je z večinskim lastnikom Agroservisa razšel v torek zjutraj. Po besedah Borivoja Lalovica sta se razšla prijateljsko, z delom direktorja pa naj bi bili zelo zadovoljni (nazadnje je bedel nad uvajanjem programa Toyo-te). Vodenje podjetja bo prevzel dosedanji direktor hčerinske družbe Avto-Ares Silvo Flisar, Jožef Cigiit pa naj bi po neuradnih informacijah odšel na gornje-radgonski Elti. A hlt trije B. B. P. Jožef Cigiit od torka ni več direktor Agrose d. d. Nadzorni odbor o poslovanju Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Malomarno, negospodarno, škodljivo... Nezakonit bančni račun na Madžarskem in prikrite finančne transakcije Nadzorni odbor Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti je po pregledu lanskega poslovanja ugotovil, da je bilo nestrokovno, malomarno, škodljivo in nezakonito. PMSNS je kot pravna oseba nezakonito odprla bančni račun pri podružnici K&H Bank Rt. v Zalaegerszegu na Madžarskem, finančne transakcije na madžarskem bančnem računu pa so bile knjižene le delno. V knjigah tako ni 12,7 milijona forintov prihodkov in 14,8 milijona forintov odhodkov. Posledica tega je, kot ugota- vlja nadzorni odbor, nerealen zaključni račun, po katerem ima PM-SNS primanjkljaj v znesku 2,2 milijona tolarjev, kar pa so že posredovali uradnim inštitucijam. V knjigah med sredstvi tudi ni naložbe v lendavski kulturni dom, ki znaša okoli 94 milijonov tolarjev, in naložbe za e-madžarsko točko v višini skoraj deset milijonov forintov. Nadzorniki so Še ugotovili, da so potekale nabave blaga in storitev v nasprotju z Zakonom o javnih naročilih, saj so bile skoraj vedno opravljene na podlagi.ene ponudbe in brez sklepa sveta PM- SNS. »Iz podrobnega pregleda dokumentacije je še razvidno, da sta bili v nekaterih primerih namerno zaprošeni dve ponudbi, in to od ene in iste osebe, koc od s. p in kot od direktorja lastnega podjetja. Takšno ravnanje jasno kaže na nemarno izigravanje Zakona o javnih naročilih,« še piše v poročilu nadzornega odbora. Navajajo tudi kopico primerov negospodarnega in neupravičenega trošenja javnega denarja. Med dobavnicami sta celo dve za plačilo gostinskih storitev za predstavnike policije oziroma Zveze policijskih veteranskih društev kot oblika sponzoriranja, merov pa so računi pomanjkljivi in ni koga se izdatki sploh Izdatki za reprezentanc0 * ,^jir li 2,3 milijona, od tega ske storitve kar 1,5 ru1^ lariev- Po pregledu računov J razmetavala tudi pri ilA,,l' hrambenih artiklov m 7^, Šila skoraj osemsto tisc'j po domače pa so si izpla^ di dnevnice in zaračuna* “ 4 stroške, za kar so po^1 p/ dva milijona tolarjev. ■' J’ primerih obstaja meniL obračuna ponarejenih I "p logov,« je v svojem p°r<> tovil nadzorni odbor , Nadzorni odbor je jri' nim službam naložil manjkajoče zakonsko fJ dokumentacije, zaprt)£ u. tega bančnega računa O11 (jjc’-skem in prenos sred^ nijo ter popis in nih sredstev, svetu . predlagal, da do 11Rtl|L*1|!n’£ pravilnosti in nastale" škode zavzame stališče11 m-osebno odgovornost. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), laidvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A, Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert L Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10,538 1? 40 Venera (trženje) 538 17 10, št telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 3.900.00 sit (16,27 evra), letna naročnina 15,600,00sit (65,10 evra), letna naročnina u naročnike v tujini 37.500,00 sitfl5B-. naročnina za delovne organizacije, jiodjetja m obrtnike 11.500.00 sit (47,99 evra), izvod v kolportaži 310,00 sit (1,29 evra), celoletna naročnina u internetno Izdajo 12.400,00 sit oz. 51,74 evra. Transakcijski račun u naročnino pri Raiffeisen Kr« 9000247884. Thk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče, Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za-kona o davku na dodano vrednost, Uradni Ust 23.12,1998, št. 89, in Zakoncu11 računa Republike Slovenije za leto 2002 in 2003. Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: veštnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si. naročniška služba: oglasi.vestnik@p-lnf.si, www-stran: hWM S JI V k»nik -19. oktober 2006 AKTUALNO 3 Ustavno sodišče razveljavilo lendavski odlok o taksi Država lokalnim skupnostim izmika pravico Ws skozi naselja in čez mejo 1.200.000 tovornjakov stavno sodišče je razvelja-1 tat °bČ‘nski odlok ot .. 1 « obremenjevanje . kaicn^a izvajanje je b f ^'^8 vlade začasno za-.’^lo Že februarja letos. Ta-l^1.^0 f da rji na mejnih pre-t# * P^iieh n I i pobirati tak-/®b^inski proračun pa je ostal brez letnega prihodka v višini od 250 do 300 milijonov tolarjev namenskih sredstev. Ustavno sodišče je tokrat upoštevalo tudi predlog vlade, da občinskega odloka, ki je začel veljati decembra 2003, ne odpravi, ampak ga razveljavi, kar pomeni, da odločitev sodišča ne posega nazaj in tako občini ne bo treba vračati pobranega denarja.- Toda s takšno razsodbo zgodba še ni končana. Najprej zaradi tega, ker okoljski zakon dopušča sprejemanje občinskih odlokov, vendar se ustavno sodišče pri razsodbi ni moglo opirati na podzakonske akte, ki bi opredelili oktober, ^minski dan " združenje ZZB NOB Murska So-n ••torna občina sta pripravila prosla-5^ 1 'i' .inskem dnevu, 17. oktobru, ko Miibiih dogodkih pred 42 leti padli '^i1 1 'k- ih fkl ljudi pa je bilo odpe-' ' *tonška taborišča. Pred časom je bil ^^"•sk] praznik, sedaj pa je spominski -me Murska Sobota. Slavnostna go-ta* ’ bila zgodovinarka in direktorica -ga muzeja Murska Sobota Metka '1 takratne dogodke osvetlila in uvo-dejala:.... kot zgodovinarka in de-1 dediščina, ki jo sprejemam' pa so 'lsPomini, ki želijo biti in osuti zgo-spotnin širšega družbenega oko-Sm Udarda ie> da je bila druga svetovna ■ Slovence v dotedanji zgodovini s^. Ihujših bojev za preživetje. -V smrti *n tl,d’v TO'ni sam* n* ka, n1 pa prav in tudi častno, Če se 0 ■ napaden, in se u preš, ko je na-a domov'na- Zato 50 vsc *n na$ sPom*n sP0$djiv,* je Še \j Kll^urn' program so pripravili Ko-**z*30’ Vladimirja Moča-m- :djnu Francem Zverom, mode-, ' Nabeta Rožman, učenci osnovne kitarist Jernej Hanc M. H. Ujet soboški torbičar Od meseca marca pa do 8. oktobra - dan aretacije - so policisti v središču Murske Sobote zabeležili osem primerov kaznivih dejanj, ko je L. K., 22 let, z lendavskega območja strgal več osebam z ramen ali -iz rok torbice z denarjem in osebnimi dokumenti: enkrat je pri tem starejšo žensko zbil na da, tako da se je težje poškodovala. Policisti so med njegovim prijetjem - ujel ga je policist neposredno potem, ko je ukradel torbico - zasegli večino predmetov iz vsebine torbic, denar pa je dvaindvajsetletnik porabil za nakup droge, saj je narkoman Sicer so imeli na dan prijetja policisti širšo akcijo iskanja storilca, razpolagali so tudi z njegovim podrobnim opisom. Z dejanji je povzročil 350 tisočakov škode, proti njemu so napisali osem kazenskih ovadb zaradi storitve kaznivega dejanja velike tatvine na posebno predrzen način - zagrožena kazen je pet let ječe - in ovadbo zaradi povzročitve hude telesne poškodbe. Po policijskem pridržanju preiskovalna sodnica za torbičarja ni odredila pripora: zdaj je na prostosti, je pa tako imenovani povratnik, saj je bil že obsojen. Mimogrede: policisti še zmeraj preiskujejo ponarejanje redarskih listkov v Murski Soboti - pretekli teden je bilo tovrstno početje obešeno na veliki zvon vendar razpolagajo le z informacijo, kajti do včeraj ponarejenih listkov niso našli A. B. ^>ma ne čaka zamudnikov ’’ni, sezona in čas ogre-' r. t kontov sta pred vrati. ?Udobje, ko moramo j? ^urDno olje in si za-? 'd ,kostne zaloge. Pri > :J n Z. *3 Nameniti posebno \lv posameznim last-°M’ 'tls° na l s*°venskem trgu. VD!,t kurilnega olja \ "L| ।1 pomembno vpli-^gjl^eojsko dobo peči in r1’?!, emisij, ki se ob letajo v okolje. s svojimi nj*ni lastnostmi izsto-^/^•dnjujejo pričakova-S je OMV futurPlus -ra lahko kurilno olje, X ^ia družba OMV Slo-°°Wne lastnosti kuril-1 '*•> ^2a8°favl jajo optimalno h., ’ ■ nastankom usedlin ij|r v kurilni napravi, zmanjšujejo možnost nastanka motenj pri njenem delovanju, s Čimer povečujejo zanesljivost celotne kurilne naprave podaljšujejo njeno življenjsko do! o in zmanjšujejo stroške obratovanja ter vzdrževanja. Pri nas lahko naročite kurilno olje OMV futurPlus na brezplačni telefonski številki 080 23 32 in se tako tudi sami prepričate, da gre za *Več toplote za enako ceno«. Vlada je med drugim občinski odlok izpodbijala tudi z naslednjo trditvijo (iz Obrazložitve Ustavnega sodišča): ■Onesnaževanje zraka z emisijami škodljivih snovi iz tovornih vozil naj ne bi sodilo med onesnaževanje okolja lokalnega pomena, celo državnega ne, saj naj bi bilo globalno.« način za lokalno pobiranje takse, saj ti še niso sprejeti. V obrazložitvi odločbe sodišča namreč piše: »Ker torej po ZVO-1 še ni pogojev za določitev okoljske dajatve lokalnega pomena, je Odlok v neskladju z določbami ZVO-l.s Vlada bo torej prej ali slej morala pripraviti pravno osnovo za lokalno pobiranje taks, ki se mu sedaj očitno izogiba. Ob tej institucionalni plati zgodbe, ki jo določajo zakoni, odloki, razsodbe, pa obstaja še druga, prizadetost prebivalcev ob regional-' ni cesti. Po napovedih bo mejo v Dolgi vasi letos prestopilo milijon dvesto tisoč tovornjakov. Lendavska občinska uprava je na osnovi opravljenih meritev obremenjenosti okolja in tresljajev vladi že predlagala razglasitev degradiranega pasu ob cesti v širini petsto metrov. Temu bi seveda sledilo priznanje odškodnine, do katere bi bili upravičeni občani in lokalna skupnost Če bo vlada ostala gluha tudi za ta predlog, lahko pričakuje, da se bo dvignilo ljudstvo in svojo ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja in varovanja lastnine branilo s tožbami - tudi zunaj slovenskih meja. Rezultati meritev namreč kažejo na bistveno zmanjšano kakovost bivalnega okolja v Širšem pasu ob regionalni cesti. Majda Horvat, foto: J. Z. www.activa.si Komentar Vroča juha Ah veste, katero frazo ženske najmanj rade slišijo? Tisto, kadar jim moški partner reče: »A ti nisem rekel, da bo tako?« Na žalost bom moral tudi sam uporabiti to frazo in pri tem nikakor ne mislim, da bodo samo moški brali tale zapis. Ne, tudi ženske, ki so bile ravno tako jezne in razočarane nad domačim porazom Mure 05 proti Zagorju. Zdaj se že kaže to, kar smo v nekoliko zaviti obliki zapisali pred nekaj številkami v Vestniku. Zamenjava trenerja Slobodana Djuriča je bila prehitra, upra va se je s tem dejanjem zaletela. S tem sta se porušila ritem in koncept igre, ki je bil prepoznaven, saj ga je Djurič gradil več kot eno sezono, načrt pa je bil še daljnosežnejši. Res da je sezono slabo začel, vendar je igral večinoma proti moštvom, ki so sedaj na vrhu lestvice. A ko so ga odstavili, je Djuro pripeljal ekipo že na sedmo mesto. Zdaj je Mura spet predzadnja in mora ponovno trepetati pred izpadom. Zakaj niste počakali vsaj še tekmi proti Dravinji in doma proti Aluminiju? Ce bi izgubili še ta dvoboja, bi ga lahko mirno zamenjali. Do konca sezone je bilo še daleč in v zalogi še ogromno točk. A Djurič je zmagal pri Dravinji v gosteh, nato pa bil odstavljen. Tako se je trener Milan Koblencer prehitro znašel v »ognju« in preden je uspel uveljaviti prepoznaven slog, je Mura že doma razprodala sedem točk. Se pravi, daje doma od devetih možnih točk osvojila le dve. To pa je absolutno premalo, še posebno če vemo, da so v Soboti gostovala moštva, ki so zasedala spodnji del lestvice. Kljub uspehom v gosteh takšni rezultati, podkrepljeni z neposrečenimi zamenjavami v igri, vodijo daleč od vrha druge lige, o katerem so nekateri sanjali že to sezono. Za letos se lahko od te fantazije poslovijo, saj Mura za prvim mestom zaostaja že trinajst točk. Pogled je spet usmerjen proti dnu. To, kar so si pri čmo-belih skuhali, bodo morali sami pojesti. Ampak ta juha se bo pojedla tako vroča, kot seje skuhala. Tomo Koles Activo se splača kupovati, saj vsako z ^^nagradnem skladu so bogate nagrade. Žrebanja bodo vsake tri mesece, prvo 22. plačilo s katerokoli kartico Activa sodeluje v nagradnem žrebanju, ne glede na vrednost nakupa. decembra ieberiTe nagrado! Smučanje po meri Družinski za voji po belem ati smučarski coupe-cabriolet "CC" . www.ski-klub-koper.si Z Vrhunski hišni kino* j « । Filmske predstave iz naslanjača. ! V novih dimenzijah zvoka in slike vrhunske Philips kvalitete. www.eltus.si * V času nagradne Igre podjetje ponuja pri plačilu s katero koli kartico Active 10% popust za svoje Izdelke In storitve. Podrobnosti o nagradni igri in nagradah dobite na www.activa.si/nagradnaigra Banka Celje « Banka Koper • Deželna banka Slovenije • Gorenjska banka ■ Nova KBM Postna banka Slovenije • Raiffeisen Krekova banka • Volksbank -ljudska banka 4 LOKALNA SCENA 19. oktober 2006 - VESTNIK I Že enajstič teden vseživljenjskega učenja Slovenski praznik učenja! Stalno izobraževanje mora preiti v naš življenjski slog, toda ne zaradi razmer, ampak prostovoljno in zaradi lastnih vzgibov, je o TVU zapisal dr. Janez Drnovšek Ta teden, od 16. do 22. oktobra, je v Sloveniji teden vseživljenjskega učenja pot pokroviteljstvom Vlade Republike Slovenije in s finančno pomočjo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstva za Šolstvo in šport. Je pravzaprav festivalsko zasnovan projekt Andragoškega centra Slovenije, v katerem sodelujejo številne institucije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem: ljudske univerze, zasebne izobraževalne organizacije, društva, klubi, šole, univerze, vrtci, knjižnice, kulturne in gospodarske ustanove pa tudi občine, krajevne skupnosti in številni posamezniki. Teden vseživljenjskega učenja je pravzaprav slovenski praznik učenja, katerega avtorji so si za letošnji slogan izbrali: Slovenija, učeča se dežela. Lani je v podobnem tednu sodelovalo 381 izvajalcev s 3685 prireditvami in skoraj 45 tisoč udeleženci. V desetih letih, odkar Andragoški center Slovenije podeljuje priznanja za posebne dosežke pri učenju odraslih, so javnosti predstavili 126 primerov kulture učenja, ki navdihujejo. S primeri uspešnih odraslih učencev so skušali dokazati, da za učenje nikoli ni prepozno, da m pomembna le ekonomska kategorija, ampak uveljavljanje učenja kot vrednote same po sebi, ki pomaga človeku osmišljati življenje, ga olajšati in mu seveda dodati nove vrednote Ali, kakor poudarja Slavica Borka Kucler, vodja delovne skupine za priznanja ACS: »Dragocena dodana vrednost v svetu nenehnih sprememb je zmožnost odraslega, da se nauči živeti z njimi, jih razumeti, nanje vplivati in jih upravljati. Namesto strahu pred spremembami je torej bolje, da se jih naučimo sprejeti kot izziv za novo ustvarjalnost. In , vseživljenjskost učenja kot kulturna vrednota in element osebne in družbene strategije nam je tu lahko v veliko pomoč!... Danes se ljudje manj bojijo vnovičnega vstopanja v izobraževalne ustanove, v lastnem učenju ter v poučevanju odraslih vidijo ključ do novih zaposlitvenih oziroma ustvarjalnih možnosti pa tudi priložnost za samoti resničitev in pomoč drugim.« Ljudska univerza Murska Sobota - zavod za permanentno izobraževanje je že desetletje eden od organizatorjev in koordinatorjev prireditve - povezuje več kot 30 različnih organizacij z več kot 40 prireditvami. V Murski Soboti se je začel teden vseživljenjskega učenja že v Četrtek, 12. oktobra, na dvorišču Ljudske univerze Murska Sobota. Nastopil je čarodej Binč, otroci so zapeli v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, udeleženci programa cvetličar pa so pripravili priložnostno razstavo Čari jeseni. V tem tednu so organizirali tudi dve zanimivi ekskurziji - v torek naj bi se podali v Gradiščansko v Avstriji in v Šopron na Madžarskem, v petek pa na poučen izlet po Goričkem in jesenski bazar pri gradu. Bernarda B. Peček Osnovna šola in vrtec na Tišini sta praznovala konec preteklega tedna svoja visoka jubileja. Tišinsko šolo obiskuje 312 otrok in skupaj s skoraj šestdesetimi zaposlenimi so pripravili ob štiridesetletnici šole veliko prireditev. Kar dvakrat pa so se veselili v vrtcu, najprej svojih trideset let, nato pa še nove pridobitve. Staro hišniško stanovanje so namreč za štirinajst milijonov preuredili v odde- lek za prvo starostno skupino. Šolstvo na Tišini naj bi se začelo razvijati že v 18 stoletju, otroci pa naj bi prve korake v svet pisane besede delali v s slamo kriti stavbi, ki je leta 1868 pogorela. Tišinčani se niso dali in leta 1909 šolo sezidali. Konec vojne je bila šola sicer nepoškodovana, uničen pa je bil inventar, in ker je bilo šolsko poslopje premajhno, so štiri učilnice uredili v zadružnem domu. Zaradi prostorske stiske so Skupino za prvo starostno obdobje na Tišini obiskuje dvanajst otrok. Pomembni obiski v MCP-ju Lokalni mladinski svet Ljutomer je nedavno realiziral v sodelovanju z Mladinskim centrom Prlekije več pomembnih ločenih delovnih srečanj. Tako so bili na Sp. Kamenščaku na obisku predstojnik Centra nevladnih organizacij Slovenije Jože Gornik in sekretar Jernej Direnbek ter strokovna sodelavka, odgovorna za slovenske mladinske centre, Barbara Zupan z Urada RS za mladino pri ministrstvu za šolstvo in šport. Gostom sta bila predstavljena tudi dva digitalna filmska zapisa, saj je bil MCP pobudnik in soustanovitelj ter je tudi aktivni član dveh slovenskih mrež, in sicer M3C-mreže slovenskih multimedijskih centrov in MaMa-mreže slovenskih mladinskih centrov. Srečanje so sklenili v Gross manno vem kotičku, ki obstaja v okviru turistične kmetije Žinko v Moravcih v Sl. goricah, ter si z zanimanjem ogledali tudi prve slovenske fdmske zapise avtoqa dr. Karla Grossmanna, nastale natanko pred sto leti. S tovrstnimi obiski se med drugim popularizira dejavnost prleškega mladinskega centra in polagajo temelji nadaljnjih tesnejših sodelovanj. MCP je odprt od 7. do 23- ure vse dni v tednu, razen nedelje, v njem pa so zaposlene po zaslugi državne aktivne politike zaposlovanja na podlagi uspeha na javnem razpisu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Zavoda RS za zaposlovanje mladinske delavke: moderatorke in animatorke Marija Horvat, Anita Furjan in Rosvita Kokol. T. K. V Ljutomeru o gibanju za ohranitev javnega zdravstva Na javni tribuni je le peščica Ljutomerčanov prisluhnila idejnim zasnovam gibanja za ohranitev javnega zdravstva, ki je bilo ustanovljeno junija letos. Predstavila ga je soustanoviteljica Nevenka Lekše iz Ljubljane, ki je poudarila, da najpomembnejši vrednoti v sistemu zdravstva -solidarnost in raj cm nos t - izginjata. Z gibanjem, kjer je zbranih že 27 tisoč podpisov podpore, bi bilo treba prepričati zdravstveno politiko, da prisluhne glasu ljudstva, saj bi zlasti zdravstveni minister mora! ščititi javni interes. Žal pa se vse bolj nagiba k zasebni obliki zdravstvenih storitev s podeljevanjem koncesij. Kot se ugotavlja, so bile slednje podeljene nezakonito, brez razpisov, ki jih zahteva evropska zakonodaja. Tudi Ljutomerčani so se v zadnjem obdobju srečevali z vedno večjimi zahtevami zdravstvenih delavcev po uvedbi zasebne prakse, trem pa je na podlagi sklepov občinskega sveta uspelo pridobiti koncesijo. Menda je zahtevkov še več, toda po zagotovilih merodajnih brez upoštevanja zakonskih določil podelitve novih koncesij ne bo. Razpravljavci v prostorih ljutomerske glasbene šole so podprli načela m cilje gibanja za ohranitev javnega zdravstva, najbolj slikovito pa se je izrazil eden od njih, ki je dejal, da podpora s podpisi ne bo učinkovita, pač pa bi bili potrebni protestni shodi in množične demonstracije N. š. Ena nagrada tudi na Hrvaško V večnamenski dvorani v Puconcih so ob 13. oktobru, prazniku občine podelili priznanja, nagrade, zahvalno listino in naziv častnega občana. Težave z Udbo že v mladosti Častni občan je postal mag. teologije Ludvik Jošar, upokojeni duhovnik Evangeličanske cerkvene občine Bodonci. Jošar se je rodil v Gornjih Petrovcih 21. avgusta 1931 v sedemčlanski kmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Po šestih letih osnovnošolskega šolanja, kamor je spadalo tudi učenje v madžarskem jeziku v obdobju 1941-1943, so se začela njegova gimnazijska leta v Murski Soboti. Maturiral je leta 1951, čeprav mu je takratna Udba to hotela preprečiti, ker se je odločil za študij teologije. Šest let so teološke fakultete z ogromno učno snovjo duhovno-naravoslovnih ved sooblikovale njegovo osebnost. Najprej je bil to študij na teološki katoliški fakulteti v Ljubljani, po enoletni prekinitvi zaradi služenja vojaškega roka pa je Študij nadaljeval v tujini. Sledile so fakultete v Erlangenu, Heidelbergu in Hamburgu, nato pa še na Dunaju, kjer je na Evangeličanski teološki fakulteti 26. ja- Občina Kobilje V skladu s proračunskimi predpisi Kobiljanski svetniki so na svoji zadnji seji pregledali tudi poslovanje občine v prvem polletju letošnjega leta in ugotovili, da je realizacija proračuna le 28-od-stotna. Do velikega odstopanja pa je prišlo predvsem zato, ker je proračun občine 150 milijonov tolarjev (najnižji v Sloveniji), sredstva za izgradnjo vodovodnega omrežja, ki zanašajo skupaj 60 milijonov tolarjev, pa bodo nakazana do konca leta. Ta sredstva pa so že vključena v rebalans proračuna občine. Finančna izravnava pri letošnjem proračunu je znašala 25 milijonov tolarjev, na račun odprave posledic suše ati pa za demografsko ogrožene pa letos sredstev niso prejeli, pri- 40-letnica šole in 30-letnica vrtca na Tišini I Modra naložba za prihodnost Prvič v vrtcu na Tišini oddelek za prvo starostno obdobje I začeli leta 1965 graditi novo šolo in otvoritev šole, v kateri poteka pouk še danes, je bila 16. oktobra 1966. Svojo podobo je Šola spreminjala skozi vsa leta in komaj dohitevala nove spremembe in zahteve, ki so jih prinašale spremembe v politiki oblikovanja šolskega izobraževanja Šola je potrebovala še več prostorov in priprave na dozidavo in obnovo so se začele v letu 1994. Leta 1998 se je občina končno določila za obnovo in dozidavo obstoječe stavbe. Leta 2002 so dobili dodatnih enajst učilnic, knjižnico in računalniško učilnico. »Osnovna šola Tišina danes teži v kar nekaj smeri. Izvajamo številne projekte, veliko mednarodno sodelujemo, predvsem čez mejo s Hauptschu-le v Bad Radkersburgu, šola pa ima veliko ponudbo različnih izbirnih predmetov, več kot 45 različnih interesnih dejavnosti. Želimo pa si, da bi lahko naredili korak dlje pri izobraževanja tujih jezikov, da bi lahko dva tuja jezika učencem ponudili že v tretjem razredu,« je povedala ravnateljica Sonja Rošer. Število otrok se je povečalo Vse do lanskega leta je eno^ vrtca, ki je pri šoli na Tišini, ocse gala tri skupine otrok. želje staršev in interesa med jani pa smo skupaj z lokalno skupnostjo obnovili staro hiš niško stanovanje, kjer smo vpc tih mesecih uredili možnosti12 bivanje skupine za prvo stat®' stno obdobje. To je za Tišino velika pridobe tev. Starši potrebujejo varsff® otrok in v letošnjem letu število otrok z 52 poreči® s 74. V prvem starostnem oModf imamo dvanajst otrok, kolib" nam dopuščajo normativi. gi starši pa so zaradi mT™2 delka za prvo starostno obdo"-k nam sedaj začeli voziti tudi? • rejše otroke. Veseli me, da so imeli ul*^ svetniki in župan toliko poslu®2 in so se odločili za, po mok1" mnenju, modro naltiiho m*1' vplivala na prihodnost jiji’h rok in njihovo izobraževati/ri'1* še dodala Rošerjeva. Vanja PoljaneC' foto: N-J" Ut *1 V Puconcih podelili priznanja in nagrade Častni občan je mag. Ludvik Jošar nuarja 1958 uspešno diplomiral Ista fakulteta mu je 1. oktobra 1982 podelila akademski naziv magister teologije. V zapor do amnestije Duhovniški poklic je začel kot kaplan 1. septembra 1958 v Lendavi s hkratnim oskrbovanjem cerkvenih občin v Ljubljani in Mariboru. Po uspešno opravljenem duhovniškem izpitu 10. novembra 1959 ga je Evangeličanska cerkvena občina Bodonci poklicala za svojega rednega duhovnika, kjer je svoje duhovniško poslanstvo začel opravljati 1. januarja 1960. Že isto leto so se začeli nad njegovim življenjem zgrinjati temni oblaki. V Ljubljani so ga obsodili na tri leta in pol strogega zapora, ker je po mnenju takratne oblasti s svojimi pridigami želel zrušiti obstoječi sistem. Žena, s katero sta se poročila 9. maja 1959, pa ni smela opravljati učiteljskega poklica, ker je bila žena duhovnika in bi lahko bilo to »ideološko nevarno«. Občutek, da je človek lahko samo številka, je trajal do amnestije 28. marca 1962, ko se je Ludvik Jošar lahko vrnil domov. Svoje poslanstvo je nadaljeval in ga opravljal še veliko let. Bil je glavni urednik Evangeličanskega lista v obdobju 1972-2002, mnogo let pa je opravljal funkcijo cerkvenega blagajnika. Bi! čakujejo pa Še sredstva od obrambnega ministrstva za gasilsko vozilo, ko bo le-to nared. Župan je podal tudi informacijo, da se redno odplačuje glavnica kredita ter da letos proračunske režem niso obračunali, saj imajo v rezervnem skladu ze knjiženih 4,380 milijona tolarjev, kar je dva odstotka letnih doseženih prihodkov. Poslovanje občine v prvem polletju je pregledal tudi nadzorni odbor, ki ni odkril nobenih napak, in zapisal, da je bilo poslovanje občine na vseh področjih v skladu s proračunskimi predpisi. V kratki obrazložitvi k rebalansu proračuna občine pa je zapisano, da so skupni prihodki za 3,4 odstotka nižji od predvidenih, odhodki pa so od predvidenih nižji za 4,2 odstotka. Večje odstopanje je pri postavki kabelskega sistema, saj je prevzel celotne stroške CATV - Kabelsko prenosni sistem Murska Sobota, nekaj manj pa bo šlo za mrliško vežico in kanalizacijo. Na večjo porabo pa vplivajo stroški vzdrževanja lokalnih cest in obveznosti občine za družinskega pomočnika. A. N. R. R. 'tu tli p br *96 itn den Ludvik Jošar: »Malce nenavadno je, da stnega občana ne dobi posa J" ki sta naredila nekaj oprijemljivega. amp1' h n nlk, ki razen kakšnih publicističnih -adnii nnrL-uzini h nhl^ktOV ’I . pZ pomoči pri gradnji cerkvenih objektov zati ničesar oprijemljivega. Toda česta setve vzklili vsaj semeni vere in ljtibezr ..sem lahko zadovoljen s svojim delom ' je še predsednik cerkvenega ' ji-zornega odbora. Upokojil se je 31 , t bra lani, njegova uradna poslov*1 bila 23. aprila letos. Druga priznanja ■ jyL'l1 ** Priznanje občine je prejel ranja iz Zenkovec, ki je med drug* " , Z let uspešno vodil tamkajšnji kll,, nogometa, čeprav je invalid na prav tako pa je s svojim delom ,,Lj . p-speval na področju obrti, gostink' ture. Veliko zahvalno listino je do1'^^ Vlaj iz Bodonec, vodja projekta monika Ljubečne v njegovem''<1®* kraju ter mentor pionirjem in ’ 0 gasilskih vrstah. Nagrado občine ■ ' Z tisoč tolarjev je prejelo ProstovZ'. prf J Iško društvo Predanovci. ni£r4ZjZ pa je romala na Hrvaško, v roke Podlesku, ki že od svojega 19- ‘ c.'^' mestu Zabok, drugače pa je dum'1 ‘‘, p', nec in vse svoje proste dni prež*v jjp*1 murju ter veliko pomaga pri različnih prireditev v občini 'I BffllK-19-oktober 2006 INTERVJU 5 Ogovor s prof. dr. Danilom Turkom Hotizi legitimnost interesov m posvetovalno telo bdi Slovenija ima problem verodostojnosti Slovensko reševanje mej-vprašanja s Hrvaško in gabrski dogodki na Ho-r na^e’* številna vpra-a,a’ ki pa jih tokrat ne za-Mtno uradni politiki, Pak profesorju mednaro-eSJ prav j na Pravni fakul-^ljubljanske univerze in (''jsnjemu pomočniku ge-vsekretarja OZN dr. ''‘"ih) Turku. ^po vaših izkušnjah od koder seproble-Lidijo v globalnih raz ^ttostih, vidite odnose ^Slovenijo in Hrvaško? m nos, med državama niso j/ i, saj M, /t dolgo Časa ob-. ^Kni z nekaterimi nereše- Problemi, n kot taki se tu-'P^ijo Ob neki priliki je tu-pralni sekretar Združenih ™ " Kofi Anan omenil slo-predstavniku, da če ^fltrebovali pomoč, bi bili ^ieni narodi pripravljeni a8ati. Zadeva je ostala pri Jut omenibi zanimiva pa je *10 La- , Pojasnjuje, da se pro-e 1 Mednarodno opažajo. In Problemi mednarodno >i bilo prav, da se Čim lij ''problemi med drža-t“D|o * . v 0 * z »zunanje« perspek- takšni, kot nam jih ^stavlja politika, ali pa Vtk ’f strokovnjak v ^ih razlagah zazna-p,* Pristranskost, nepo-morda celo zava- ^lAniu m mogoče govore : 1 Pa j e v politi ki tako, Poskuša z izjavami dajati ^^oČilo, na primer glede r n m problemov, \i /,tl1 neposredni politič- L>111 primer pomirjanje 1 iJr'htYj če* saj m tako hu- 1 Politični predstavnik Mojemu pogledu na pro- 1 nekaj »spina«, kot te-'lfl|> v medijskem zargo- zunanjepolitični ।' '' Slovenija s svojim reševanja mejne-V s Hrvaško? '| I* rada opozarja, in to ' ''^L J opravičeno, da ima \ pr°blemeverodostoj-,r lr znana po tem, da se ’Udorov. Pri tem pa ' Pozablja, da ima do-'^'^ nT z verodostojno-\st^l.^ovenija. Problem ve-hv ’’'osti je v slovenskem S v tem, da se dolgo » njeno „ %n'in do kot lahko k/an '' vprašanjih, v do-en°stranskih dejanj Stja^nih reakcij. Vse to , ^i, u 'K Pomanjkljive načelnic K-^Ojkljive čvrstosti zu-'1 Ker ie ta pro-\ žensko zunanjo poli k ----------------------------------------- ~-------- r.iq^S pravne^a stališča lokalni dogovori nimajo Sodb in države ne zavezujejo, vendar je pri mejnih • - - T- vsa mednarodna praksa. tiko značilen zelo dolgo, je tudi to ustvarilo problem verodostojnosti za Slovenijo. Ta problem je viden, zelo dobro pa ga je pokazalo zlasti septembrsko dogajanje okrog Hotize. Torej če govorite o vtisu, bi opozoril na to, da ima tudi Slovenija določen problem verodostojnosti in ga bo morala rešiti. - Krajevna skupnost Hotiza je državo petnajst let opozarjala na nerešeno mejno vprašanje v tem delu severovzhodne Slovenije, vendar je bila dostikrat presli-šana. V tem času je bilo na lokalni ravni sklenjenih tudi več dogovorov, celo sporazumov, ki naj bi prispevali k urejanju razmer zaradi potreb ljudi, ki živijo Dr. Danilo Turk je redni profesor in predstojnik katedre mednarodnega prava ter nosilec ŠM1 predmetov na Pravni fakulteti v Duhih ni. Predaval je tudi na različnih univerah v Franciji, Avstriji in Ameriki. Od januarja 2000 do julija 2005 je M političoe^e pri OZN, odgovoren za Amerike, Evropo. Arijo in Oceanijo, pred tem pa je bil od leta 1992 p™ slovenski veleli mk pn OZN. Zavzemal seje za človekove pravice ters svojim delom in izkušnjami veliko prispeval na področju manjšinskih vprašanj. na tem območju ali imajo tu lastništvo. Ali imajo ti sporazumi z vidika mednarodnega prava sploh kakšen pomen? Gledano zgolj s pravnega stališča lokalni dogovori nimajo značaja pogodb in države ne zavezujejo, vendar je pri mejnih vprašanjih volja prebivalstva ob meji izredno pomembna. To je pokazala vsa mednarodna praksa. Vprašanja, ki zadevajo usode ljudi ob meji, so najpomembnejša vprašanja razmejitve in je zato vsem tem lokalnim dokumentom treba dati ustrezno težo in jih jemati resno. - Interesi Hotize so bili ves čas zelo jasni, ohranitev stanja na dan 25- junij 1991, meja na Muri, skupni most in na njem mejni prehod, vendar so bili v nekem obdobju drugačni od opredeljenega nacionalnega interesa. Ta je namreč bil meja po katastrskih mejah, karje ustrezalo reševanju mejnega vprašanja na Primorskem. Je Hotiza z izražanjem nezadovoljstva zaradi neupoštevanja njenih interesov škodovala nacionalnemu interesu? Po petnajstih letih je težko rekonstruirati zgodovino, saj so se vmes zgodile nove reči in stanja na dan 25. junij 1991 v stvarnosti ni vec. Verjetno nihče ne bo podiral mostu na Muri, ki je nova okoliščina, vendar pa je ta novejši razvoj treba upoštevati tako, da se najde rešitev, ki je čim bližje temu izhodišču. Sam tudi ne verjamem, da je katastrska meja edini kriterij, in v mednarodnem pravu tudi ne poznam primera, da bi se na podlagi katastrske meje pri razmejitvi uveljavljal avtomatizem. Imamo različne možne principe in eden od njih je lahko princip administrativnih meja, pri čemer pa je treba pogledati celotno sliko, ne le katastrsko mejo, na primer, kdo je opravljal oblast na določenem ozemlju na dan sulftesije. Drugo načelo je načelo naravnih meja, kjer je Mura jasen primer, in v primeru reke upoštevanje geometrijske sredine. Poleg tega pa je meja na Muri tudi zgodovinsko utemeljena. Skratka, ni mogoče kratko in malo govoriti o katastrski meji kot nacionalnem interesu, saj kataster ni nič drugega kot eden od elementov, ki jih je treba upoštevati pri iskanju odgovora na vprašanje o mejni črti. Ker so to vprašanja, ki zahtevajo presojo več elementov, stanja upravljanja ozemlja, današnjih potreb prebivalcev, vodnogospodarsko presojo in še celo vrsto drugih relevantnih vprašanj, se mi zdi dobro, če bi slovenska vlada vzpostavila neki trajni mehanizem posvetovanj s prebivalci Hotize. Torej, da se sprejme legitimnost interesov Hotize in da se ustanovi odbor, neko telo, kjer lahko predstavniki Hotize ves čas v dogovoru s predstavniki vlade razložijo svo je poglede in interese. Seveda ne morejo vladi predpisati rešitve, s stalno komunikacijo pa je lažje doseči razumne rešitve, ki bodo ustrezale potrebam lokalnih prebivalcev. Mislim, da ni dobro, da se jih zavrača kot nergače in kot nekoga, ki Škoduje nacionalnemu interesu. - Alije pri razmejitvi med dvema državama treba uporabiti le eno metodo, ■ npr. katastrsko mejo? Seveda se lahko na različnih delih meje med dvema državama upoštevajo različne metode, odvisno od geografskih in drugih okoliščin. Če se na primer nekje uporabi kot kriterij katastrska meja, to ne pomeni nujno, da se bo uporabila povsod Če se v enem delu uporabi na čelo naravnih meja, na primer na reki ali v gorski verigi, to ne pomeni, da se bo uporabljalo povsod. V vsakem primeru pa je prebivalcem ob meji treba dati možnost stalnega vpogleda in tudi vpliva na potek pogovorov. Skratka, potreben bi bi) stalni organ, in ne vem, zakaj se ta ni oblikoval že zdavnaj. Mene najbolj preseneča, da doslej s Hotizo ni bilo nekega organiziranega komuniciranja. • Kaj zadnji dogodki na Hotizi pomenijo za reševanje mejnega vprašanja med državama? So mu v prid ali breme? So slovensko zunanjo politiko nagnili k odločitvi za arbitražo? Pri teh vprašanjih so občasne zaostritve popolnoma logični del procesa Tukaj imate nasprotujoče si interese dveh držav in ravnanja ene od njih, ki so sporna. Temu se je bilo treba postaviti po robu, kar je bilo storjeno. Zaradi tega je prišlo do manjše zaostritve, ki pa si ne zasluži dramatizacije, ampak jo je treba razumeti kot nujnost v procesu še vedno prijateljskega urejanja problema. Sam tudi ne vidim, kako bi lahko ta epizoda, ta faza onemogočala nadaljnja pogajanja. Morda celo nasprotno vo di k temu, da bodo bolj realistična, kot so bila doslej. Ne vidim razloga, da bi prišlo zaradi septembrske zaostritve do onemogočanja pogajanj. - Posebne enote policije, orožje na meji ._ Nič hudega. Na neki način je bilo treba povedati, da tako ne gre več naprej, saj bi drugače ceste še dalje gradili brez dogovora. In ker besede niso zadoščale, je bilo na terenu nekaj treba narediti, Čeprav je povzročilo občutek krize. To dejanje pa je bilo narejeno z veliko skrbnosti in discipline, vsekakor pa ne pomeni onemogočanja pogajanj. Spomnimo se sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je prišlo med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo do dramatične zaostritve mejnega vprašanja, ki je imela veliko širše razsežnosti. Ampak tej fazi napetosti so sledila pogajanja, ki so ravno zaradi predhodne napetosti potekala uspešno in so pripeljala do Osimskega sporazuma. Občasne napetosti torej ne uničujejo mož nosti pogajanj, včasih celo razbistrijo situacijo, da se je mogoče realneje pogajati. To seveda še ne pomeni, da se je s septembrsko zaostritvijo to že zgodilo ali da se Slovenija in Hrvaška v določenem trenutku ne bi odločili za arbitražo. Pa tudi vprašanja arbitraže ni dobro obravnavati v črno-beli perspektivi. Tudi arbitražo je treba pripraviti, saj arbitraža ni čudež, ki se pojavi iz vesolja in reši problem. Tudi o arbitraži se je treba pogajati. - Kako je bil videti septembrski konjlikt na Hotizi od zunaj? Mislim, da ne bolj dramatično kot stanje pred njim. Mednarodna skupnost je za ta problem vedela že prej in ni posebej presenečena, da je prišlo do manjše zaostritve. Mednarodna skupnost ga vidi kot problem, ki je še vedno v procesu reševanja in ki se ga da rešiti z dvostranskimi pogajanji. • Bi bila arbitraža pametna odločitev za Slovenijo? Politika mora tehtati vse opcije in nobene ni dobro kratko malo izključiti. V raznih člankih in izjavah se zadnje čase kot relevantna vsebina omenja tudi Slovenija rada opozaija, in to popolnoma upravičeno, da ima Hrvaške probleme verodostojnosti, saj je znana po tem, da se ne drži dogovorov. Pri tem pa se nekoliko pozablja, da ima določen problem z verodostojnostjo tudi Slovenija. Problem verodostojnosti je v slovenskem popuščanju, vtem, da se dolgo časa ni vedelo, kaj je njeno temeljno stališče in do kot lahko gre pri mejnih vprašanjih, v dopuščanju enostranskih dejanj brez ustreznih reakcij. sporazum Drnovšek - Račan. To se mi zdi pozitivno, saj kaže na to, da politika sedaj popolneje dojema problem in celoto vseh elementov, ki jih je treba upoštevati. Navsezadnje tudi sporazum Drnovšek - Račan ni izginil z obličja zemlje. To je bil najresnejši in najbolj temeljito pripravljen predlog doslej, ki ga ni mogoče ignorirati, in mislim, da je ponovno omenjanje sporazuma dober razvoj, ker je tudi bolj realističen. Arbitraža je seveda lahko v določeni fazi sredstvo za rešitev nekega povsem konkretnega, precizno določenega vprašanja. Da pa se do tja pride, se je treba pogajati tudi o tem, kaj to vprašanje je, saj morajo biti-znani približni parametri reševanja tega vprašanja. Arbitraže so vedno rezultat pogajanj Dostikrat se celo reče, da arbitraža bolj potrdi, bolj precizira tisto, kar se je s pogajanji že nekako izkristaliziralo kot rešitev. Arbitraža je zadnja beseda. Zaradi tega se mi zdi, da omenjanje arbitraže ni nič slabega, vedeti pa moramo, da v tem trenutku pogojev zanjo ni, ker državi v pogajanjih še nista prišli do točke, ko bi se lahko reklo, da sta sposobni skleniti sporazum o arbitraži. Če bi s pogajanji problem rešili brez arbitraže - toliko bolje. In spet lahko rečem, da je septembrska kriza na Hotizi v te odnose vnesla realnost, saj je pokazala, kakšne vse probleme je treba reševati in o čem vse se je treba pogajati, da se bodo ustvarile razmere za končno rešitev, ne glede na to, ali bo dosežena s sporazumom v pogajanjih ali precizno določenimi segmenti za arbitražno odločitev. . Omenjali ste že sporazum Drnovšek - Račan. Alije njegova oživitev po vseh teh dogodkih še realna možnost? Sporazuma Drnovšek - Račan ni mogoče ignorirati, ker je izkristaliziral uravnotežene rešitve, ki so možna opcija. Če lahko v nadaljnjem procesu nastanejo boljše rešitve, toliko boljše. Ampak sporazum bo ostal neko merilo, vedno bo tu in po njem se bo presojalo, kako daleč sta obe stranki prišli Ni nujno, da se oživlja kot formalni instrument, kot dokument, lahko pa se rešitve pametno uporabijo prt nastanku novih dokumentov. Nerealno pa bi bilo pričakovati, da bo sporazum potegnjen iz naftalina, ratificiran in podpisan. Po drugi strani pa bodo njegove rešitve, ki so edini poskus, najti uravnoteženo definicijo odnosov med državami na meji, morale biti upoštevane v vsaki novi razpravi, v vsakih novih pogajanjih, v vsaki arbitraži. Majda Horvat Foto: Nataša Juhnov 6----------------------------GOSPODARSTVO 19. oktober 20« - VESTNIK I Zdravstveni dom Lendava Prvi ekološki mlin za potrebe celotne Slovenije Obnovljeni prostori otroškega in šolskega dispanzerja Lendavski zdravstveni dom ima obnovljene in preurejene prostore otroškega in Šolskega dispanzerja. V njih delata dva zdravnika, zdravnik pediater ter zdravnica s podiplomskim študijem šolske medicine. Skupna vrednost investicije je 22 milijonov tolarjev, stroške pa so si v enakih deležih razdelili ministrstvo za zdravje, občina Lendava in zdravstveni dom. Investicija je bila najprej vključena v srednjeročni program zdravstvenega doma 2004 do 2008. lani pa se je vodstvo z županom dogovorilo za sofinanciranje, tako da je obnovo v sklopu vlaganj v zdravstveno dejavnost na primarni ravni podprlo še ministrstvo. Obnovitvena dela so potekala od srede avgusta do srede septembra, nova ureditev pa omogoča prostorsko ločenost kurativnega in preventivnega dela, kar ustreza strokovnim zahtevam in normativom. Novi prostori tako zagotavljajo zaposlenim boljše delovne razmere, prijazni pa so tudi do uporabnikov. M, H. Mletje s certifikatom Uspešno širjenje partnerske mreže strokovnih institucij, podjetnikovi kmetovalcev, razvojnih agencij in lokalnih skupnosti za pridelovanje in predelavo zdrave hrane s ciljem, tržiti to hrano z dodano vrednostjo Pomurska izobraževalna fundacija - PIF objavlja razpis za enkratne štipendije nadarjenim študentom v letu 2006 Podatki o razpisu Pomurska izobraževalna fundacija - PIF (v nadaljevanju Fundacija) objavlja razpis za enkratne štipendije nadarjenim študentom iz Pomurja, ki med študijem sodelujejo s podjetji ali drugimi organizacijami v Pomurju, so pripravljeni sodelovati pri projektnih nalogah, ki jih razpisuje Fundacija, in so se po končanem študiju glede na povpraševanje delodajalcev pripravljeni zaposliti v Pomurju. Skupna vrednost razpisa je 2 mio. SIT Pogoji za prijavo in izbor prejemnikov štipendij Na razpis se lahko prijavijo študenti dodiplomskega in podiplomskega študija s stalnim prebivališčem v Pomurju, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: I. študenti dodiplomskega študija, ki: - so vpisani vsaj v 3. letnik, - imajo povprečno oceno vseh do sedaj opravljenih izpitov vsaj 8, ■ so mlajši od 24 let, -so pripravljeni sodelovati pri projektih, kijih razpisujejo Fundacija ali njeni donatorji, ■ imajo vzpostavljeno sodelovanje s podjetji ah drugimi organizacijami iz Pomurja (obvezne študentske prakse, diplomske naloge, projektno sodelovanje alt druge oblike sodelovanja, povezane z njihovo prihodnjo izobrazbo). 2. študenti podiplomskega študija, ki: • imajo opravljenih več kot polovico študijskih obveznosti, • imajo povprečno oceno vseh do sedaj opravljenih izpitov vsaj 8. - so mlajši od 30 let, - so pripravljeni kot sodelavci sodelovati pri projektih, ki jih razpisujejo donatorji, - niso zaposleni zunaj Pomurja Prejemanje republiških, Zoisovih ali drugih štipendij ni ovira za kandidiranje na razpisu, razen prejemanja kadrovskih štipendij od podjetij ali drugih organizacij s sedežem zunaj Pomurja, Prioritetna Usta prejemnikov štipendij se določi v skladu s pravili, opredeljenimi v posebnem Pravilniku. PRIJAVA IN ROK Prijava mora vsebovati izpolnjen prijavni obrazec, ki ga podpisanega in opremljenega z zahtevanimi prilogami v zaprti ovojnici s pripisom »Štipendije nadarjenim 2006« pošljete s priporočeno pošto na naslov: Pomurska izobraževalna fundacija - PIF, Lendavska 5 a, 9000 Murska Sobota. Rok za oddajo vlog je 23. 10. 2006 (šteje datum poštnega žiga). Odpiranje prijav, obveščanje o rezultatih razpisa Uprava ustanove bo obvestila kandidate o rezultatih razpisa 30 dni po izboru prejemnikov. Odločitev uprave Fundacije je dokončna, pritožba ni mogoča. Za dodatne informacije o razpisu lahko pišete na elektronski naslov dunja@rra-mura.si ali pokličete poteh št.: 02 5361 461, Dunja Velner, Doc. dr. Mitja SLAVINEC, predsednik uprave PIF Minuli teden so odprli na Srednji Bistrici dolgo pričakovani in želeni objekt - ekološki mlin za čiščenje in mletje ekološko pridelanih žit. Pravzaprav gre za lokacijo Kolenkovega mlina, s tem da bo klasični mlin v prihodnje v novi zgradbi. V starem obnovljenem objektu, ki ga je zgradil oče Antona Kolenka 1948. leta, pa bo zgolj ekološki mlin, v katerem bodo mleli žita s certifikatom. Obnovili in opremili so ga v okviru projekta Z lokalno oskrbo hrane do zdravja, v katerem so sodelovali Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, Razvojni center Lendava, PORA G. Radgona, Zavod Roka Černelavci, Bistra hiša Martjanci, RRA Mura in Ekološki center Svit. Projekt je bil vreden okrog 40 milijonov tolarjev, polovico sredstev pa so pridobili iz urada Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Najzaslužnejši, da so uspeli obnovili stari objekt s predelovalno linijo do dogovorjenega roka, pa so pravzaprav varovanci Mozaika in Alojza Kavaša, ki so z gosjimi peresi čistili staro zgradbo in jo nato premazali z naravnimi zaščitnimi sredstvi. Pri nabavi in montiranju specialne opreme za mletje s kamni in drugih strojev sta mlinarju Kolenku pomagala mojstra Emilijan Rudolf iz Radoslavec in Karl Hohl iz Gradca. Projekt Z lokalno oskrbo hrane do zdravja je pravzaprav nadaljevanje pilotnega programa Vlaganje v zdravje in razvoj v Pomurju - Mura in je korak naprej na področju ekološkega kmetovanja in pridelave hrane v lokalnem okolju. Čeprav je Prekmurje siromašno glede ekoloških kmetij s certifikati (drugod po Sloveniji jih je precej), pa ima prav Pomurje prvi ekološki mlin s certifikatom za mletje ekološko pridelanih žit, zato tudi ni presenetljivo, da je večina napovedanih strank in kupcev z drugih območij Slovenije. Projekt je zaradi kratkega časa, ki je bil na voljo, razdeljen v kar šest faz. »Zelo vesela sem, da smo v naši pokrajini uspeli postaviti to stavbo, ki jo danes odpiramo, čeprav se ta trenutek vsi, tudi naši ekološki pridelovalci, MIP Maloprodaja, d. o. o, Nova Gorica vabi k sodelovanju komercialista (m/ž) Pogoji za prijavo: - diplomirani ekonomist ali ekonomist, - znanje enega tujega jezika (angleščina ali nemščina), -zaželene so delovne izkušnje in poznavanje mesa, -obvladovanje dela z računalnikom (MS office), • samoiniciativnost, natančnost, doslednost, - pripravljenost na službena potovanja in dodatno usposabljanje. Ponujamo zaposlitev za določen čas 12 mesecev in 3-meseč-nim poskusnim delom z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja oz. z možnostjo spremembe v delovno razmerje za nedoločen čas. Delo se bo opravljalo na sedežu v Murski Soboti in na terenu na pomursko-štajerskem območju. Če izpolnjujete zahtevane pogoje in vas razpisano delo zanima, nam pošljite ponudbo z opisom vaših dosedanjih delovnih izkušenj in dokazi o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: MIP, d. d., Nova Gorica, za kadrovsko službo, Panovska c. 1,5000 Nova Gorica. Skupščina Komunale Lendava Direktor ostaja Lendavska občina je uporabila še zadnje pravne možnosti za ureditev odnosov s Komunalo Lendava. Na skupščini je glasovala proti poslovnemu poročilo za lansko leto, predlagala pa tudi, da nadzorni svet odpokliče direktorja ali omeji njegova pooblastila pri sprejemanju poslovnih odločitev. Preostali družbeniki, ki obvladujejo večinski delež, so predloge lendavske občine, ki ima v podjetju 26-odstotni lastniški delež, zavrnili. Poročali smo že, da je lendavski občinski svet septembra sprejel sklep o izstopu občine iz Komunale, za to pa so se odločile, razen dobrovniške, tudi druge občine lendavske upravne enote. Te imajo v Komunali skupno 16-odstotni lastniški delež in zanje slednja opravlja tudi storitve. To v bistvu pomeni začetek postopka prodaja lastniškega deleža, izstopili pa bi na podlagi zaključnega računa na zadnji dan v letu. Odnosi med lendavsko občino in Komunalo so se dokončno zaostrili z odločitvijo direktorja komunale Cirila Štesla, da ne dovoli ponovne revizije druge revizijske hiše, za župane pa so sporne tudi naložbe podjetja, ki jih je zaradi neomejenih pooblastil izpeljal direktor. Komunala Lendava je namreč 350 milijonov tolarjev kupnine od prodaje podjetja Gramoz vložila v podjetje Papir servis, ki je tako kot Komunala v mreži podjetij Martina Odlazka, najeto posojilo za nakup Gramoza izpred dveh let pa še naprej bremeni poslovanje Komunale. M. H. Podjetje Hinco Lendava, d. o. o.. Kolodvorska 43, 9220 Lendava, razpisuje kadrovsko štipendijo za leto 2006/2007, za enega študenta, ki bo vpisan na visokošolski študijski program poslovna ekonomija. Alojz Kavaš, Mozaik - Društvo za socia no vključenost: »To je pravzaprav^ duhovnih razmer v Prekmurju: im^ center, nimamo pa tistega, kar cen!-podpira. Ta nepremosorazmernostp pravzaprav problem socialnega kapT'' ali pa vprašanje duha. Mi bi morali imele tisoč kmetij, kakor so bile v pW*L 1981. leta, in če bi jih že takrat razvija1 tej smeri, bi imeli danes že štiri ali P’ takšnih ekoloških centrov in ne bi b>l° stega manjka, praznine, medtem ko^ ter že čaka, češ, dajte, cena je že še vedno pa ni pridelovalcev. To ni vp^ šanje Mozaika, centra... gre za ternaf vprašanje, gre za duha Prekmurja,^ manjko na tej duhovni ravni.« še ne zavedamo teže, ki jo bo imel ta fl‘° tej pokrajini v prihodnjem obdobju. _ namreč prvi ekološki center v prostoru in namenjen potrebam vseh ■ , ških pridelovalcev s certifikatom. 0° ’ so ta žita mleli na različnih manjšin n1 in o kakšni blagovni znamki nismo L razmišljati,« je povedala Franka j - - — - —«rrfl 3™ u 4 4 9. 4 il 4 4 4 4 4 4 Us. 4 4 4 4 is. 4 št 5 *4 Hinj ‘1* hiti v. d direktorice Ekološkega centra "JL Tačas imajo v Pomurju štiri prodal W1 V prihodnjem letu naj bi to mrežo * razširili in izpopolnili paleto izdelko - . Bernarda B. .4( 53. gostinsko-turistični zbor v Termah Čatež Pomurci v mnogih kate gorijah med najboljših V Čatežu potrdili rast kakovosti gostinsko Tudi na letošnjem 53- gostinsko-turi-stičnem zboru Slovenije, ki je potekal v Termah Čatež, se lahko pomurski predstavniki gostinstva in turizma pohvalijo z dobrimi rezultati v različnih tekmovalnih kategorijah. Prireditev, ki jo organizira Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenija ob sodelovanju Turistične zveze Slovenije, je srečanje predstavnikov turizma in gostinstva, na katerem potekajo razstave in tek movanja, na katerih se izpričuje kakovost, prikažejo nova znanja in tehnološki dosežki ter-izmenjujejo izkušnje in spoznanja Gostinsko-turistični zbor, kot so poudarili organizatorji, je tudi spodbuda k razmišljanju in težnja po strokovni izpopolnitvi. Tekmovanja po posameznih kategorijah so pokazala nivo kakovosti na posameznih področjih, razstavi jaki pa so pokazali, kaj novega ponujajo za opremo in izbor živil, ljubitelji estetike v kulinariki pa so lahko uživali ob pogledu na razstavo kulinarike, pogrinjkov in drugega, S svojo razstavo se je predstavila tudi kuharska ekipa, ki bo Slovenijo zastopala na svetovnem tekmovanju v kulinariki novembra v Luksemburgu. Medalje in priznanja med tekmovalci iz Pomurja je prejelo več kot šestdeset sodelujočih, zato bomo našteli le tiste, ki so prejeli najvišja priznanja, torej zlate medalje. V kategoriji razstava omizij je dobil zlato medaljo Zlatko Rogan iz Term Banovci, v kategoriji razstava slaščičarskih izdelkov v kategoriji A Milena Horvat iz Term 3000 Moravske Toplice, v kategoriji jazstava kulinaričnih izdelkov v kategoriji A Simona Sukič iz Term 3000, v tekmovanju v pripravi jedi v kotličku Viktor Slavinec iz Term Banovci in Tanja Nemet iz Term 3000. Med zlatimi so bili Pomurci tudi v tekmovanju barmanov, in sicer Benjamin Kolar iz Term Radenci, na tekmovanju v poznavanju in točenju piva je ‘H It. A 'lis h ", '4 ■ . [fiF' f Na Gostinsko-turističnem zboruje ' za kakovost gostinske ponudbe id delovanje v gostinstvu tudi lastnik g0*" murska iža v Ižakovcih Mirko Poredoš bil zlat Dominik Rakuša iz Term tekmovanju sobaric pa Suzana . Radenci ter Brigita Horvat in - iz Term Lendava. Dobro so se tekmovanju v pripravi in pourrtfd' ;. i ■■. bil zlat Zoran Škarjot iz Radence -' »'jj vci in Siniša Fotivec iz Term Lem nem tekmovanju v kuhanju in p°stl'L',p-je bila zlata ekipa Naravnega par*8 . iz Moravskih Toplic, v kateri so 6 ’ ., harjev Marjan Krenus in dva Kociper in Marjan Rac, v ekipi r ' ^l* sta bila ob vodji Marjanu Krenusu ' Andrej Jandrašič in Franc 4 f vanju gospodinj s turističnih kn,f' zlato medaljo Marija Kiraly - Muc3 J. C*" J iS I* S s USTNIK19- October 2006 LOKALNE VOLITVE - KANDIDATKE IN KANDIDATI OBČINA APAČE ^Hna enota 1 [ ) r i I i F I I I ( t I f i I l f k H I I ’ ' SWHSKA DEMOKRATSKA STRANKA 18. 4,1964. Apače, Apace 128 1S* S* 1971‘ L®3"* L®33« 7 3 .^tau^ier, 4.10.1972,Apace. Apače 141 r 29.6.1955, Apače, Apače 118 <0.10.1951, Lutverci, tetveid 41 ™bnik,a. 8.1966. Nasova. Nasova 26 ,,' * : 1 1-12.1966, Žepovci, Žepovci 23 , tasjer, 25.10,1964, Žepovci. Žepovci 3 ‘"WASUNENUA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA "Uw11**1*" 28.7.1949, Lešane. Ločane51 a T’Wamej. 6.2.1943, Apače, Apače 63 i 9 ™l 15.1.1986, Apače. Apače 149 ■ ' 7.9. 1945, Segovci, Segovci 17 a *n 1958, Črnci 42 , .-‘Wtanevec 11.2.194«, pjttvfca, Plitvica 9 H 1911872, Žepovd, Žepovci 28 ™captel, 6.8.1967, Nasova, Nasova 49 ^«1 DEMOKRATI W. 9.1971, Lutverci, Lutverci 20 ■ 'itfaT1, U’6 196°’ *1”^ W6132 3 L ■ ’wtenil. 27.3.1970. Apače, Apače 43 ^ekovic, 3. j 1963i grnci Crnd 33 l J 29 H-1953, Žepovci, Žepovci 122 a Ij" 'Jpenauer, 19. 4.1966, Apače. Apače 58 1 i '' '8 3.1959. Lutverci, Lutverci 32 , **• 18.L1958, Apače, Apače 110 ‘®EWlllA DEMOKRACIJA S10VENIJE 25.6.1943, Apače. Apače 24 1*9? wra<:’ 22- 5. 1971, Segovci, Segovci 44 c 127' L 19^3. Lutverci. lutverci 12 ■ 1' 'n.28.7.1969. Črnci. Črnci 32 , , 26-3.1971, Nasova, Nasova 9 'h- I' 981, Segovci, Segovci 2? a tj a"c*. 6.8.1971, Žepovci. Žepovci 54 '^«8 UtIDSKA STRANKA 25.5.1953. Lešane, Lešane 31 1 3518-1957- Apače 49 'v... '8.26.6,1964,lešane,Lešane9 11 f 10.5.1968, Nasova, Nagara 30 '■i- '! O- 4.1944, Črnci, Črnci 45 ^RatraS’10'Lesa"3' L®3"6 24 | U '3 W81> Pllt'ica- Hibrica 20 ™a|. 7 11.1950, Nasova. Nasova 35 •csh«— 1 ^tf S"01’1, 7211959' sWci' Segovci 43 a u C'4‘ ■: ■ Apace, Apače 84 74711 I3J9 Segovci. Segovci 1 a ’J*™18' II 10.1942, Žepovci. Žepovci 74 “tila !* "’M. 29.81955, Žepovci, Žepovci 24 •^ka * 1 1952' UPverd, Lutverci 22 '4« U .20-1L 1947'A|MČe’ 142 IH ’' ■ 10.1942, Lešane, Lešaoe 10 SLOVENSKEGA naroda 6^’ ‘'■ kgtf. 11.4.1951, Apače, Apače 120 6... j'arnoar 16.2.1958, Segovci, Segovci 41 1 * V, 27.7.1978, Apače, Apače 120 ‘ \ rL'3 ' * 7974’Segovci. Segovci 40 e^, ■’ 17.2. 1946, Segavcl. Segovci 53 a »sj,,. 23.2.1958, Apače, Apače 120 ^an, n 1«?.^,.^: 41 20.9.1974, Segovci, Segovci 29 .,^*** HUDIH SLOVENIJE ■ 1981, Vj Apace 110 . '25.11.1984, SegovcF, Segovci 24 a 1365, Apače, Apače 21 . w o 79M. ■':,L' Apače 132 a 3.6.1981. Črnci, Črnci 31 ^'Si 24*2' 7982. Apače, Apače 110 •Na - 4 ' 1975, lutverci, Lutverci 70 % ** 1 9 1977, Žepovci, Žepovci 63 H5 19M. (pate Afnte 199 l^tn?24' ®- 1953. Lutverci. Lutverci 17 iJIibaL.'1 < 1984, Mahova, Mahovci 22 (J'feo K - 2*12'1963’ Plitvica, Plitvica 26 iSlt«.- ' 28.1,1983, Žepovci, Žepovci 14 v. ' 8.{2.i967,čmci,Čmci4 r» ’ 79' 1"9. Segovci, Segovci 34 a ^^MlE ’ t 7-1.1984, Žepovci, Žepovci 63 % 6. 1966, Mahovci. Mahovci 7 a 'tMt|JHMHOOl»STI iSij^' 9-1049, Mahovci, Mahovci 8 a tj’v., 'r ' 1963, Segovci, Segovci 18 a K^tilUa 1 H-1954, Lutverci, Luberci 61 6,^ ' 2.8.1964, Nasova, Nasova 5 a u 25,10,1966,Čroci,Čmci5a r 19.6.1963, Nasova, Nasova 38 ' 15.9.1951, Apače, Apače 11 'P- 3.1941, Žepovci, Žepovci 47 ^eaota2 4u 0EM0KU1SKA stranka ■ H L 12.1963, Žiherci, Žiberci 58 1952, Vratji Vrh, Vratji Vrh 8 a 12.1960,Grabe,Grabe9a 25 " Drobtirvcč, Drobtirrcl 1 b , lij,. ' 59 7.1977, Podgorje, Podgorje 10 a U,r* “ŠČAJISKA UUDSKA STRANKA lCK*^ lk9 Drobtincl, Drobtinci 25 '^žhui^21,3- 1956, Jaobova.Jaohova 6 a t&ho,?24 i 197J. Podgorje, Podgorje 15 1955 Podgorje, Podgorje 9 a , *4, ' 5-1.1962, Grahe. Grahe 10 k 'i 1954, Podgorje, Podgorje 13 a V^tr v ''1 1947, Podgorje 20 a 1 1970, Podgorje, Podgorje 1 ‘ 1974, Zg. Konjišče, Zg. Konjišče 4 a ■ I960, Pogled, Pogled 15 b SLOVENIJE 1968, Žiberci, Žiherci 37 It33’5 I97*■ Drobtina, DroMnci 20 a ijj. ' 3-1973, Žiberci, Žibeid 18 114 ljudska stranka V ■ ,'7 1970, Podgorje, Podgorje 29 a 1957. Sp. Konjišče, Sp. Koojišče 6 ' 12.1949, Žiberci. Žiberci 53 1 ■ ■ 1955, ‘l-T t u Vratja vas 21 a ■ ”3-5.1940, Grabe, Grabe 7 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Jožef Čuček, 25.2.1939, Podgorje. Podgorje 5 2. Milan Žafran, 20.9.1935, Žiberci, Žiberci 36 3. Marija Vinčec, 17. 1.1953, Sp. Konjišče, Sp. Koojišče 1 4. Anton PerŠ, 13.6.1944, Podgorje. Podgorje 24 5. Štefan Vukan, 1.1.1934. Stogovci. Stogovci 41 EUDS - EU DEMOKRATI SLOVENIJE 1. Silva Vračko. 30.6.1958, Novi Vrb, Novi Vrh 1 b SSN - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 1. Silva Šmid. 10. i. 1956, Vrafla vas. Vratja vas 7 a 2. Andrej Majerhofer, 28.11.1971, Vratji Vrh, Vratji Vrti 38 3. Irena Primožič. 23.7.1968, Pogled. Pogled 7 a 4. Franc Majerhofer, 28.11.1971, Vragi Vrh, Vragi Vrh 38 5. Silvester Primožič, 31. 12.1965, Pogled, Pogled 7 a SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE J. Maja Blažič, 25. 5.1982, Žiberci, Žiberci 43 a 2. Marko Galič, 14.2.1979. Vratja vas, Vratja vas 12 b 3. Zoran Franc, 29.10.1987, Vratja vas, Vraga vas 12 c ZELENI SLOVENIJE 1. Simon Balažič, 15.9. 1977, Orobtinci, Drobtinci 21 Z Vida Balažič, 7.5.1948, Drobtina, Drobtina 21 OBČINA BELTINCI VoHIm enota 1 SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1. Valerija Žalig, 5.7.1963, Bel Urici. Cankarjeva 24 2. Marko Virag, 7.12.1982, Beltinci. Na kamni 5 AKACIJE 1. Franjo SuŠec. 30.10.1955. Beltinci, Kmečka ul. 20 ZVEZA NEODVISHII SLOVENIJE 1. Jožef Ferčak. 8.4.1955. lipa. Upa 67 a 2. Tadej Jerebic, 17.11.1985, Upa, Upa 29 3. Marija Horvat, 10.3. 1947, Beltinci, 01 Stefana Kovača 8 4. Avgust Koroša, 3.8.1965, Upa. Lipa 86 a 5. Štefka Heralln. 21.9.1981, Lipa, Lipa 115 6. Ciril Sečkar, 27.1.1965, BeMncL Gubčeva ul. 14 AS - AKTIVNA SLOVENIM 1. Dominik Šteinet, 7.1.1971, Beltinci, Partizanska ul. 4 2. Zlatko Raduha, 30.11. 1972. Beltinci, Ul. Št. Kovača 10 3. Tatjana Vučko, 6.1.1983, Beltinci, Kajuhova ul. 10 4. Andrej Vuge. 10.4.1975, Beltinci, Ravenska ul. 5 5. Jožef Kumpetšcak, 1.4.1972, Beltinci. Kacijew nas. 29 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Peter Gruškovnjak, 27.6.1964, Beltind, Na kamni 8 2. Bojan Žerdln, 10.8.1979, Upa, Upa 135 b 3. Jožica Jakob, 28. Z1959, Beltinci. Jugovo 48 4. Sebastijan Lenarčič, 5.6.1971. Beltinci, Kleina ul. 12 5. Ana Žerdm, 21. 9.1957, Lipa, Lipa 44 DeSUS • DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. JožeBojnec, 14. 4.1927, Lipa, lipa 121 2. Alojz Horvat, 20.6.1943, BelUnd, Cankarjeva ul. 16 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA L. Stanislav Glavač, 16.11.1953. Beltinci, Panonska 86 2. Andrej Virag, 7.6.1956, Beltinci, Na kamni 5 3. Zlatka Lebar, 10.9.1964, Lipa, Upa 96 4. lože Dominko, 13.5.1964, Upa, Upa 165 a 5. Danijela Kolarič, 24.9.1985. Beltinci. Na kamni 15 6. Stanislav Sraka, 4.10.1960, Beltinci. Ravenska c. 30 ZELENI SLOVENIJE 1. Janez Legen, 6.5.1967, Beltinci, Kmečka ul. 4 a 2. Monika Krapec, 24.6.1984, Beltind, Na kamni 24 3. Avguštin Zver, 21.8.1951. Bellied, Kmečka ul. 4 4. Lidija Erjavec, 20.5.1957, BelShCi, Jugovo 36 USTA ZA OBČINO BELTINCI 1. Jožef Kavas, 2Z 3.1950, Beltinci. Panonska ul 113 2. Roman Činč, 24.10.1962, Beltinci, Travniška ul. 16 3. Darinka Pucko, 8. L1964. Upa, Upa 66 4. Mateja Graj, 27.1.1972. Beltinci, Panonska ul. 90 5. Robert Duh, 23.12.1975. Upa, tipa 150 6. Katarina Tkalec, 26.10.1946. Beltinci. Mladinska ul. 4 c LPS - UBEMINA DEMOKRACIM SLOVENIJE 1. Štefan Ferenčak, 9.4.1953. Beltind, Jugovo 8 Z Darko Jerebic, 21.3.1976, Upa, Upa 100 a 3. Elizabeta Zadravec, 12.11.1947. Beltind, Mladinska ul. 11 4. Milan Gjorek, 2.3.1953, Beltinci, Panonska ul. 31 5' Manin Glavač, 24.10.1941. Beltind, Jugovo 42 6. Melita Ofaj, 4. 5.1968, Upa, Lipa 14 N$l - NOVA SLOVENIM - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 1 Igor Adžič, 13.8.1965, Beltinci, Kocljevo nas. 9 2. Marko Balažič, 17.3.1953, Upa, lipa 140 a 3 Nada Krampač, 19.8.1965, Lipa. Upa 161 4 Franc Novak, 21-11.1947. Panonska ul 55 5 viknlaj Szepesv. 20.4.1948, Beltinci, Mladinska ul. 8 6 Jožica Balažič. 19.1.1967, Beltinci, Panonska ul. 32 Volilna enota 2 SD-SOCIALNI DEMOKRATI 1 Draga Vučko, 2.12.1965, Ižakovd. Ižakovci 82 2 Anton Žalik, 10.6.1964, Ookležovje, Glavne ul. 105 3 Blaž Fras. 18.10.1986, Doidezovje. Letališka ul. 14 ZVEZA NEOMHSIHH SLOVENIJE 1 . Franc Horvat, 29.9.1957, Izakova, Ižakovci 104a 2 Vaferijan Koštric, 21 1.1957, MeHnc, Melinci 67 3 Sabina Ficko, 2«. M 197B' Ookležovje, Murska ut. t6 AKTIVNA SLOVEMfA 1 Emil Bakan 24.1.1955. Ookležovje, Glavna ul. 16 2 Mateja Režonja, 19.10.1982, Izakova, Ižakovci 85 SOS - SlOTFftSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1 Ana Nerad, 12.6.1957. Melinci, Melinci 107 2’ Marjan Kous, 24.11.1961. Ookležovje, Nova ul. 37 3 Dušan Antoiin, 26.5.1954. Ižakovci. Ižakovci 90 4 Ana Kavas. 23- 7. 1965, Melinci, Melinci 71 a 5 Aleš Mesarič, 22.2.1982, Ižakovci. Ižakovci 178 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1 Zvonko Senica, 27.1 1957. Ižakovci. Ižakovd 120 a 2 JožeKavaš, 29.5.1942. Ižakovci, Ižakovci 86 3 Marija Rogač. 1.2.1942. Izakova, Ižakovci 187 SIS- slovenska uuoska stranka 1 Maoan ManJec, 6.41959 Garant Ga-rcanr 80 i Zr .ivomš.2 U.1968.Bratooa,BratMw59 O » Parko 31 1 1975, Gančanl. Gancani 91 ^28. Z 1962. Upovcl, lipovci 232 5 M X Hartman. 10.8 1966, Bratož Bratonci 179 6:Al5dan,3.4.1951.Upova.Up()va285 ZELENI SLOVENIJE 1. Martina Ropoša, 28.7.1961, Ookležovje, Nova ul. 32 USTA ZA OBČINO BELTINCI 1. Vida Ougar, 24.5. 1967, Melinci, Melinci 114 a 2. Bojan Veres. 8.4.1981, Ižakovci. Ižakovci 41 b 3. Bernarda Miholič, 3.10.1950, Ookležovje, Glavna ul. 98 4. Jože Kuzma, 23.5.1954. Ookležovje, Sončna ul 10 5. Leonida Škafar, 5.6.1959, Ižakovci, Ižakovci 41 b 6. Andrej Zadravec, 15.10.1936, Melinci, Melinci 66 LDS - UBEULNA DEMOKRACIM SLOVEHUE 1. Srečko Horvat, 10.10.1958. Ookležovje, Sončna ul. 8 2. Alojz Forjan. 27.4. 1956, Melinci, Melinc, 131 3. Alenka Fras, 21.7.1979. Ookležovje, letališka ul 14 4. Viljem Horvat, 28 2.1962, Ookležovje, Sončna ul. 2 5. Janez Farič, 7.2.1977, Ookležovje, Sončna ul. 14 6. Janja Balažič, 29.5.1987, Dokležovje, Glavna ul. 42 USI - NOVA SLOVENJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STUJKA 1. Simon Horvat 19.9,1944, Ookležovje, Ob Naklu 9 2. Regina Sraka, 29.1.1945, Melina, Mefird 150 3. Štefan Perša, 27.7.1946, Ižakovci, Ižakovci 127 J1 David Smodiš, 7.2.1979, Melind, Melinci 133 5. Janez Maroša, 9.1.1965, Melinci, Melind 81 6. Cecilija Horvat, 20.10.1957, Ookležovje, Ob Naklu 19 Volilna enota 3 SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1. Stanko Sraka, 20.10 1950, Upovci, Lipovci 180 2. Alojz Sraka, 22.8 1959, lipova, Upovci 64 ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE 1. Janko Bezjak, 18.2.1942, Lipovci, Lipovci 265 2. Robert Vmkovič, 17.5.1972, Bratonci, Bratona 80 3. Jasna Hozjan, 17.2.1981, Gančanl, Gancani 202 a 4. Marjan Štiblar, 2.2.1977, Upovci, Upovci ISO f 5. Nataša Olen, 5.7.1981, Bratonci, Bratond 89 AS-AKTIVNA SLOVENJA 1. Igor Lebar, 3.5. L970, lipovd, Upovci 59 2. Suzana Šuklar, 19. 11.1977, Gančanl, Gančanl 193 a 3. Simon Škafar, 27.4.1976, lipovci, Lipovci 12 4. Jožef Lebar, 4.5.1971, lipovci. Lipovci 203 a SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Jožef Erjavec, 22.9.1949, Upovci, Upovci 68 2. Marjan Balažič, 28.9. 1961, Bratond, Bratond 114 3. Katarina Forjan, 22.11.1956, lipova, Lipovci 52 a 4. Milan Erjavec, 2.9.1957, Bratonci, Bratonci 76 a 5. Štefan Cigan, 16.8.1957, Gancani, Gančanl 45 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Peter Dugar, 2.2.1967. Melind, Melinci 75 a 2. Mirku Poredoš. 13.9.1955, Ižakovci, Izakove. 102 3. Suzana Škraban. 3.6.1970, Ookležovje. Nova ul. 16 4. Boris Brunec. 14.5.1965, Ookležovje, Trate 16 5. Jelka Žižek, 9. 12.1974. Ižakovci, Ižakovci 111 a 6. Martin Duh, 20.10.1953. Melind, Melinci 142 ZELENI SLOVENIJE 1. Vasja Sugar, 28 3.1971, Gančanl, Gančani 122 b 2. Uroš Tratnjek, 23.11.1979, Gančanl, Gančani 122 a 3. Hedvika Vogrin, 9 10.1952, Bratonci. Bratonci 69 a 4. Marjan Kuzma. 24.11.1961, Gančani, Gančani 21 USTA ZA OBČNO BELTINCI 1. Franc Baligač, 11.10.1956, lipovd, Lipovci 52 b 2. Lilijana Voraš, 17.6.1964, Bratonci, Bratond 109 3. Alojz Vehar, 30.7. 1964, Gančani, Gančani 218 4. Štefan Bokan, 3.10.1961, Bratond, Bratond 57 b 5. Dragutin Jakob, 16.10.1955, Lipovci, lipovd 103 LDS - UBEULNA DEMOKRACIJA SU1VEWJE 1. Martin Virag, 16. 7. t95O, Bratond, Bratonci 39 2. Roman Škafar, 25.8.1971, Lipovci, lipovci 180 b 3. Marija Maučec, 3.10.1964, Gančani, Gančani 108 4. Genovefa Virag, t. L 1963, Bratond, Bratonci 39 5. Alojz Škerget 23.4.1946. Bratonci, Bratond 44 6. Suzana Marič, 11.4. 1967, upovci. Lipovd 93 MSI - NOVA SLOVENIM - KRŠČANSKA UIHJSKA STRAN. J 1. Ivan Mesarič, 20.3.1951, Lipovci, Upovci 100 a 2. Štefan Pozderec, 14.4.1947, lipovci, lipovci 258 3. Monika Kuzma, 5. 1.1984, Gančani, Gančani 155 4. Uljana Tratnjek, 28.9.1983, Gančani, Gančani 26 a 5. Alojz Mesarič, 9.2.1964, Bratonci, Bratonci 160 Romska skupnost t. Danijela Horvat 3.6 1984. Ookležovje, Murska ul. 24, atropina veUrcev OBČINA CANKOVA Volilna enota 1 1. Franc Skledar, 4.11.1952, Cankova, Cankova 45 b, SEG 2. Lidija Benko, 24 1. 1975, Cankova, Cankova 75. SEf 3. Marija Romih, 17.11.1949, Cariniva, Cankova 52 a, DvSUS 4. Nojz Porš. 30.7.1961, Cankova, Cankova 77, SDS 5. Rafko Ficko, 17.8 1974, Cankova, Cankova 53 d, SLS VoHIm enota 2 1. Leonida Recek. 11.1.1968, Domajind, Domajinci 18, SLS 2. Daniel Šinko, 4.9. 1974, Domajinci. Domajinci 5 a, SES 3. Janez 8enko, 2812.1953, Domajinci, Domajind 70, SDS VoBIna enota 3 1. Marijan Hegar. 20.11,1958, Gerflnd, Gertlnd 25, SLS 2. Avgust Gutman, 12.11.1954, Gerfind, Gertlnci 88 a. SEG 3. Ana Popovič. 12.4.1967, Gevlinn, Getlind 53 a, SDS 4. Tomaž Grah, 6.6.1971, Geriinci, Geriinci 3, SEG Volilna enota 4 1. Robert Durič, 30.3.1971, Gor. Cmci, Gor. Črnci 31. SEG 2. Bojan Vogrinčič, 22.6.1976, Gor. Črnci, Gor. Crnd 9, SOS Volilna enota 5 i. Milan SerAIč, 27.1.1961, Korovci, Korovd45.SEG 2. Tanja Hari, 21.1.1971. Korovci. Korovci 31, SOS Volilna enota 6 1. Matej Mergeduš, 20.7.1970. Kraša, Krasci 32, SOS 2. Bernarda Hari, 21.9.1977, Kraša, Krasči 68, SEG 3. Angela Vratuša, 19.12.1967. Kraša, Krašči 25. SLS Volilna enota 7 1. Milan Fras, 4.7.1957, Skakovci, Skakovci 21, SDS 2. Slavko Jauk, 21.6.1954. Skakovci. Stakovd 67, SEG Volilna enota 8 1. Bršljan Vogrinčič, 12.2.1978, Topolova. Topolovci 13, SEG 2. Aleš Kadilo, 4.7.1981, Topolovci, Topolova 6, SOS Romska skupnost 1. Jožef Horvat 12.1.1970, Cankova. Cankova 91. skupina volkcev OBČINA ČRENŠOVCI Volilna enota 1 SIS - SLOVENSKA LJUDSKA STUNfA 1. Anton Tomar, 14.1.1961, Črenšovci, UL Prekm. čete 64 2. Anton Horvat 7.1.1960, Žižki, Žižki 67 3. Vera Halas, 13.1.1965, Črenšovci, Za logom 18 4. Jožef Sarjas. 22.4.1956. Trnje, Trnje 40 5. Ivan Vučko, 31.8. t973, Žižki, Žižki 102 6. Andreja Antoiin, 19.10.1983, Črenšovci. Zadružna ul. 21 7 Janez Horvat 23.12.1967, Trnje, Trnje 105 8. Ignac Žerdin, 1.10.1951, Žižki, Žižki 26 AS-AKTIVNA SLDVEKIM 1. Andrej Gomboši, 2.7.1972, Črenšovci, Otroška ul. 7 2. Tanja Žižek, 16. 2.1974, ŽiŽW, Žižki 57 3. Dušan Žižek. 21.1.1973, Žižki, Žižki 57 4. Damjan Gabor. 30.1.1984, Črenšovci. Gosposko 24 5. Majda Halas, 10.6.1954, Črenšovd. Otroška ut. 7 ZA SOCIALO IN RAZVOJ OBČINE 1. Marta Režonja, 20.3.1945, Črenšovd, Zadružna uf. 18 HSI - NOVA SLOVENIM - KRŠČANSKA UUPSKA STRANKA 1. Jožel Horvat, 8.7.1955, Žižki, Žižki 31 g 2. Jožef Nerad, 28.4.1956, Črenšovci. Jagodišce 22 3. Elizabeta Kelenc Kolenko. 28. 3.1975, Črenšovci. Jago-drsče 6 4. Štefan Horvat 24.11.1957, Trnje, Trnje 102 a 5. Daniel Kolenko, 17.4.1947, Črenšovci. Jagodišče 6 6. Jožica Hozjan, roj. Žerdin, 25. 3.1960, Žižki, Žižki 64 7. Bojan Temar, 18 1.1964, Trnje, Trnje 10 8. Matjaž Horvat 14.3.1984, Žižki, Žižki 31 g USTA ZA SPREMEMBE 1. Daniel Kovač, 10.12.1957, Črenšovd, Ul. luša Kramarja 26 2. Janez Zadravec, 31.10.1974, Črenšovd. UL Prekmurske čete 44 3. Majda Horvat Zver, 4.4. i960, Trnje, Trnje 102 a 4. Mirko Recek. 9. L 1955, Žižki, Žižki 31 5. Jožef Markoja, 25.1.1965, Trnje, Trnje 35 a SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Štefan Gyurica, 23.12.1959, Trnje, Trnje 65 a 2. Franc Kustec, 3.2.1951, Črenšovci. Gasilska ut. 6 3. Mateja Horvat, 30.9.1969, Trnje, Trnje 119 4. Boštjan Škafar, 18.10.1972, Žižki, Žižki 31 b 5. Ivan Tibaut 13.5.1961. Žižki, Žižki 75 a 6. Irena Hozjan, 16.4.1941, Črenšovd. Gosposko 35 7. Matija Kuzma, 7.12 1953, Črenšovci, Ul. Prekmuiske čete 61 8. Terezija Škafar. 3.4.1977, Žižki, Žižki 31 b DeSUS - DEMOKUTJČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVEHUE 1. Mirko Šemek. 9.7.1940 Črenšovci. UL Prekmurske čete 126 LDS - LIBERALNA DEM0KRACUA SLOVEHUE 1. Sven Satjaš, 13.1.1977, Črenšovci, Gosposko 30 , 2. Štefan Ftičar, 6.8.1944, Črenšovci, Ul. Juša Kramarja 8 3. Alenka Denrarič, 29,9.1972. Črenšovci, Vrtna uL 6 4. Drago Dervarič, 23.8.1971, Črenšovci, Vrtna u). 6 5. Anton (Tomi) Sobočan, 27. 5.1980. Črenšovci Zadružna ul 15 6. Milan Kolar. 13. 9.1975. Črenšovci, Gosposko 27 7. Petra Cigan, 19.4.1983, Žižki, Žižki 117 a 8. Roman Ferenčak, 26. tl. 1978, Trnje, Trnje 58 Volilna enota 2 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA l. Ivan Raj, 18 9.1950. Gor. Bistrica, Gor. Bistrica 165 2 Anton Kolenko, 17.6.1948, Sr. Bistrica. Sr. Bistrica 8 a 1 Marjetka Tratar, 10.12.1962, Dd. Bistrica. Dol. Bistrica 158 a 4. Jožef Padar, 18.3.1970, Dol. Bistrica, Dol. Bistrica 115 5. Dean Hren, 25.7. 1978, Sr. Bistrica, Sr. Bistrica 12 a 6. Vera Kolenko, 16.6.1960, Gor Bistrica. Gor. Bistrica 164 a AS - AKTIVNA SLOVENIM L Stanko Bohnec, 16.5.1970, Gor. Bistrica, Gw. Bistrica 11 2. Silva Kustec, 12.10.1979, Gor. Bistrica. Gor. Bistrica 96 3. Robert Graj, 22.12.1970, Gor. Bistrica. Gor. Bistrica 78 a 4. Malajka Žekš, 23.7.1976, Dol. Bistrica, Dol. Bistrica 148 a 5. Branko Sobočan, 6.10.1972, Dol. Bistrica, Dol. Bistrica 163 6. Metka Filip, 14. 10.1973, Gor. Bistrica, Gor. Bistrica 43 MSI - NOVA SLOVENIM - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 1. Branko Vučko. 27.5.1965, Gor Bistrica. Gor. Bistrica 76 2. Marija Horvat, 7.11.1959. Sr. Bistrica, Sr. Bistrica 87 3. Igor Kreslin, 27.7.1983, Gor. Bistrica, Gor. Bistrica 82 4. Jožef Duh, 14.1. 1965, Sr. Bistrica, Sr. Bistrica 15 b USTA ZA SPREMEMBE 1. Franc Vučko, 3. 4 1970, Sr Bistrica, Sr. Bistrica 1 b 2. Marinka Semenič, 30.5.1973, Gor. Bistrica. Gor. Bistrica 156 a 3. Drago Markoja, 14.11.1968, Dol. Bistrica, Dol. Bistrica 161 4. Borut Graj. 1112.1978, Sr. Bistrica, Sr. Bistrica 35 b 5. Jožef Horvat. 216.1962, Gor. Bistrica, Gor. Bistrica 27 SOS • SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Anton Radman, 24.9.1960. Sr. Bistrica, Sr. Bistrica 63 2. Miroslav Vuk, 30.9.1964, Sr. Bistrica, Sr. Bistrica 116 a 1 Darja Donko. 15.1.1973, Gor. Bistrica, Gor. Bistrica 146 a 4. Anton Gonza. 16.11.1959, Sr. Bistrica, Sr. Bistrica 55 5. Dragica Jakšič, 5.2.1964. Gor. Bistrica, Gor. Bistrica 48 6. Leon Žalik, 15.5.1982, Gor. Bistrica, Gor. Bistrica 21 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Stefan Krampač, 8 5.1952, Gor. Bistrica. Gor. Bistrica 148 2. ljubica Hozjan, 2.8. t951, Gor. Bistrica, Gor. Bistrica 88 3. Angela Kelenc, 10.8.1946, Gor. Bistrica, Gor. Bistrica 80 a UJS - UBERALMA DEMOKRACIJA SLOVEHUE 1. Anita Gjerek, 6.11.1974, Dol. Bistrica, DoL Bistrica 148 a 2. Dušan Dervarič, 16. 5.1954, Dol. Bistrica, Dol Bistrica 140 a 8 Egon Krampač, t6.10.1975, Gor. Bistrica. Gor. Bistrica 148 4. Jote’Cigan, 27. It. ^962, Sr. Bistrica, Sr. Bistrica 4 5. Terezija Zamuda, 11.10.1961, Dol. Bistrica, Dol. Bistrica 37 e 6. Andrej Kelenc, 15.5.1984, Gor. Bistrica, Got. Bistrica 85 Renska skupnost 1. Bernard Horvat, 7.9.1967, Črenšovci, Prekmurske čete 140, skupin vvlhcev 2. Ludvik Levačič, 10.12.1951, Črenšovci, Prekmurske čete 140, skupi«* volhoev OBČINA DOBROVNIK Volilna eaota 1 1. Ivan Šmit 10.3.1960, Žitkovci, Žitkovd 44, MSI 2. Ernest Preinšperger. 21.12.1970, Žilkovd, Žitkovci 29, LDS Volilna enota 2 1. Karto Smodiš. 23.10.1967, Strahova. Strehovci 80. HSI • 2. Manja Casar, 10.11.1968, Strahova, Strehovci 3 e, skre phu voivcev 3. Edi Vogrinec, 28 8.1968, Strehovci, Strehovd 75, LDS 4. Alojz Slepec, 13.4.1954, Strehovci. Strehovci 18, LOS 5. Ivan Adamič, 29.10.1965. Strehovd, Strehovd 25, HSI 6. Štefan Holcman. 25.12.1950, Strehovci. Strehovd 20 a, skupku wlhrcw Volilna enota 3 1. Klara So Janč Nad, 6.10.1962, Dobrovnik, Dobrovnik 27 b, skupin* rtlhtev 2. Vilmos Vass, dr. med., 4.10.1952, Dobrovnik, Dobrovnik 12 a, SDS 3. Deziderij Sekereš. 28.8 1951, Dobrovnik, Dobrovnik 18. ISO 4. Simona Glavač, 22.10.1980, Dobrovnik, Dobrovnik 29, HSI 5. RobertTimar, 7.10.1968, Dobrovnik, Dobrovnik 26. sk«-plna volivcev 6. Ladislav Varga, 18.1.1963, Dobrovnik, Dobrovnik 23, skupina niluev Volilna enota 4 1 Jožef Njakaš. 1.4.1962, Dobrovnik, Dobrovnik 147, SDS 2. Silvester šovegeš, 24.4.1949. Dobrovnik, Dobrovnik 292, SDS 3. Katarina Kovač, 4.8.1956, Dobrovnik. Dobrovnik 208. skupku voKvcev 4. Mar^a Kolenc. 8 12.1957, Dobrovnik, Dobrovnrir 162, LDS 5. Daniel Bot. 23. 7. L979, Dobrovnik. Dobrovnik 2511 skupi«* voRrcev 6. Eva Bukovec, 29 10.1962. Dobrovnik, Dobrovnik 193 a. ikupha vokvcev 7. Alojzija Zelko. 27.2.1947, Dobrovnik Dobrovnik 273 a. SDS 8. Elizabeta Horvat 14.10.1966, Dobrovnik, Dobrovnik 193, LDS 9. Bojan Gavrič, n. 8.1969, Dobrovnik. Dobrovnik 194 b. LDS 10. Ladislav Solarič. 28 3.1964, Dobrovnik, Dobrovnik 279, MSI 1L Jožef Hack. 15.10.1956, Dobrovnik, Dobrovnik 210, sltaplna volivcev 12. Jožef Hančik ml, 20.6.1978, Dobrovnik, Dobrovnik 238, skn^n* voRkov Madžarska narediwstna skupnost 1. Istvan Kovacs, 14.12.1939, Dobrovnik, Dobrovnik 9 a, skupina volivcev 2. Jožef Car. 14.9.1952. Dobrovnik, Dobrovnik 205 a. skupl- «*vcNk«v 3. Janos Hack, 2110.1948, Dobrovnik. Dobrovnik 244, skupina volivcev Romska skupnost 1. Verona Ratko, 6.1.1949, Dobrovnik, Dobrovnik 62 b, stai-pnu volivcev 2. Janez Horvat 4.9.1967, Dobrovnik. Dobrovnik 62 a, Škapin* vefWcev OBČINA GORNJA RADGONA Volilna enota 1 SD-SOCIALNI DEMOKRATI 1. Janko Kralj, 28.7.1940, Črešnjevci, Črešnjevd 81 a 2. Norma Bale. 23.11.1972, Črešnjevd, Črešnjevci 16 3. Slavko Golob, 3.8 1951, Črešnjevci, Črešnjevci 94 4. Srečko Žižek, 5. L 1958. Očeslavd, Očeslavcj 33 5. Boris Kaučič, 22. 3.1980, Črešnjevd. Črešnjevci 58 6. Vlado Šiško, 12.1.1961, Stavesind. Stavešinci 11 NEODVISNA USTA VEZQ DANUQ 1. Drago Gjerek, 28 11.1956, Črešnjevci. Črešnjevci 63 $0$ - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. David Roškar, 21.8 1968, Črešnjevci, Črešnjevd 20 2. Marta Njhrar, 23.11.1945, Police. Police 94 3. Daniel Zorko, 3.8.1978 Očeslavci, Očedavd 3 4. Robert Breznik, 30.4.1972, Črešnjevd, Črešnjevci 110 5. NadaŠerber, 29.81969, Očeslavci, Očeslavci 11 6, Marija Krištof, 8.12.1952, Stavešmski Vrti, Slavinski Vrh 4 SLS - SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 1. Kart Mir, 3.10.1964, Sp. hanja, Sp. Ivanje! 18 2. Petra Puhar, 18 2.1985. Police, Police 8 3. Alojz Pintarič, 9.6.1957, Zbigovci. Ztrigovci 76 4. Silva Šenekar, 30. 12.1962. Sp. Ivanje!. Sp. hranjci 9 5. Gregor Žnidarič. 31.10.1985, Črešnjevci, Črešnjevci 115 6. Milan Flajsinger, 13.4.1953, Stavešinci, Stavesind 14 ZA GOSPODARSKI NAPREDEK 0BČME - USTA PETEK 1. Feliks Petek, 5.5.1937, Črešnjevci, Črešnjevci 131 2. Branko Križan, 24.7.1952. Zbigovd, Zbigovd 30 3. Danica Stefanec. 18.11.1956, Črešnjevci, Črešnjevd 74 4. Drago Žunko, 7.9.1962, Ptujska G, Ptujska C. 14 5. Janko Vognn, 26.8.1953. Sp. Ivanja. Sp. Ivanjd 5 SMS - STRANKA MLADIH SLOVEHUE 1. Darja Sterniša - Korošec. 13.9.1968, Črešnjevci, Črešnjevci 102 2. Petra Čuk, 4.8.1979, Police, Police 1 3. Martin Čuk, 12. 1.1978 Police. Police 1 4. Sonja Rantaša, 19; 5.1976, Črešnjevci, Črešnjevci 89 5. Rajko Rantaša, 26.12.1968, Črešnjevd, Črešnjevd 89 SSN - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 1. Drago Stic. 19.5,1955, Stavešinski Vrh, Starešinski Vrti 42 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Zvonka Gredar, 14. 4. 1960, Ivanjsk Vrh, banjški Vrh 5 2. Alojz Trstenjak, 6.6.1934, Orehovski Vrh, Orehnvski Vrh 12 3. Antonija Vogrin, 7.1.1949, Sp. Ivanjci, Sp. Nanje 35 4. Karl Reisinger, 4.10.1932, Sp. Ivanjci. Sp. banje, 31 5. Avguštin Pajek, 11.8 1938, Police, Police 92 6. Marija Hamler, 4.1.1947, Črešnjevci, Črešnjevci 194 ZELENI SLOVEHUE 1. Anton Rožman, 6. L1955, Stavešinski Vrh, Starešinski Vrh 30 a 2. Jožef Drvarič, 29.6.19M, Starešinski Vrh, Starešinski Vrh 43 a 3. Lidija Slekovec, 28.4.1952, Stavešinski Vrh, Stavešinski Vrti 39 8 LOKALNE VOLITVE - KANDIDATKE IN KANDIDATI 19. oktober 2006 7 PESTMI NSI - N0V4 SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA 1. Ivan Kajdič. 24.10.1966, Čr^njevci. Črešnjevci 152 a 2. Maksimiljan Vajs, 23.3.1963, bujska C., Ptujska C. 46 b 3. Tamara Kranjc. 4.10.1979. Čresnjevcr. Črešnjevci 43 4. Alenka Ferenc. 3.10.1976. Staves: nsni Vrb, Stavešinski Vrti 7 5. Jane; Novak, 5. 12. 1957, Zbigovci, Zbigovci 65 6. Ivan Zemljič. 14.1.1966, Črešnjevci, Črešnjevci 173 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Mirko Ferenc, 13.8.1956, Starešinski Vrti, Starešinski Vrb 27 2. Otmar Babič, 6.5.1963, Ptujska C., Ptujska C, 37 3. Leonida Hofman, 1.1.1964, Črešnjevci, Črešnjevci 45 4. Mitja Bračič, 14.2.1986, Stavešinci. Starešine! 13 5. Franc Zemljič, 27.9.1938, Črešnjevci, Črešnjevci 161 6. Isabela Čeh. 26.1.1984, Črešnjevci, Črešnjevca 79 Volilna enota 2 SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1. Vinko Rous. 5.4.1941, Got. Radgona, Delavska pot 12 2. Marjan Žula, 2.2.1949. Gor. Radgona, Prežihova ul. 11 3. Dragica Čeme, 15.9.1946, Gor. Radgona, Panonska ul. 24 4. Mitja Ficko, 5. 5.1973, Gor. Radgona. Ul. Marije Rožman 8 5. Miran Dokl, 13.8.1965, Gor. Radgona, Leninova ul. 4 6. Ljudmila Pelc, 2.8.1940, Gor. Radgona, Panonska ul. 5 7. Marko Golar, 15.8.1946, Gor. Radgona, Grajska c. 29 8. Tilen Bakal. 13.9.1985. Gor. Radgona. Mladinska ul. 10 9. Slavica Coklin, 30. 7.1955, Gor. Radgona. Mladinska ul. 18 10. Roman Marič, 2.3.1962, Gor. Radgona, Panonska ul. 30 EUOS - EU DEMOKRATI SLOVENIJE 1. Bojan Mavrič ■ Vidovič, 7.2.1953, Gor. Radgona. Trg svobode 8 NEODVISNA USTA VRZEL DANIJEL 1. Danijel Vrzel. 1.6.1954. Gor. Radgona. Prečna ul. 4 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Andrej Musar, 23.4.1944, Gor. Radgona, Vodovodna ul. 6 2. Miroslav Njivat, 27.2. 1947, Gor. Radgona. Eaoonska ul. 26 3, Renata Hovnik, 3.10.1977, Gor. Radgona. Panonska ul. 3 4. Boris Mazovec. 10.7.1944. Norički Vrti, Norički Vrh 48 5. Alenka Fajfar. 29.7.1970, Gor. Radgona, Vodovodna ul. 10 6. SamoNjivar, 30.12.1967. Hercegovšča!, Hercegovščak 44 7. Milan Kolarič, 19.2.1960, Norički Vrh, Noriški Vrh 35 8, Miroslav Starman, 31.1.1959. Gor. Radgona. Kocljeva ul. 15 9. Jurij Husar, 15.7.1976, Gor. Radgona. Vodovodna ul. 6 10. Katarina Matovič, 10.8.1957. Gor. Radgona. Vrtna ul. 14 SLS - SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 1. Drago Horvat, 12.2.1948. Gor. Radgona. Porabska ui. 6 2. Jožef Kozar. 1.3.1949. Mele, Mele 13 3. Helena Kokol, 13.1.1969, Mele. Mele 28 4. Ivan Kokol, 25. 6.1954, Mele, Mele 15 5. Jožica Špolar, 4,3.1961. Mele, Mele 19 ZA GOSPODARSKI NAPREDEK OBČINE - USTA PETEK 1, Milan Kurbus, 25.7.1954. Gor. Radgona, Trg svobode 11 2. Ivan Vuk. 3.4.1954, Gor. Radgona, Trstenjakova ul. 8 3. Dana Štrucelj, 3.3.1959. Gor. Radgona, Ilirska ul. 5 4. Miroslav Kurbus, 30.8.1957, Gor. Radgona. Ob progi 8 5. Bojan Kralj, 13. 7.1961, Gor. Radgona, Vrtna ul, 24 6. Mateja Horvat, 2.11.1984. Gor. Radgona, Pintaričeva ul. 3 7. Alojzija Kampuš, 8. 5.1948, Gor Radgona, Gorkega ul. 2 8. Stane Mauko, 5.11.1939, Norički Vrb, Norički Vrh 12 SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 1. Nataša Lorber, 14. 7.1971, Gor. Radgona, Simoničev breg 4 i Dana Roškar, 7.4.1973, Gor. Radgona, Trg svobode 6 3. Konrad Nidert, 14.10.1975, Podgrad, Podgrad 5 4. Lidija Lorber, 12.10.1977, Gor. Radgona. Suma ul. 1_ 5. Suzana Regoršek. 4. 5.1972, Gor, Radgona, Simoničev breg 4 > 6, Tomaž Vidnar, 16.8.1978, Gor. Radgona. Strma ui. 1 7. Aleš Feješ. 4.4.1987, Hercegovšča k, Hercegovšča k 33 a 8. Sonja Mauko, 24.8.1971, Gor. Radgona, Mala ul. 1 9. Vesna Segen, 26.10.1980, Gor. Radgona,Kocljeva ul.7 10. Matejka Gergyek, 7.4.1982. Gor. Radgona. Porabska ul. 8 SSN - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 1, Jožef Koser. 12.8.1969, Gor. Radgona. Ul. Moše Pijade 3 2. Ivan Gerlica. 12. 7.1967. Hercegovščak, Hercegovščak 21 a 3. Angelca Korcševič, 25.5.1967, Gor. Radgona. UL Moše Pijade 3 4. Anton Segeri, 21.12.1964, Norički Viti, Norički Vrh 41 5 Mirko Žižek. 5. 6.1947, Gor. Radgona, Kocljeva ul. 15 6. Andrejka Roškar, 4.10.1969. Gor. Radgona, Kerenčičeva ul. 4 7. Stanko Hamler, 15.4.1956. Mele. Mele 31 8. Anton Jaušovec, 21.6.1964, Gor. Radgona, Kerenčičeva Ul 4 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENUE 1. Milan Nekrep 4.10.1932, Gor. Radgona, Partizanska c. 33 2. Ludvik Roškar, 6.8.1938, Gor. Radgona, Potička c. 6 3. Inge Ivanek, 29.6.1943, Gor. Radgona, Panonska ul. 3 4. Bruno Švagan, 13.6.1936, Gor. Radgona, Simoničev breg 9 5. Bogdan Šajnovič, 1.1.1947, Gor. Radgona, Vrtna ul. 5 6. Angela Koroševič. 1.5.1946, Gor. Radgona, Ul. Moše Pijade 3 7. Branko Habjanič, 23,7. 1959, Gor. Radgona, Kocljeva ul, 17 8. Stanislav Kolbl, 1.5.1944. Gor. Radgona. Mariborska c. 2 9. Alojz Filipič, 22.8.1943, Gor. Radgona, Cankarjeva c. 14 ZELENI SLOVENIJE 1. Mojca Muhič, 13.2.1965, Gor. Radgona, Maistrov trg 12 2. Vladimir Drvarič, 21.6.1951, Gor. Radgona, Ob progi 11 3. Jože Bibič, 3,10.1943, Gor. Radgona, Panonska ul. 5 NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA 1. Peter Kralj. 25.2.1954. Gor. Radgona. Grajska c. 9 2. Anton Kokol, 19.5.1964, Mele. Mele 28 3. Suzana Fekonja. 31.3.1964, Gor. Radgona. Kocljeva ul. 19 4. Andrej Karba, 11.10.1969, Gor. Radgona. Trg svobode 10 5 Jože Ješovnik, 30.1.1944, Podgrad, Podgrad 37 6, Veronika Roškar. 8.11 1930, Gor, Radgona. Simoničev breg3 7. Kari Korošec, 9.11.1944, Gor. Radgona, Trubarjeva ul. 6 8. Jože Blatnik, 11.3.1929, Mele, Mete 4 LOS - UBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE t Dušan Zagorc, 28.2.1952, Gor. Radgona, Partizanska c. 37 2. Stanislav Sakovič, 31.3.1952, Got. Radgona, Partizanska c, 28 3. Andreja Herzog. 20.9.1969, Mele, Mele 21 c 4. Danilo Mamič, 29.8.1976. Gor. Radgona. Panonska ul. 30 5. Franek Radolič, 7.4.1960, Gor. Radgona, Partizanska c. 33 6. Žana Sovec, 27.6.1972, Gor. Radgona, Mladinska ul. 16 7. Jožef Makovec, 6.3.1955, Hercegovšcax, Hercegovšča k 35 8 Andrej Dimeč. 28.6.1965, Gor. Radgona, Ul. Moše Pijade 1 9. Ivanka Kališ, 12.12,1957, Gor. Radgona, Panonska ul. 32 10. Ernest Merklin, 26.6.1953. Gor. Radgona, Ljutomerska c. 27 Volilna enota 3 SO - SOCIALNI DEMOKRATI l. Anton Kampuš, 6. 4.1947, Sp. Ščavnica, Sp. Ščavnica 21 b 2. Slavko Lončarič, 11.5.1937, Lokave!, Lukavci 41 3. Janja Kapun. 10.4.1960. Lomanoše, Lomanoše 5 b 4. Ivan Ivanek, 13.8.1955, Radvenci, Radvenci 41 5. Štefan Pucko, 21.3. 1954, Lokavci, Lokavci 39 NEODVISNA LISTA VRZEL DANIJEL 1. Aleš Zorman, 13.10.1974, Lomanoše, Lomanoše 6 e SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Milan Križan, 4.10.1954, Sp. Ščavnica, Sp. Ščavnica 20 2. Marjan Hajdinjak, 7.6.1957, Sp. Ščavnica, Sp. Ščavnica 16 3. Ivica Smrke, 28.7.1968, Negova, Negova 112 4. Vincenc Fras, 6.7. 1967, ivanjševski Vrh, Ivanfševski Vrti 28 5. Jana Golob, 3.1.1972, Sp. Ščavnica, Sp. Ščavnica 26 SLS - SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 1. Branko Kocbek, 1.11. I960, Sp. Ščavnica, Sp. Ščavnica 6 2. Jože Tomažič, 14.3.1957, Zagajski Vrh, Zagajski Vrh 16 3. Elizabeta Ajlec. 18.10.1957, Ivanjševci ob Ščavnici. Ivanj-Ševci ob Ščavnici 13 4. Franc Žižek, 28.1.1971, Negova. Negova 71 5. Janko Flegar, 23.5.1956, Lomanoše. Lomanoše 34 ZA GOSPODARSKI NAPREDEK OBČINE - LISTA PETEK 1. Mirko Rožman, 23. 1.1953, Kunova, Kunova 23 2. Drago Geti, 9.6. 1964. Sp. Ščavnica, Sp. Ščavnica 70 3. Marija Ornik, 30.12,1961, Sp. Ščavnica, Sp. Ščavnica 44 b 4. Jože Marušič, 11.3.1962, Negova. Negova 118 5. Stanislav Rojko, 3. 6.1961, Negova, Negova 34 SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 1. Zlatko Mulec, 30.4.1976, Negova. Negova 37 2. Cvetko Maučec, 3.12.1975, Lomanoše, Lomanoše 11 b 3. Vesna Flisar, 21.9.1981, Sp. Ščavnica, Sp. Ščavnica 19 4. Nataša Maučec, 12,6,1979, Lomanoše, Lomanoše 11P SSN - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 1. Leopold Vrbančič, 14.11.1964, Plitvički Vrh, Plitvički Vrh 1 2. Simon Kocbek, 11.10,1964, Negova, Negova 58 3, Sandra Geratič, 8.3.1977, Lastomerci, Lastomerci 20 4. Ivan Kocbek, 11.5.1964, Sp. Ščavnica, Sp. Ščavnica 3 5. Bogdan Geratič, 11.12.1973, Lastomerci, Lastomerci 20 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1, Ivanka Hibler, 19.5.1947, Sp. Ščavnica. 5p. Ščavnica 13 a 2. Janez Kocbek, 23.6.1934, Negova, Negova 10 3. Anton Rožič, 10.1.1960, Sp. Ščavnica, Sp. Ščavnica 13 4. Marija Sirnik, 28,7.1934, Sp. Ščavnica, Sp. Ščavnica 40 5. Anton Šinko, 6.11.1944, Sp. Ščavnica, Sp. Ščavnica 7 ZELENI SLOVENIJE 1. Stanislav Kluban, 17.11.1964. Zagajski Vrh, Zagajski Vrh 8 a NSi ■ NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA 1. Ivan Dokl. 13.9.1964, Lastomerci, Lastomerci 4 2, Janez Kocbek, 12. 2.1952, Rodmošci. Rodmošci 8 3. Anica Vogrin, 4.2.1973, Radvenci, Radvenci 17 4. Marko Bratuša, 6.4.1985, Lomanoše. Lomanoše 21 5. Franc Ceh n ar, 6.11.1949, Plitvi č ki Vrb, Plitvički Vrti 24 b LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Zlatko Erlih, 8. 7. 1955, Plitvički Vrh. Plitvički Vrti 23 a 2. Ivan Črepnjak, 4. 6.1961, Rodmošci, Rodmošci 6 3. Maya Starovasnik, 8.10.1964, Radvenci. Radvenci 10 4. Bojan Zorman. 26.8,1973, Lomanoše, Lomanoše 6 b 5. Simona Kociper, 1.2.1984, Sp. Ščavnica, Sp Ščavnica 48 a OBČINA GORNJI PETROVCI Volilna enota 1 SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1 Maša Horvat 9.7.1972, Gor. Petrovci. Gor, Petrovci 2 a 2. Geza Hari. 26,7.1955, Kukec, Kukec 28 3. Monika Kovač«. 21.8.1981, Gor. Petrovci, Gor. Petrovci 42 4. Drago Grebenar, 23.9.1949, Gor. Petrovci, Gor. Petrovci 36 a 5. Milena Konje Bobič, 26.5.1971, Križevci, Križevci 156 6. Rok Grkinic, 24.7.1985, Gor. Petrovci, Gor. Petrovci 40 a NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA 1. Jožef VorSš, 24.12.1969, Gor. Petrovci, Gor. Petrovci 2 a 2. Bernarda Barbarič, 27,7,1974, Gor. Petrovci, Gor, Petrovci 31 a 3. Maks Čeh, 13.9.1954, Peskovci, Peskovci 4 4. Valter Kutoš, 21. 8.1974, Košarovci, Košarovci 3 5. Borut Čahuk, 28.5.1985, Košarovci, Križevci 9b LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Simon Perš, 27.3.1975, Gor. Petrovci. Gor, Petrovci 91 2. Janez Kerčmar, 11.5.1957, Peskovci, Peskovci 19 3. Cvetka Gašpar, 7.2.1968, Križevci, Križevci 79 a 4. Zdenko Hari, 1.5.1956, Križevci. Križevci 141 5. Janez Lazar, 10.3.1953. Gor. Petrovci, Gor. Petrovci 65 6. Sandi Hari, 8.12.1970, Križevci, Križevci 185 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Aleksander Bencik, 27.3.1955, Gor. Petrovci, Gor. Petrovci 26 2. Silvester Gomboc, 25.7.1963, Križevci, Križevci 137 a 3. Milanka Sukič, 11.7. 1976, Gor. Petrovci, Gor, Petrovci 57 4. Dejan Ciglar, 12.9.1976, Kukeč, Kukeč 50 5, Marjana Časar, 6.1.1979, Križevci, Križevci 47 6. Antonija Verner, 20.1.1963, Pa novci, Panovci 23 SLS - SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 1. Štefan Kutoš, 31.3.1945, Križevci, Križevci 55 2, Štefan Kuhar, 16.6.1963, Košarovci, Košarovci 26 3, Zdenka Rituper, 16.5.1961, Križevci, Križevci 110 4. Zlatko Vukanič, 15.2.1969, Kukeč. Kukeč 15 5. Draga Flisar, 29.5.1961, Križevci, Križevci 2 6. Štefan Kučan, 27.4.1951, Gor. Petrovci, Gor. Petrovci 55 a DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Jože Cifer, 11.1.1942, Kukeč, Kukeč 16 2, Štefan Barbarič, 1.11.1949, Peskovci, Peskovci 23 3. Lilijana Svetec, 25.8.1968, Gor, Petrovci, Gor. Petrovci 40 k 4. Aleksander Kerčmar, 11,5,1934, Gor, Petrovci, Gor, Petrovci 81 a 5. Franc Kerčmar, 14.12.1930, Križevci, Križevci 79 6. Evgen Čahuk, 5.4.1936, Križevci, Križevci 27 Volilna enota 2 SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1. Viljem Ztim, 19,4.1956, Martinje, Martinje 23 2, Simona Pondelek, 9.11.1971, Adrijanci, Adrijanci 59 3. Roman Pasičnjek, 17.8.1952, Boreča. Boreča 8 4. Andreja Ficko, 11.5.1983, Boreča, Boreča 6 5. Štefan Žiško. 18.1.1950, Adrijanci, Adrijanci 8 6. Darinka Bokan. 13. 8. 1966, Martinje, Martinje 1 7. Karel Šušlec, 28.12.1955. Neradnovci, Neradnovci 65 NSi - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA 1. Anton Kozar, 13.5.1956, Boreča. Boreča 11 2. Milan Rebrica, 27,1.1965, Neradnovci, Neradnovci 6 3. Marjana Časar. 6.6.1974, Adrijanci, Adrijanci 54 4. Dajana Kovanec, 9.2.1976, Šulinci, Šulinci 42 5. Edvard Holcman, 13.9.1975, Neradnovci, Neradnovci 23 6. Franc Miholič, 23.1.1966, Šulinci, Šulinci 80 7. Stanko Čerpnjak, 1. 3.1970, Martinje, Martinje 40 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Ernest Kerčmar, 14.11.1952, Adrijanci, Adrijanci 23 2. Štefan Škeriak, 2.1.1952. Stanjevci, Stanjevci 91 3. Mihaela Eori, 26.2.1980, Lucova, Lucova 40 4. Vladimir Hozjan, 29. 3,1958, Šulinci, Šulinci 87 a 5. Drago Zlim, 5,3.1973, Neradnovci, Neradnovci 1 6. Jožica Ficko, 8.1.1978, Boreča. Boreča 1 7. Milan Kozar, 24.4.1967. Boreča. Boreča 28 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Milan Horvat, 3.1,1957, Šulinci, Šulinci 21 2. Stanko Lepoša, 11, 9.1956, Lucova, Lucova 10 3. Jasmina Kalamar, 14.10.1976, Neradnovci. Neradnovci 51 4. KatjuŠa Micevski, 20,12.1987, Ženavlje Že navij e 30 5. Jože Kovač, 12.9.1982, Adrijanci, Adrijanci 60 6. Renata Matjašec, 20.8.1972, Šulinci, Šulinci 50 7. Zoltan Belec, 7.9.1949, Adrijanci, Adrijanci 1 $1$ - SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 1. Drago Škeriak, 25.8.1963, Stanjevci, Stanjevci 65 2, Štefan Belec, 24.5.1957, Šulinci, Šulinci 46 3. Liljana Svetec. 1.10.1971, Ženavlje, Ženavlje23 4. Alojz Žekš, 11.4.1967, Neradnovci, Neradnovci 22 5. Milan Ficko. 13.5.1950, Boreča. Boreča 6 6. Zorica Kovač, 1.2,1951, Adrijanci. Adrijanci 36 7. Matejka Bohar, 23. 4,1973, Lucova, Lucova 8 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Danica Nemec, 1.2.1948, Šulinci, Šulinci 2 2. Jožica Jelen, 10.10. 1955, Martinje, Martinje 48 3. Ludvik Balek, 24.7.1943, Neradnovci. Neradnovci 22 4, Marija Žiško, 17.8.1952, Adrijanci, Adrijanci 8 5. Karolina Holcman, 14.12,1939, Ženavlje, Ženavlje 14 6. Marija Kovač, 21.8.1939, Stanjevci. Stanjevci 85 OBČINA GRAD Volilna enota 1 1. Silvester Železen, 25.11.1965, Grad, Grad 172 c, LDS 2. Helena Debelak, 16. 3.1962, Grad, Grad 190 c, SLS 3. Ludvik Kočar, 4.7,1946, Grad, Grad 33, SLS 4. Marjana Štrtak Kovač, 14.8. .1972, Grad, Grad 68 a, LDS Volilna enota 2 1. Evgen Škodnik, 31.7.1963, Dol, Slaveči, Dol. Slaveči 1, LDS 2, Silvo Sankanj, 9.8.1968, Dol. Slaveči. Dol. Slaveči 3 a, SDS 3. franc Solar, 4.4.1949, Dol. Slaveči, Dol. Slaveči 63, sku- pina volivcev Volilna enota 3 1. Branimir Kokol, 20. 3.1953, Vldonci, Vidonci 126 b, LDS 2. Janez Kerec, 25. 12. 1965, Vidonci. Vidonci 97, skupina volivcev 3. Marjan Gyergyek, 1.2.1956, Vidonci, Vidonci 43, SLS 4, Štefan Be rojak, 9.10.1959, Vidonci, Vidonci 81, NSI Volilna enota 4 1. Franc Dervarič, 11.9.1951, Kovačeve, Kovačeve! 23, LDS 2. Štefan Gjergjek, 17.12.1966, Kovačevci, Kovačevci 28, SLS Volilna enota 5 1. Stanislav Kerec, 5.12.1964, Kruplivnik. Kruplivnik 82, SLS 2. Silvester Dervarič, 30.12.1957, Kruplivnik, Kruplivnik 3, LDS Volilna enota 6 1. Viljem Grah, 28.5.1969, Motovilci, Motovilci 42, skupina volivcev Volilna enota 7 1. Jožef Sever, 29.1.1957, Radovci, Radovcl 8, skupina volivcev OBČINA HODOŠ Volilna enota 1 1. Zdravko Kovač. 11.10.1961. Hodoš, Hodoš 66, skupina volivcev 2, Rudolf Bunderla, 23. 2.1967, Hodoš. Hodoš 26, skupina volivcev 3, Kazimir Sukič, 2. ID. 1964, Hodoš, Hodoš 64, skupina volivcev 4. Štefan Kerčmar, 12.12.1956. Hodoš, Hodoš 39, skupina volkcev 5. Ede Kerčmar, 7.7. i960, Hodoš, Hodoš 56. skupina volivcev 6. Milan Dajč, 29. 4t 1977, Hodoš, Hodoš 12 b, skupina volivcev 7. Erika Konje, 19. 7.1963, Hodoš, Hodoš 58 a, skupina vo-flvcov 8. Marjan Gora, 29.5.1962, Hodoš, Hodoš 96. SDS 9. Franc David, 24,1.1954, Hodoš, Hodoš 37 skupina volivcev Madžarska narodnostna skupnost 1, Ludvik Nemec, 3. 7. 1963. Krplivnik, Krplnrnik 32, skupina volivcev OBČINA KOBILJE Volilna enota 1 1. Pavel Horvat, 29.3.1955, Kobilje. Kobilje 187. SLS 2. Janez Gasparič, 28.5.1961, Kobilje, Kobilje 27, LDS 3. Janez Trajber, 13,11.1969, Kobilje, Kobilje 65, NSI 4. Goran Jovanovič, 1.2.1978, Kobilje, Kobilje 51, SOS 5. Tomaž Gregorec, 12.9.1980, Kobilje, Kobilje 24 a. NSI 6, Emil Bukovec. 11.8.1967, Kobilje, Kobilje 166, SLS 7. Silvo Smej, 25.12.1975, Kobilje, Kobilje 16 a, SDS 8. Darja Antolin, 24.11.1984, Kobilje. Kobilje 195, NSI 9. Daniel Penhofer, 18.11.1969, Kobilje, Kobilje 16 a. SLS 10. Marjeta Lutar, 16.9.1961, Kobilje, Kobilje 69, SLS 11. Marijana Kovač, 21.2.1979, Kobilje, Kobilje 231, LOS 12. Janez Bukovec, 8.11.1968, Kobilje. Kobilje 139 a. LDS 13. Darko Gjerek, 7.8.1973, Kobilje, Kobilje 86, SLS 14. Pavel Ferencek, 11.11.1939, Kobilje, Kobilje 4, NSi 15. Mirko Berden, 5.11.1946, Kobilje. Kobilje 13», SLS 16. Bojana Bokovec. 16,4.1975, Kobilje. Kobilje2, NSI 17. Istok Kocet. 2.3.1979, Kobilje, Kobilje 39, NSI 18. Drago Zver, 30.8.1962, Kobilje, Kobilje 87. IDS 19. Drago Trajber, 4.1. 1970, Kobilje, Kobilje 43 LDS 20. Boris Nemet,-30.1.1962, Kobilje, Kobilje 173, LDS 21. Jožefa Šijanec, 19.2.1968, Kobilje, Kobilje 116, SLS 22. Marija Do m on koš, 21.1.1964, Kobilje, Kobilje 6 a, LDS OBČINA KRIŽEVCI Volilna enota 1 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Anton Lovrenčič, 30.12.1943, Lukavci, Lukavci 7 b 2. Janez Jagodič, 7.1.1938, Ključaravci, Ključarovci 28 3. Zofija Stanjko. 30.4,1945, Logarovci, Logaravci 61 4. Jožef Vidnar. 2.3.1939, Logarovci. Logarovci 39 b 5, Dragoslava dorkeš, 18. 2.1949, Berkovski Prelogi, Berko-vski Prelogi 10 6. Stanislav Kolar, 29.4. 1943, Gajševci, Gajševci 5 a IDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Lidija Koroša, 5.10.1954, Ključarovci, Ključarovci 53 b 2. Anton Moravec, 25.3.1961, Lukavci, Lukavci 68 3. Zvonko Sodec, 4.12.1959, Logarovci, Logarovci 34 4. Jožefa Vrbančič, 7.1.1964, Kokoriči, Kokorid 19 5. Peter Gongi, 29.6.1968, Logarovci, Logarovci 4 6. Alojz Kosi, 31.3.1946, Grabe, Grabe 15 a SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Maksimilijan Sagaj, 6,6.1958, Ključarovci, Ključarovci 32 2. Franc Žnidarič, 2.4.1962. Logarovci, Logaravci 69 3. Zvonka Rajli, 12.1.1965, Ključarovci, Ključarovci 57 4. Alojz Lovrenčič, 11.8.1948. Lukavci. Lukavci 10 5. Tatjana Prelog. 4.1.1976, Logarovci, Logaravci 7 6. Franc Kolbl, 11.7.1953, Berkovci, flerkovci 14 a NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA 1, Slavko Ostre, 31. 7. 1972, Kokoriči, Kokoriči 25 2, Stanislav Vajs, 1.11.1972, Logarovci, Logaravci 3 a 3. Saša Granfola, 1,4.1986, Gajševci, Gajševci 3 a 4. Marjan Božič, 1. 6.1959, Grabe, Grabe 14 5. Andrej Šumak, 11.3.1982, Lukavci. Lukavci 62 a ZELENI SLOVENIJE 1. Drago Colnarič, 23. 6.1954, Lukavci, Lukavci 47 2. Rozalija Pušenjak, 23.8.1949, Lukavci, Lukavci 35 c 3. Ciril Hanžič, 29.3.1958, Lukavci, Lukavci 81 a 4. Alojz Križan, 12.10.1972, Kokoriči, Kokoriči 28 5. Melita Vamberger, 17.11.1983, Lukavci, Lukavci 81 a SLS - SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 1. Jožef Slavič, 26.2. 1964, Grabe, Grabe 1 2. Alojz Jelen, 27.8.1933, Lukavci, Lukavci 2 3. Marjetka Štuhec, 17.12.1971, Logarovci, logarovci 52 4, Alojz Marinič, 9.6.1950, Berkovski Prelogi. Berkovski Prelogi 7 a 5. Karol Kšela, 4.9.1951, Ključarovci, Ključaravci 13 a 6. Ana Lupša, 5. 7.1961. Bekovci, Berkovci 16 SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1, Branko Belec. 6. 5.1967, Lukavci, Lukavci 55 2. Robert Kosalec, 9,6.1977, Ključarovci, Ključaravci 22 3. Darinka Uršič, 20.10.1955, Ključarovci, Ključarovci 55 a 4. Janko Kosi, 23.3.1979, Ključarovci, Ključarovci 20 5. Natalija Novak, 26.6.1983, Lukavci, Lukavci 32 Volilna enota 2 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Vekoslav Lovrenčič, 7.6.1932, Križevci, Križevci 11 c 2. Frančiška Rakuša, 23.11,1946, Križevci, Križevci 26 a 3. Mirko Rožman, 14.7,1955, Stara Nova vas, Stara Nova vas 78 d 4. Stanislav Žuman, 3,1.1949, Bučečovci, Bučečovci 46 5. Viktor Slavi n ec, 27.3.1938, Boreči, Boreči 9 a 6. Milica Hamler, 13.8.1949, Vučja vas, Vučja vas 43 a 7. Franc Tratnik. 2.4.1938, Bučečovci, Bučečovci 29 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Bogomir Gaberc, 7.9.1957, Stara Nova vas. Stara Nova vas 51 a 2. Milan Antolin, 11.9.1952, Boreči, Boreči 36 3. Slavica Sever, 12.12.1961, Vučja vas, Vučja vas 58 4. Miroslav Horvat, 19.1.1959, Križevci. Križevci 41 5. Milena Rajh, 30.1. 1973, Križevci, Križevci 27 b 6. Janez Belci, 30,10.1970, Križevci, Križevci 2 7, Mag Pavel Sere, 30.9.1934, Križevci, Križevci 70 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Robert Jelen, 27.7,1968, Stara Nova vas, Stara Nova vas 23 2. Milena Jureš, 8.1.1969, Boreči, Boreči 1 3, Danijel Cvetko, 4,8.1977, Vučja vas, Vučja vas 24 a 4, Borut Tajnik, 8.12.1981, Stara Nova vas, Stara Nova vas 24 5. Zvonka Antolič, 18.10.1968, Bučečovci. Bučečovci 32 6. Emil Štuhec, 19.4,1965, lljaševci, Ujaševct 2 7. Emilija Ostre, 21.8.1957, Križevci, Križevci 32 a NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANI« 1. Janez Bohanec, 22.5.1974, Stara Nova vas, Stara Nova vas 18 b 2. Alfonz Ervin Kipbut, 24.3.1940, Bučečovci, Bučečovci 37 3. Mateja Simpnič, 12.3.1984, lljaševci, lljaševci 39 4. Franc Žnidarič. 24.11.1968, Vučja vas, Vučja vas 57 5. Danijela Vajs, 13.8.1974, Dobrava, Dobrava 4 6. Vitomir Jureš, 10. 9.1958, Boreči, Boreči 15 a ZELENI SLOVENIJE 1. Marijan Šijanec, 18.9.1955, Bučečovci, Bučečovci 38 2, Milena Nedeljko. 1. 7.1973. Križevci, Križevci 3 b“ 3, Milena Korenjak, 24.12.1975, Boreči, Boreči 30 SLS - SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 1. Jožef Paidauf, 19.3.1954, Vučja vas, Vučja vas 37 2. Feliks Mavrič. 21.12.1941, Križevci, Križevci 52 a 3. Majda Markovič, 18,12.1968, Boreči, Boreči 25 4. Jožef Bohinec, 14,4.1955, Zasadi, Zasadi 8 5. Jožef Balažič, 9.12.1952, Stara N'-* vske Gorice 424 e , vpi! 13, Aleksander Marič, 25.5.1946. Petišovci, Ui" 1 14. Irena Levačič, 23,10.1952. Dolga vas, ,, 15, Mirko Klemenčič, 10.9,1979, Lendava, K*^J* ' 16. Jožefa Alt, 19.3.1959, Lendava, Mlinska * - jj- 17. Friderik Kramberger. 12 5.1934, Lendava, - 18. Šarika Gone, 26. 3.1952, Dolga vas, FU" u,jj 19. Deja n Sobočan, 2 7, 2.1980, Do I i na, G lavna 20, Aleksander Varga, 2. 5.1951, Lendavske vske Gorice 244 ! n u u v H 15 U 11 4, is, 5. *1 1.1 li 1| 1.) 1.1 Ul It »1 U II 11, 11 13. U.l 151 16. 11.1 18.1 13.1 ZDRAVO ■ SZ« ■ NEUQ fJ 1. Ivan Koncut, 7.5.1954, Lendava, Ul. Heroja M ( 2. Blanka Gerič, 11.5.1954, Lendavske Go<«* " Gorice 427 b m 12 ■rl'3 3. Otto Močnek, 18, 5.1971, Petišovci, Ul. ; ^.5 4. Kornelija Baša, 21.3.1964, Lendava, W . 4 5. Damir Rob, 20,9.1967, Lendava, Siamsko 6. Erika Kavaš, 24.2.1963, Gor. lakos, , 7. Dej a n Horvat, 22,2.1973, Gaberje, Kolomi j ' 8. Valerija Šebjanič, 7. 4.1966, Genterovci, ' m 9. Alen Eelšo, 17.11.1975, Čentiba, UL sv- u ■ . 10. Elvira Vaupotič Goncz, 2,6.1973, GabetK । 11. Tomislav Toth, 6.6.1967, Čentiba, Glad1* ji 12, Gabi Feher, 7.5.1965, Petišovci, Peus’*« _ >1 13. Evgen Torhač, 22.3.1969, Dolga " 14. Valerija Hozjan, 3.8. I960, Lendava,'° „ ^.1 Ul •I Jli 'k M j* 14. Valerija Hozjan, 3. 8. IHtiU, Lemw™, - . 15, Tibor Feher, 26.3.1975, Kapca, Glavna * d 16. Mitja Bensa, 8.12.1975, Petišovci. U1- J- J*g ? 17. Ladislav Pucko. 6.4.1958, Dol. Lak«'T',1( II* 18. Mato Šemovčan, 4.9. 1938, Lenda***" , | vske Gorice 118 usivfll .uDince^1 | j, ^DllU' 49. Jozef Kovač. 23.2.195B, Pince-Marofr ] 20. Branko Kolenko, 29,5.1955, Čentiba, U'. 5.i j ni- k 5. Istvan Szomi, 6. 6.1943, Lendava, 1*1* .^r 6. Melita Nilinkovič, 23.3,1964, Dolga vas- • 7. Jurij Komioš, 11.10.1946, Lendavske ( Gorice 429 g . 8. Kristijan Kuzma, 24.6.1974, Petišovci. *. 9. Vera Mavric, 1.1.1964, Benica, Benina i' , 10. Albin Lackovič. 21.1.1973, Hotiza, fe/L.,.Irt’1 U. Štefan Varga, 2.1, 1957, Lendavs1« ^ Gotice 410 , ^1#' 12, Bernarda Matarč, 15. 4.1967. GaM 13, Ciril Cigut 14.8.1959, Mostje, 14 Bojan Kulčar, 10.1.1981, Dol. uw''4p(il-i'i 15, Irena Kasaš, 10.12.1957, Dolina, Gl«- ' 16. Slavko Režonja, 27. 6.1954, Dolga„|. v 'f 17, Erika lasio, 22.8.1959, Petišovci. .. . 18. Ciril Hozjan, 12. 7.1963, Lendava, l’ । j 19. Miha Žerdin. 7.2.1987, Lendava, P ■ ' 20, Helena Kotnjek, 13.5.1972, Lenda*3' DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA g UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Ladislav Kitalj, 25.6.1940, Le nd ava, 2. Magdalena Graj, 15. 7.1947, Lendava, 3. Jožef Horvat, 1.9 1944. Hotiza, pi , 4. Ivan Jami, 15. 2.1946, Trimlini, ji 5. Elizabeta Čih. 6.6.1943, Gor. Lakos. = 6. Štefan VtMgyi, 20.12.1939. Pince. L«"', ■ 7. Štefan Hari, 9. 4.1934. lendava, .{ SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA 57^*" < 1. Or. Elizabeta Betnjak, 27.10,1947. je1*1 2. Janez Somi, 25.9,1954. Lendavs«" rice 95 c, !S l h d' I ‘»I "4 »S 6 D i! 1 IfESTMIK -19 oktober 2006 LOKALNE VOLITVE - KANDIDATKE IN KANDIDATI g J Vitla, 20,10.1956, Retišovd, Petišovska ul, 67 , «aija Tot Gjutan, 24.6.1957. Dolnja. lendavska c. 63 ’“‘»Sobočan, 14.11.1943, Hotiza, Pelinska ul. 19 w *JMly. 22, 6. 1953, Gor. lakoš. Glavna ul. 48 ■ tJ. Iranka Režonja Šimonka, 8.5.1960, Lendava, Tom-MWul.4 ^‘‘•iiZagGyofi, 12.3.1952, Lendava, Trg Ljudske pravice 8 • Sobočan, 18.5.1953, Dolgovaške Gorice, Dolgo ^Gorice 253 ■■ *wošec. 20. 7.1967, Mostje, Mostje 65 9.2.1959. Hotita. Grede 11 ™WKovačič, 18. 5.1987, Čentiba, Lendava c. 57 11 Kalamar, 14. 4.1947, Radmožand. Radmožanci J Kovače-, 4,11.1961, Lendava, Kranjčeva ul. 8 It 1” Faito‘’4-1973, Kapca, Gornja ul. 1 ■ deJav Gal, 7.9,1979, Kamnvci, Kamovci 5 .. ^^nc, 217.1938, Gaberje, Savna ul. 10 j I K ■ : Lendava, Kajuhova ul. 8 S SHi^”^' '1 l15'^ |J' Glavna ul. 67 ' Kodar, 5.4.1952, Gaberje, Spodnja ul. 45 ^‘‘ktamiamm . "^EKHAFJATALOKIIAK P* 15. 2.1977, Dol. Lakoš, Glavna ul. 66 jo ‘ebar. 13.12.1979, Čentiba, Lendavska c. 89 ^•dra feher ■ Horvath, 7.9.1979, Lendavske Gorke, , j-*"*! Gorice 9 * 5, 24- 5.1983, Dolga vas, Opekat niška c. 3 S t »i. 12.4. 1978, Trimlini, Trimtf ni 23 Lt™ H3lkt-19-1- 1S75, Gaberje, Glavna ul. 2 |(t_ 1 'H1 9 12.1976, Genterovci, Šarošret 16 J' ■ 16.6.1977, Pince, lendavska c. 31 • 2 1 'riL 25.6.1967, Lendavske Gorke, Lendavske (J j 22.8.1981, Kapca, Glavna ul. 2 1 **248 lendavske Go- D JJ»I Sons, 4.11.1985, Čentiba. Zatak 29 ^»rič, 29.6.1984, Mostje, Mostje 59 „ : i IH H ES IbLracMt? Čentiba, Glavna ul. 112 3 ‘J1 “ i 5.1956, Gor. Lakoš, Goidna ul. 3 kijjj ■ 14,5.1959, Čentiba, Glavna ul. 33 •lo^ 7J?*. 30.5.1956, Dol. Lakes. Glavna ul. 36 4 m r' 5.1954, Pince, Obmejna ul. 8 1 t 1973, Houza, Lobč72, in,. 11.6.1954. Lendava, Kranjčeva ul. 63 1 r^* 0.1948, Trimlini, Trimlini 51 . •San n.®1*6- 25.7.1958, Gaborje, Kratka ul. 6 ,' ■ . ' 8.1961, Lendava, Kolodvorska ul. 19 t^'o 17'1- 19S2' Bre^l,*ec 6’ 1958, Mosbe, Mostje 59 tpes.l 13- 3- W53, Dolgovaške Gorice, Dolgovaške I ? 1U. 1972, lendavske Gorice, Lenda- »k ■ ,J 10 1966. Čentiba, Glavna ul. 30 i> ^aj c '' LO. 1957, Gaberje, Gornja ul. 74 11 k' 't Gar Ral3m“anci, Radrnožanci 31 i? R^h. 25'2-1"1, Petišovci, Petišovska ul. 28 h r.S s^3,9- 5.1950, Gor. Lakoš, Glavna ul 20 t^Oshi. .'5' I^I ČNna Gk»iiuL40 , Trir. ■_ 'č. 4 it joj Lendavske Gorice, Lendavske In “° Ga n ■ Jl-10 1967, Lendava, Trg Ljudske pravice 1 5 , ' 5.1954. Kamovci, Kamovci 29 *a H, -1 2 1942, Kol Mlinska ul. 16 B at- 20.9.1964. Hotiza. Srednja ul. 8 18. Marjan Dominko, 1.6.1949, Dolga vas, Glavna ul. 166 19. Franc Klujber. 11.10.1965. Genterovci, FaluveglO 20. Jožef Vutek, 23. 7. 1958, Kapca, Gornja ul. 20 NST - NOVA SLOVENIM - KRŠOtiSKA LJUDSKA SFVANKA 1. Peter Novak, 19.6.1955, Lendava. Glavna ul. 79 2. Dr. Krpad Koveš, 2.10.1956, Dol. Lakoš, Glavna ul. 5 3. Marija Denša, 6.11.1955, Lendavske Gorice, lendavske Gorice 635 a 4. Milan Cofek, 4.4.1964, Petišovci, Nova ul. 1 5. Avgust Horvat, 10.9.1932, Lendava, Kidričeva ul. 13 6. Majda Koveš, 27.4.1954, Hotiza, Kamenska UL 26 7. Ciril Matko, 1.7.1956, Kapca, Glavna ul. 44 8. Štefan Gerebic, 23.10-1979, Dolina, Glavna ul. 62 9. Majda Žerdin, 24 9.1961, Lendava, Kidričeva ul. 12 10. Jožef Farkaš, 14.3.1955, Hotiza, LoŽič 23 11. Dušan Novak, 17.7.1959. Trimlini, Trimlini 64 f 12. Marjan Kohek, 27.5.1956, Lendava. Trg Ljudske pravice 13 13. Darko Horvat. 26.2.1968, Lendava, Kidričeva ul. 5 14. Viktorija Kirat,, 1.12.1964, Lendava. Mlinska ul. 7 15. Stanislav Vučko. 19.4.1960, Gaberje, Kolonija 21 16. Štefan Petkovič, 23.10.1939, Lendavske Gorice, Lenda vske Gorice 606 a 17. Štefan Kotnjel, 5.2.1959, Hotiza, Šolska ul. 19 18. Anton Sarjaš, 11.6.1954, Dol. Lakoš. Glavna ul. 39 19. Ana Štimec, 2.3.1958, Lendavske Gonce, Lendavske Gorke 129 20. Štefan Soke. 1.12.1953, Koč Mlinska ol. 17 NEODVISNA USTA SOKE JOŽEF 1. Jožef Soke, 14 5.1958. Petišovci, Petišovska ul. 50 2. Irena Čotar Rudja, 23.9.1958. Petišovci, Vrtna ul. 20 3. Aleksander Baša, 8.12.1972, čentiba, Glavna ol. 44 4. Marija Polanec, 20.12.1982, Lendava. Kranjčeva ul. 8 5. Robert Sobočan, 17.3.1982, PinceMarof, Plnce-Marof31a 6. Tibor Bogar, 15.10.1971, Petišovci. Petišovska ul. 96 7. Helena Koša, 27.10.1985, Petišovci. Petišovska ul. 42 8. Rok Horvat, 28.1.1983. Gor. lakoš. Gozdna ul. 3 9. Sidonija Štampar, 9. 7.1962, Lendava, Glavna ul. 50 10. Ljiljana Radojčič, 11.12. t956, lendava, Glavna ul 48 11. Danijel Gerenčer, 15.1.1986, Petišovci. Ul. 22. Junija 5 t2. Franc Varga, 2.5.1949. Trimlini. Trimlini 23 13. Bojan Horvat, 9.2.1970, lendava, Mohorjeva ul 2 14. Siniša Grebenjak, 25.3 1970, Petišovci, Ul. 22. junija 40 15. Leon Vida, 28.11.1976, Čentiba, Glavna ul. 40 16. leon Horvat, 20.2.1980, Gor. Lakoš. Gozdna ul. 3 17. Dario Utroša, 10.2.1974, Dolga vas, Glavna ul 210 18. leon Soke, 7.4.1981, Petišovci, Petišovska ul. 50 19. Jože Horvat, 12. 10.1982, Dolina. AvegS 20. Franc Vida, 28.2.1942, Petišovci, Cvetna ul. 5 STRANKA MUDINSLOVENJE- SZLOVEN iPJUSASI PART 1. Sabina Sobočan, 21. 12.1974, lendavske Gorice, lendavske Gorice 120 d 2. Teodor Grča. 21.4.1970, lendava. Glavna ul. 57 3. Aten Dominč, 14.2.1980, Lendava. Župančičeva ul. 6 Iv 4. Zdenka Kosžric, 30.8.1962, Lendavske Gorice, Lendavske Gorice 613 a 5. Simon Soke, 11.1.1983, Dolga vas, Vaška ul. 26 6. Mojca Novak, 8.2.1974, lendava. Glavna ul. 116 7. Borut Gerenčer, 20.7.1980, Trimlini. Trimlini 17 a 8. Marjeta Gerenčer, 18,10.1981, Banuta. Banuta 23 9. Dubravko Baumgartner, 29.9.1979, Petišovci, Petišovska ul.75 10. Simona Baša, 15.10.1975, lendavske Gorice, lendavske Gorice 143 11. leon Pamič, 21 5.1978, Lendava, Kidričeva uL 36 12. Denis Soldat, 9. a. 1975. Gor. Lakoš, Cvetna ol. 25 13. Aleksaodra Zver, 26.3.1973, Čeofiba, Ogradi 18 14. Zoran Tivadar, 2.6. t976, Lendava, Tomšičeva ul 5 15. Samo Lovrenčec, tl. 6.1988, Lendava. Ul. Sv. Štefana 31 16. Leon Jaklovič, 26.10.1977, Trimlini, Trimlini 64 a 17. Tomislav Tratnjek, 15.8.1979, Gaberje, Marof 1 18. Marija Kiraly, 12.8.1940, Čentiba, Glavna ul. 26 19. Branka Bensa, 18.2.1977, Pince Marof, Pince Marof 15 20. Štefan Sobočan, 1.10.1951, lendavske Gorice. Lendavske Gorice 120 d USTA GABRIELA SOBOČAN 1, Gabriela Sobočan, 4.2.1972, Dolga vas. Glavna ul 64 GIBANJE ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ 1. Matjaž Majerič, 19.4.1962, Hotiza, Grede 4 2. Sandra Habjanič, 2.12.1970, Gaberje, Glavna uf. 46 3. Tagana Gone, 4.8.1976, Dolga vas. Vaška ul. 40 4. Rihard Gone, 3.9.1971. Dolga vas, Vaška ul. 40 5. Valerija Čondor.8.11.1962, Pince, Gornja ul. 4 LDS - LI8ERAUIA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Jožef Hajdinjak, 8.3.1942, Lendava, Rudarska ul. 24 2' Jožef Gerenčer, 3.5.1962, Trimlini, Trimlini 27 f 3' Olga Požgat Horvat 12.10.1957, Lendavske Gorice, Lendavske Gorice 119 4. Mihael Dominko, 16.2.1954, Čentiba. Lendavska c. 11 5. Anton Graj, 31.1.1958. Dolgovaške Gorice, Dolgovaške Gorice 130 b 6 Hana Perea, 23.8.19(8. Kot, Keka 2 7. Gojko Lukič, 25.3.1953. lendavske Gorice, lendavske Go rice 607 8 Mirko Žižek, 11. 7.1956, Hotita, Ložic 17 9 Terezija Cuk, 20.4.1951, Banuta, Banuta 1 10 Emil Šooš, 21.31944. Gor. Lakoš, Zagova ul. 6 11 Doris Gal. 5.4.1972. Petrovci, lendavska til 18« 12 Ignac Temlin, 8.8.1947, Kamovci. Kamovci 52 13 Jdzsef Mursks, 11.4.1957, Gor. Lakoš. Zagova ul. 7 14 Goran Gavrilovič, 5.8.1974, Trimlini. Trimlini 16 15 Jožef Horvat 29. 5.1966, Gor. lakoš: Cvetna ul. 14 16 Ivan Vinko, 26.2.1956, Petišovci. UL 22. Junija 59 17 Ladislav Podgorelec, 10.1L1952, Dolga vas. Glavnati. 24 18 Renata Kovač, 13.9.1965, Pince-Marof. Pince-Marof 31 19 Zlata Frajzman. 17.6. 1956, Lendavske Gorice, Lendavske Gorice 212 20. Zlatko Lisjak, 26.8.1959, Trimlini, Trimlini 21 KMETIJSKO - VINOGRADNIŠKA USTA 1 &gen Fdšb, 4. 4.1950, Čentiba, UL sv. Urbana 10 2 Djordje Cuk 24.3.1948, Banuta. Banuta 1 3 Helena Huzjan, 14.3.1957, Dolgovaške Gorice, Dolgovaške Gorice 228 a 4 Ladislav Balažič, 15,9.1946, Hotiza, Kamenska ul. 18 5 Janez Zag 26.8.1957. Kapca, Polanska ul. 19 fi Jožica Škvorc, 8.3.1977, Benka, Benka 16 7* LAszId Kocen, 19. H-1944. Rutella «1- 35 o cjhd Gaberšček. 11.19-1958. Benica, Benica 25 9 Zlata Felšo 23.1.1958, Dolgovaške Gorice, Dolgovaške lO^Hal, 5.4.1945, Dolina, Lendavska c. 33 11 Jožef lebar, 12.9.1956, Gaberje. Gornja ul, 44 ., .m Vežj 4 6.1948, Radmožanci, Radmožand 86 n Tihor Horvat 5.2.1960, Lendava. Slomškovo nas. 25 14’ Štefan Farič, 26.9.1963, Dol. lakes, Poljska ul. 8 15* Janez Plsnjak. 18-13-1^7, Genterovci. Mejna ul. 10 narodnostna skupnost 1 Tibor Fule, 15.6.1946. Lendava. Kidričeva ul. 38. skupku ■ a|a*TS 2. Ferenc Horvath. 13.4.1972, Gor. Lakoš, Glavna ul. 9, sta-plnavdBne* 3. Albert Halasz. 5.2.1969, Gaberje. Glavna ul. 2, skupina •ellrcev 4. Mana Pozsonec, 16.1.1940, Dolga vas. Glavna ul. 9, skupina vMfvcev 5. Jožef Vegi, 5.9.1971, lendava. Toiršičeva ol. 7, studiu lobvcev 6. Tibor Tomka. 4.12.1968. lendava, Glavna ol. 24, skupku »krcev 7. Franc Laj, 18.7.1962, Dol. lakoš. Glavna ul. 11, skupina rolhcev Romska skupnost 1. Jožef Olafi, 19.3.1964, Dolga vas. Slovenska ul. 9, skupi -navsllveev 2. Franc Horvat, 16.9.1972. Lendava, Ul. lajcsjja Pandurja 9, skapfu rokreev 3. Katarina Horvat, 1.11.1959, Dolgovaške Gorice, Dolgovaške Gorice 259 c, skupin nbem OBČINA LJUTOMER Volilna enota 1 IRMV - USTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 1. Maksimiljan Gošnjak, 28.2.1958, ijutomer, Vrazova ul. 8 2. Petev Beznec, 4.12.1972, Ijutomer, Cankarjeva ul. 9 3. Anja Rošker Horvat 7.8.1975. Ljutomer, Rajh Nade ul. 20 b 4. Darko Ščavničar, 6.9.1971, Ijutomer, Jeruzalemska ul. 5 5. Jožef Rožman, 18.12.1956, ijutomer, Jurčičeva ul. 11 6. Zlatko Kajdič, 27,3.1966, Ijutomer. Soboška c. 7 7. Rudod Gmjak, 6.4.1958, Sp. Kamenščak, Sp. Kamenščak 16 c 8. Anita Ferlin, 30.3.1975, Ljutomer, Užiška ul. 29 9. Zoran Vebarič, 25. 4.1978, Ljutomer, Soboška c. 2 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Zvonko Kustec, 7. 7.1954. Ljutomer, Ormoška c. o3 2. Martina Kolenku, 4.11.1962, Ijutomer. Postružnikova ul. 14 3. Andrej Lah, 12.11.1962, Ljutomer, Volkmeijeva ul 2 a 4. Karmen Patty Lah, 3.4.1965, Ijutomer, Vofkmerjeva ul. 2 a 5. Štefan Lovrencec, 15.5.1949, Ijutomer. Ul. 9. maja 19 6. franc Čnnč. 18.9.1941, Sp. Kamenščak. Sp. Kamenščak 45 7. Janko Sitar, 18.111927, Ljutomer, UL Jana Baukarta 8 8. Mirko Rajh, 27. 4. 1943, Noreinci, Noršinci 22 9. Franc Vebarič, 8.11.1941, ijutomer. Soboška ul. 2 USI- NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA L. Drago Škrtec, 2.11,1941. Ijutomer, Prešernova ul. 9 b 2. Martina Pintarič. 29.1. 1950, Ljutomer, Kidričeva ul. 3 3. Sonja Slana, 21.5.1961, Ljutomer, Babinci 33 4. Milan Rebernik ■ Žižek, 1.6.1952, Ijutomer, Postruznikova ul. 10 5. Denis Smodiš, 8.10.1985. Ijutomer. Sp. Kamenščak 60 c 6. Matilda Kolenko, 4.3.1942, Ijutomer, Stari trg 8 7. Boris Kuplen, 1.12.1973, Ijutomer, Ormoška c. 48 a 8. Anton Panič, 8.4.1930, Ijutomer, lendavska c. 12 9. Brigita Pušenjak, 11.9.1971, Ijutomer, Grossmanova ul 14 10$ - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Aleksander Kavčič, 5.5.1972, Ljutomer, Sp. Kamenščak 9 h 2. Boštjan Pihlar. 25.6.1974, Ljutomer. Užiska ul. 2 b 3, Darja Odar, 25.9.1952, Ljutomer, Kidričeva ul. 47 4. Stanka Vozlič, 3.7.1963, Ijutomer, Ut. Vinka Megle 2 5. Darko Novak, 18.9.1967, Ljutomer. Noršinci 4 c 6. Vlasta Matkovič. 23.4.1950, Ljutomer, Razlagova ul. 25 7. Jožef Špindler, 13.9.1943, Ijutomer, Maistrova ul. 2 8. Roman Caf, 4.2.1964, Ljutomer, Razlagova ul. 43 9. Jožef Pečnik, 2.8.1954, Ljutomer, Ptujska c. 5 SIS • SIOTEPMLA llUDSKA STRANKA 1. Alojz Štih, 26.5.1957, Ijutomer, Noršinci pri Ljutomeru 44 2. Sonja Stavec Nemec, 23.4.1964, ijutomer, UžiSa ul. 24 3. Josip Lovrec. 4.2.1942, Ljutomer. Kidričeva ul. 37 4. Sonja Lipič, 2.4.1964, Ljutomer, Babinci 9 5. Marjan Mjkl, 16.12.1965, Ijutomer. Razlagova ul. 53 6. Katja Repa. 26. 4.1978, Ljutomer, PostruŽnikova ul. 1 7. Janko Magdič, 18.12.1943, Ijutomer, C. na vikr 1 a 8. Martina Mlinarič, 28.9.1984, Ljutomer, Noršinci pri Ljuto mera 6 a 9. Borut Heric, 4.11.1975, Babinci, Babinci 29 DeSUS - DEMOKUTJČNA STRANKA UPOKOJENCEV SIOVEMIE 1. Jože Klemenčič, 27.11.1939, Ljutomer, Ul. ob progi 7 2. Cirit Tarča, 20.9.1942, Sp. Kamenščak, Sp. Kamenščak 28 3. Viktorija lebar, 25. 5.1949, Ijutomer, Ul. Jana Baukarta 19 4. Marjan Kos, 13.8.1949, Babinci, Babinci 59 5. Marija Bencik, 21.7.1950. Ijutomer, UL Slavka Osterca 10 6. Milan Kreft, 30.3.1954, Ijutomer, Bratov Pihlar ul. 20 7. Manja Tolič. 28.6.1943, Ljutomer, Kidričeva ul. 13 8. Vladimir Kokot, 10.6.1940, Ljutomer. Ul. 9. maja L5 9. Marija Gjerkeš Dogonik, 26.3.1941, Ljutomer, Aškerčeva ul.1 SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 1. Sara Karba, 29.12.1983, Ijutomer. Soboška c. 8 2. Domen Jurša, 26. 4.1983. Ijutomer, Jurčičeva ul.12 3. Sašo Ropoša, 26. 7.1983, Ljutomer, PostruŽnikova ul. 6 4. Miljana Mulec, 27.9.1984, Ljutomer, Razlagova ul. 50 5. Jožica Berden, 15.3.1954, Babinci, Babinci 35 6. Branko Mulec, 8.2.1955, Ijutomer. Razlagova ul 50 PRJEKIJA 2000 LISTA NEODVISNIH L Janez Rožmarin, 31.7.1965, Ljutomer. Razlagova ul. 42 2. Franc Jureš, 2. 11.1957, Babinci, Babinci 28 3. Maja Makoter Stajnko, 31.3.1977, Ijutomer, Razlagova ul. 40 4. Albin Rožman. 15.2.1960, Sp. Kamenščak, Sp. Kamen-šcak 11 a 5. Boris Filipič, 9.11.1961, Ljutomer, Vrtna ul. 2 6. Maša Jurša, 30.4.1985. Ljutomer. Jurčičeva ul. 12 7. Franc Markovič, 23.7.1946, Ljutomer, Razlagova ul. 25 8. Anton Hvalec, 27. 2.1949, Ljutomer. Razlagova ul. 33 9 Franc Štrakl, tl. 2.1937, Ijutomer. Volkmerjeva ut. 4 Sb- SOCIALNI DEMOKRATI 1. Zvonko Mord, 14. t2.1950, Ijutomer, Noršinci pri Ljutomeru 21 b 2. franc Hajnal, 12.9.1942, Ljutomer. Aškerčeva ul. 2 3. Darinka Budna, 22. 11.1957, Ljutomer, Kidričeva ul. 42 4. Srečko Centrih, 9.5.1948, Ijutomer, Bratov Pihlar ul. 10 a 5. Smiljan Perčič, 4.10.1966, Ljutomer. Ul. Jana Baukarta 16 6. Marjana ljubeč, 30.10.1946, Ljutomer, Sp. Kamenščak 22b 7. Jožef Šumak, 14.2. 1937, Ljutomer, Cankarjeva c. 4 8. Vladimir Potočnik, 8.3.1943, Ijutomer. C. L slovenskega tabora 14 9. Franc Makoter, 15.12. 1943, Ijutomer, Ul. Anteja Trstenjaka 17 ZELENI SLOVENIJE 1. Oojan Pintarič. 1. 7.1966, Ijutomer. Bratov Pihlar ul. 9 2. Jožef Vaupotič, 16.3.1951, Babinci. Babinci 34 a 3. Ema Fišinger, 8.5.1973, Ljutomer, Jurčičeva 19 4. Rajko Mlinarič, 18.8.1955, Ijutomer, Kidričeva ul. 46 5. Zoran Marko, 30.10.1955. Ljutomer, Postružnike.a ul. 2 6 Marjan Kolenko, 3.7.1966, Ijutomer, Stari trg 8 7. Marko Jerebič, 23.9.1977. Ljutomer, Fulneška ul. 2 8. Bojan Kukofj, 4.12.1974. Ijutomer, Sp. Kamenščak 42 b Volilna enota 2 Ut*W - USTA ZA RAZVOJ MESTA M VASI 1. Marjeta Šiško, 20. Z 1960. Podgradje, Podgradje9 a 2. Tihomir Babič, 19.8.1983, Oven, Cven 76 a 3. Dragutin Wenar, 9.10.1954, Stročja vas, Stročja vas 21 4. Breda Korošak, 13.5.1961, Grlava, Grlava 12 5. Milan Belec, 2.9. 1952, Železne Dveri, Železne Dveri 9 6. Janez Žabota, 7.8.1958. Pristava, Pristava 6 7. Jožko Schpent Qytaa, 8.7. 1972, Stara C.. Štora C. 78 b SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA SIRANKA 1. Anton Heric, 31.12 1940, Cven, Cven 102 b 2. Jožef Kramer, 7.2.1951, Mekotnjak. Mekotnjak 2 3. Jožica Puconja, 24.3.1981, Cven, Cven 48 d 4. Antonija Balažič, 14.5.1960. Cuber, Cuber 22 a 5. Milan Slavič, 2.8,1944, Šalinci, Šalinci 21 6. Katja Ali 28.4.1970, Pristava, Pristava 17 b 7. Andrej Tušek, 5.11.1966, Stročja vas, Stročja vas 65 ANION VOGRINEC IN SKUPINA VOLIVCEV 1. Janez Brumen, 8 12.1958, Stročja vas. Stročja vas 16 b USI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA SIRANKA 1. Daniel Smodiš, 30.10.1972. Mota, Mota 11 a 2. Ftomanela lisjak, 20.10.1977, Stročja vas, Stročja vas 19 b 3. Ivan Žigert, 22. 12.1965, Šaltnci, Šalinci 16 a 4. Jožica Svatina, 5.10.1971, Cven, Cven 76 5. SamoZanJkovič, 27.7.1974, Pristova, Pristava 29 b 6 Milan Ros, 15.2.1965, Mota. Mota 25 7. Alojz Kovačič, 22.4.1953, Mota, Mota 27 IDS - LIBERALNA DEMOKIACIJA SLOVENJE 1. Jože Grantaša, 13.3.1958, Grlava, Grlava 19 a 2. Anton Marinič, 8.8.1948, Cven, Cven 11 a 3. Ksenija Kolar. 7.5. 1975, Pristava, Pristava 29 c 4. Nikolaj Studnicka, 25.9.1937, Cuber, Cuber 17 a 5. Marijan Jelen, 10.5.1960. Stara C., Stara C. 22 a 6. Cecilija Savič, 7.11.1950, Stročja vas. Stročja vas 92 7. Matevž Kaučič. 24.11.1978, Gresovščak, Gresovščak 6 SIS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA L. Stanislav Rakuša, 20.8.1950. Podgradje. Podgradje 9 f 2. Wda Kozar, 10.3.1953, Pristava, Pristova 25 a 3. Daniel Vargazon, 28.8.1963, Cven, Cven 14 4. Janko Pušenjak, 2S. 11.1968. Radomerje. Radomerje 12 5 Katarina Puklavec, 13.10.1958, Mota, Mota 66 6. Janez Božič, 25.11.1956, Šalinci, Šalinci 23 7. Aleksander Novak 18.12. 1975, Grlava. Grlava 20 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENJE 1. Srečko Pavličič, 16.10.1958. Pristava, Pristava 4 a 2 Došan Kosi, 13.12.1957, Preska, Presika 8 3. Nada Novak, 16.4.1950. Šalinci, Šalinci 14 a 4. Milan Keček, 9.5.1932, Desnjak, Desnjak 50 a , 5. Nada Pintarič, 27.6. 1959, Rinčetova Graba. Rincetova Graba 6 d 6. Franc Mlinarič, 5.4.1945. Cven. Cven 76 7. Jožef Novak. 21.4.1940. Nunska Graba, Nunska Graba 22 SMS - STRANKA MIADII SLOVENIJE 1. Janez Vencelj, 9.5.1958, Stara Cesta, Stara Cesta 25 2. Alenka Žnidaršič, 24.12.1963, Plešivica. Plešivica 32 a 3. Kristian Nemec, 30. 4.1983, Presika, Presika 12 4 Robert Vršič, 3.8.1972, Stročja vas. Stročja vas 31 c 5. Marta Kmetec, 24.6.1973, Desnjak, Desnjak 55 SD-SOCIALNI DEMOKRATI 1. Boris l ebar, 26.3.1953, Stročja vas, Stročja vas 3 d 2. Branko Smodiš, 1.9.1965, Cven. Cven 77 c 3. Milena Pavličič ■ Kozlar, 31.7.1963. Pristava. Pristava 4 a 4. Ludvik Beiovič, 14. II. 1951, Radomerje, Radomerje 9 c 5. Slavica Sunčič, 12.6.1950, Šalinci. Šalinci 36 6. Smiljan Žnidarič, 29.6.1968, Stara C.. Stara 112 7. Olga Majcen, 26.10.1957, Mota. Moto 29 c ZELENI SLOVENIJE 1. Srečko Lukovnjak Kramberger, 24.8.1962, Gresovsčak, Gresovščak 1 2. Marjana Vrabelj, 31.7.1956, Cven. Cven 58 a 3. Klaus Dieter Požgan, 29.4.1966, SVočja vas, Stroga vas 78 4. Darko Frjavž. 26.3.1965, Stročja vas. Stročja vas 8 5. Zdenko Novak, 23.4.1951, Radomerje, Radomerje 14 g 6. Daniel Kovačič. 6.4.1971, Stara C., Stara C. 57 Volilna enote 3 IRMV - USIA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 1. Viljem Vajda, 30.5.1942, Kuršinci. Koršinci 60 2. Došan Bratuša, 2,12.1973, Vogričevti, Vogričevci 18 a 3. Olga Šparakl, 26.6.1954, Branoslavci, Branoslavci 11 4. Mirko Hanzel, 15.3.1963, Radoslavd, Radoslave! 11 5. Drago Kolbl. 26.9.1965, Drakovd. Drakovci 88 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Ludvik Filipič, 24.7.1951, Bodislavci. Bodislavci 51 2. Metka Murekar, 27.3. 1958, Cezanjevci, Cezanjevcr 22 3. Zvonko Filipič, 25.7.1963. Vogričevci, Vogričevci 3 c 4. Romao Hojs, 5.8.1966, Kuršinci, Kuršinci 32 b 5. Branislav KTemenčič, 12.7.1957, Bučkovci, Bučkov« 34 ASI - NOVA SLOVENJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 1. Marko Filipič. 23. 4. 1966, Branoslavci, Branoslavci 16 2. Marija Stajnko. 30.7.1971, Vidanovci.Vidarwvci 2 a IPS - INERAUIA DEMOKRACIJA SLOVENJE 1. Nada lomanic. 21.12.1954. Radoslave!, Radoslave! 15 2. Jožef Vaupotič, 12.12.1949. Cezanjevci, Cezanjevci 44 3. Alenka Trstenjak, 7.10.1980, Moravci, Moravci 34 4. Janez Rudolf, 20.12.1948, Radoslava, Radoslave! 45 5. Alojz Ciglarič, 19.1.1949, Godemard, Gofemarci 8 $1$ - SLOVENSKA LlUDSKA STUNKA 1. Simona StojnŠek. 29.4.1979, Vogričevci, Vogričevci 7 2. Vladimir Bolkovič, 13.4.1956, Moravci v Sl. goricah, Mo ravd v Sl. goricah 38 3. Stanislav Filipič, 29.3.1956. Bučkovti, Bučkovci 36 4. Marija Novak 23.3.1976, Drakovd, Drakovci 69 5. Drago Pavle Poštrak, 4.8.1935, Cezanjevci, Cezanjevci 53 DeSUS - DEMOKRATIČNA STUNKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Stanislav Krajnc, 20.7.1939. Mala Nedelja, Mala Nedelja 15 2. Mirko Lebarič, 22.9.1929. Precetinci, Precetinci 32 3. Marija lipovec, 20.8.1947, Zg. Kamenščak, Zg. Kamen ščak 14 4. Frančišek Trstenjak, 11.9. 1940, Moravci v Sl. goricah, Moravci v 9. goricah 34 a 5. Janez Trstenjak, 14.5.1939, Branoslavci, Branoslavci 29 a SMS - STRAHU MLADIH SLOVENIJE 1. Nenad Blagovič, 22.7.1979. Branoslavci, Branoslavci 20 e PRLEKU A 2000 USIA NEODVISNIH 1. Emil Petek, 18.3.1949. Precetinci, Precetinci 31 a SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1. Franc Slokan, 15.9.1953, Vogričevci, Vogričevci 24 2. Jožef Gorjak, -10.8.1949, Cezanjevci. Cezanjevci 34 a 3. Svetlana Dletič, 28.8 1972, Mala Nedelja, Mala Nedelja 26 4. Stanislav Simonič, 30.8.1947, Radoslava, Radoslava 38 a 5. Dejan Kaučič, 31.10 1984. Bianuslavci, Branoslavci 24 ZELEN SLOVENIJE 1. Marjan Kosi, 24.11.1956, Moravci, Moravci 89 2. Jelka Rostaher, 27.11.1948. Mala nedelja, Mala Nedelja 32 3. Majda Poštrak, 27.4.1952, Bučkovci, Bučkovci 74 a 4. Monika Megla, 28.12.1967, Mala nedelja, Mala Nedelja 27 OBČINA MORAVSKE TOPLICE Volilna enote 1 AS-AKTIVU SLOVENJA 1. Janez Škalič, 6.10.1958, Selo, Selo 31 a SMS - SIRANKA MLADIH SLOVENIJE 1. Štefan Kodila, 3.11.1974, Selo, Selo 61 2. Leom Turner, 13.1.1979, Selo, Selo 9 3. Elza Bales, 3.81977. Selo, Selo 124 4. Oejan Horvat, 5.4.1979, Selo. Selo 98 a 5. Dejan Grabar, 31.5.1982. Selo, Selo 30 6. Gizela Cifer. 6.5.1964, Selo, Selo 61 7. Kristjan Malačič, 23.12.1978. Kančevci. Kančevci 27 SEG - STRAHU EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE 1. Branko Recek, 9.8.1957. Tešanovci, Tesanovci 6 a 2. . Franc Or, 8.10.1945, Sebeborci, Sebeborci 70 3. Angela Berden, 5.12.1946, Bertova, Bertove, 12 4. Simon Kerman, 17.1.1976, Filovci, Filovci 160 5. Milan Lenarčič, 2511.1954, Motvarjevci, Motvarjevc. 35 a 6. Anita Pocak, 29.11. 1978, Marjanci, Martjanci 45 7. Jožef Errtša, 29.4.1974. M Toplice, Delavska ul. 8 8. Vlado Nemec, 28 6.1958. M. Toplice, Dolga ul. 42 9. Peter lipič, 3, 10.1975, Sebeborci, Sebeborci 131 10. Matjaž Papp, 15. It. 1972. Vučja Gomila. Vučja Gomila 124 11. Nina Recek, 29.1.1985. Tešanovcf, Tešaoovci 6 a SIS - SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 1. Franc Kučan. 5.4.1959, Tešanovd, Tesanovci 60 2. Tibor Vorčš, 3.11.1983, Središče, Središče 23 3. Anica Zver, 5.11.1957, Bogojina, Bogojina 81 4. Aloji Berden, 17.8 1945, Filovci, Filovci 67 a 5. Martin Horvat. 30.10.1940, hanci, Ivand 44 6. Zinka Ovsenjak, 29.6.1959. M. Toplice. Brzinšček 8 7. Tomaž Nemec, 30. 3.1980, Bukovnica, flukovnica 13 8. Viljem Čahuk, 29.1.1950, Prosenjakovci, Prosenjakovci 42 9. Marija Žohar, 4.7.1948, Martjanci, Martjanci 96 10. Milan Horvat, 1.2.1965, Sebeborci, Sebeborci 13 tl. Franc Škalič, 15.11.1960. Selo. Selo 22 b 12. Viljem Vaš, 20.4.1950. Andrejci, Andrejci 37 13. Jože Horvat, 12.8.1955, Mlajtinci, Mlajlinci 34 SDS - SUVENSKA DEM0KUISU SIRANKA 1. Alojz Glavač, 20.10.1960. Sebeborci, Sebeborci 84 2. Andrej Benkovič, 20 9. 1972, Bogojina, Bogojina 77 c 3. Katja Novak, 5.10.1985. Noršinci. Noršinci 27 4. Andrej Baligač, 25.10.1969. Filovci, Fitovd 150 a 5. Jože Kardcš, 24.10.1975, Fokovci, FokWCl 87 6. Slavica Bence, 29.2.1960. M. Toplice, Lesce 27 7. Vlado Koltaj. 26.2.1963. Bertovci, Bertove! 1 8. Slavko Kodila. 12.8.1968, M. Toplice. Dolga ul. 217 9. Jožica Škerlak, 11.8.1962, Sebeborci, jebeborci 24 10. Štelan Savel, 1.6.1958, M. Toplice, Kranjčeva ul 18 a 11. Franc Marič, 7.11.1941. Noršinci, Noršind 9 a 12. Aleksander Kocan, 18 8 1971, Motvarjevci, Mutvarjevd 4 13. Jožef Vugrinec, 7.4.1945, Bogojina, Bogojina 111 LDS - UBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Geza Džuban, 6.11.1943, M. Toplice, Dolga ul. 78 2. Jožef Matis, 28.2.1943, Sebeborci, Sebeborci 70 a 3. Vida Šavet, 30.3.1951. Bogojina, Bogojina 59 4. Vlado Vučkič. 2.7.1959, Selo, Selo 80 a 5 Ladislav Sabotin, 8 2.1954. Prosenjakovci, Prosenjakovci 87 6. Cvetka Davidovski, 11.11.1951, M. Toplice, levsbkova ul. 47 7. Andrej Novak, 26.11. 1967,Andrejci, Andrejci 43 8. Bojan Pevec, 7.6.1947, Martjanci Martjanci 76 a 9. Vesna lakiša, 22.1.1966. Ivanovci, Ivanove! 59 10. Robert Janko. 27 10.1966. Motvarjevci, Motvarjevci 63 It. Stanislav Gorčan, 18.4.1959, Fokovci, Fokovci 15 12. Dušan Puhan, 12.6.1962, Ivanci. Ivanci 37 13. Branko Cipot, 29.7. 1961Ješanovd, Tešaoovci 15 b SD - SOCIALNI DEMOKUTI 1. Viktor Časar, 7.3.1952, Mlajtinci, Mlajtinci 37 2. Malija Cigut, 14.9.1961, Noršinci. Noršinci 62 3, Vesna Zadravec, 20.6.1960, Mlajtinci, Mlajtinci 16 4. Dejan Basa, 8 8.1980, Vučja Gomila, Vučja Gomila 50 5. Vesna Frida Andrejc, 1.7.1972. Martjanci, Martjanci 26 6. Mitja ErniSa, 22.8. 1979, Tešanovd, lešanovci 65 7. Štefan Hul, 30.3.1977, Krna. Krnci 14 8. Ernest Horvat 24.10.1951, Fokovci, Fokovci 25 9. Brigita Rocner, 18 6,1962, loočarovci, Lončarovci 29 tD. Darko Plej, 21.5.1971, Ivanci, hanci 86 11. Tibor Herceg, 31.8 1962, Sebeborci, Sebeborci 77 a USI • NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STUNKA 1. Ignac Gabor, 1.1. 1953, Filovci. Filovci 24 2. Slavko Horvat 28.5.1956. M. Toplice. Brezje 10 3. Ksenija Kalas, 23.10.1964. Ivanovci, Ivanovci 55 b 4. Štefan Bojnec, 2.9.1966. Mlajtinci. Mlajtinci 26 5. Štefan Turner, 17.11.1962. Tešanovd, Tešanovci 105 a 6. Evelyn Ursula Horvat, 8.10.1985. M. Toplice. Brezje 10 7. Ivan Farkaš, 23.8. 1957, Bogojina, Bogojina 13 8. Štefan Malačič, 18.1.1978. Vučja Gomila, Vučja Gomila 6 9. Julijana Kučan, 11. 5.1948. M. Toplice. Dolga ul. 218 10. Štefan Časar, 28.2 1959. Martjanci, Martjanci 86 11. Peter Fras. 7.12.1977, Bogojina, Bogojina 149 12. Štefan VočkiČ, 31.3.1971, Sebebnrci, Sebeborci 50 13. Fraoc Berden. 7.9.1951, Filovci, Filovci 92 NEODVISNA USTA ZA ENAKOMEREN RAZVOJ VSEH NASELIJ V OBČINI 1. Nikolaj Cipot, 12.6.1964. lešanovci. lešanovci 14 a 2. Marbna Uhtmalner, 18.1.1949, M. Toplice, Delavska ul. 7 3. Franc Kodila, 12.9.1966, Martjanci. Marjanci 93 a 4. Štefan Fetencek. 28 5.1953. Vučja Gomila, Vučja Gomila 24 5. Milena Horvat 30.3.1974, Sebeborci, Sebeborci 56 a 6. Stanko Kovač, 28.1.1961. Ratkovci, Ratkovci 24 7. Boris Švec, 1.2.1962, Ivanovci, Ivanovci 16 8. Stanka Sukič, 23.6.1970. Bogojina. Bogojina 29 9. Tihomir Kržanko, 4.2.1968, Fokovci, Fokovci 23 b 10 LOKALNEVOLITVE-KANDIDATKE IN KANDIDAT]19. oktober 2006 - VESTNIK 10. Valter Baldaš, 4.5.1961, Krnci, Krnci 7 11. Stanislav Kerman 2.5.1950, Andrejci, Andrejci 24 12. Srečke Barbane, 6.12.1965, Filovci, Filovci 2 13. LudvikSeČiČ. 13. 5.1948. Noršinci, Noršinci 4? Madžarska narodnostna skupnost 1, ueza Puhan, 3.12.1950, Motvarjevci, Motvarjevcl 34, skupina volivce* 2. Štefan Bogdan, 24. 4,1959, Motvarjavci, Motvarjevcl 2 b, Škapina volivce« 3. Tibor Voroš, 29 4.1961, Središče, Središče 23, skupina vellvcev OBČINA MURSKA SOBOTA Volilna enota 1 NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA 1 . Mitja Perš, 17.8.1976, M, Sobota, Cvetkova ul. 14 2 Sanja Go na Luk, 27.6.1984. M. Sobota, Cvetkova ul. 2 3. Olga Vogrinc, 23.4.1943. M. Sobota, Ui. Staneta Rozmana 1 b 4, Štefan Sedenja, 22.9.1957, M. Sobota, Partizanska ui. 16 5, Marija Kosednar, 30.12.1956. M. Sobota, Nas. Jožeta Kerenčiča 18 6. Branka Toplak, 5.9.1983. M. Sobota, Ul. ob pragi 15 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Angela Novak, 1?. 19.1943, M. Sobota, Ul. Staneta Rozmana 5 2. Franc Bohar, 21.9.1944, M. Sobota. Ul. Staneta Rozmana 2 3. Rozalija Cvetko, 18. 4 1940, M. Sobota, Kocljeva ul. 4 4. Janez Matej, 22.2.1938, M. Sobota. Ozka ul. 18 SO - SOCIALNI DEMOKRATI 1. Anton Tonček Kos. 15.5.1941, M, Sobota, Ul. Staneta Rozmana 1 b 2. Jože Turki, 18.5,1955, M. Sobota, Slovenska, ul, 7 3, Dragica Rumež, 12,4,1950, M. Sobota, Ul. Štefana Kovača 1 4 Tomaž Zobarič, 16.2.1976, M. Sobota, Zelena ul. 12 5. Franc Pelci, 15.9.1952, M. Sobota, Stara ul. 1 6. Tanja Horvat, 17.9.1947, M. Sobota, Ul. Staneta Rozmana 2 7. Ernest Ebenšpanger, 17.9.1939, M. Sobota, Zelena ul, 37 U)S - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Anton Slavic, 24.8.1949, M. Sobota. Grajska ul. 11 2. Marjeta Gomboc, 22.2.1952, M. Sobota, Kocljeva ul. 2 3. iztok Zimski, 8. 2,1962, M. Sobota, Gregorčičeva ul. 25 4 Anton Trček, 5.6.1941. M. Sobota, Vrtna ul. 6 5. Zoran Kos, 2.12.1972, M. Sobota, Ui. Staneta Rozmana 1 b 6 Petra Mari, 14.3.1974, M. Sobota, Partizanska ul, 46 7. Milan Moreč, 11.2.1951. M. Sobota, Nas. Jožeta Kerenčiča 28 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Tomaž Dundek, 16.1.1984, M. Sobota, Stara ul, 19 2. Anton Camplin, 8.4.1941. M. Sobota, Zelena ul. 12 3. Elizabeta Rozman, 22. 3.1947, M. Sobota. Ul. Staneta Rozmana 4 4 Andrej Mesič. 23.11. 1973, M. Sobota, Stara ul. 9 5. Zdenka Zrinski, 2.5.1957, M. Sobota, Slovenska ul. 46 6. Marija Gačanovič, 17.7.1951. M. Sobota, Slovenska ul, 5 7. Vanda Radovič Marinkovič, 2.6 1976, M. Sobota, Stara ul, 39 EUDS - EU DEMOKRATI SLOVENIJE 1. Slavko Pertcci 19.7.1955, M. Sobota, Ul. Štefana Kovača 13 GIBANJE ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ 1. Mateja Horvat Zver • Moira, 2.8.1971, M. Sobota, Ul. Štefana Kovača 5 2. Gelči Jamnik, 2.6,1956, M. Sobota. Stara ul. 6 3. Bojan Macuh, 24. 7.1959, M. Sobota, Stara ul, 9 4 Martina Kuhar. 12.12.1950, M. Sobota, Slovenska ul. 37 5. Tanja Zrinski. 16.9.1977, M, Sobota, UL Staneta Rozmana 12 6 Kristijan Ivanov. 16.10.1974, M. Sobota, Stara ul. 3 7. Danijela Ivanov, 13.5.1976. M. Sobota. Stara ul. 3 . ZELENI SLOVENIJE 1. Robert Žižek, 14.4.1962, M. Sobota, Ul, Nikole Tesle 7 2. Slavica Meglič, 15.8 1959. M. Sobota, Stara ul. 6 3 Franc Potočnik, 1.6.1952, M. Sobota, Vrtna ul. 3 4, Katina Marinič. 30.8.1961, M. Sobota, Slovenska ul. 46 5. Nataša Jelen, 15.1.1950. M. Sobota, Slovenska ul. 46 SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 1. Leon Rituper. 4.11.1969, M. Sobota, Slovenska ul. 29 2. Jože Činč. 16.5.1966. M. Sobota, Ul. Suneta Rozmana 26 3. Tatjana Šabjan, 25.11.1971. M, Sobota, Slovenska ul. 37 4. Davor Škerjanec. 15.3.1978, M, Sobota. UL Staneta Rozmana 6 5. Ljubomir Deškovič. 6 11.1977, M. Sobota, Ozka ul. 2 6 Vladimir Dolgov, 9.2.1951, M. Sobota, Lendavska ul. 8 T. Nada Varga, 18.9.1961, M Sobota, Ul. Staneta Rozmana 4 AS - AKTIVNA SLOVENIJA 1. Danica Čeb. 28.9.1956, M. Sobota, Ui. Staneta Rozmana 14 SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE 1. Milan Bogataj, 25.5.1954. M. Sobota, Sodna ul. 23 2. Evgen Titan, 27.1.1929, M. Sobota, Kocljeva ul. 6 a 3. Mirna Rajh Škerjanec, 24,8.1957, M. Sobota, Ul. Staneta Rozmana 6 4 Jože Hartman, 1.3.1951. M. Sobota, Vrtna ul. 8 5, Franc Sever, 28.6.1946, M. Sobota, Stara ul. 1 ORANŽNA USTA 1. Alan Jurakovič, 28. 3.1968, M. Sobota, Vrtna ul. 4 2 Cvetka Talaber, 23.9.1957, M. Sobota, Kardoševa ul. 4 3. Ernest Karas, 11.5.1974 M. Sobota, Ul. Staneta Rozmana 3 4 Jožef Norčič, 19.3.1941, M. Sobota, Gregorčičeva ul. 19 5. Pika Petra Pevec, 1. 3.1979. M. Sobota. Lendavska ul. 10 6. Marjan Rajbar, 6.12.1961. M. Sobota, Vrtna ul. 6 SLS - SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 1. Ivan Obal, 27.6.1941, M. Sobota, Ul. Stanete Rozmana 2 Volilna enota 2 NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA 1. Alojzij Rous, 9.7.1948, M. Sobote, Cankarjeva ul. 81 a 2. Jernej Ferk. 24.4.1982, M. Sobota. Čopova ui. 5 3 Teodora Ošlaj. 8. 3.1975, M. Sobota, Mladinska ul. 46 4, Andrej Sobočan, 30. H. 1967, M. Sobota, Industrijska ul 25 5. Mateja Horvat, 5. 7.1961. M. Sobota, Cankarjeva ul. 81 a 6 Franc Cigut 22.2.1942, M. Sobota, Nas, ljudske pravice 24 7 Gregor Maučec, 20. B. 1979. M. Sobote, Finžgarjem ul. 24 8. Franc Zver, 17.9.1932, M. Sobota, Mladinska ul. 46 9, Marko Kalamar, 3.10.1979, M. Sobota, Ul. Štela na Kuz-mica 31 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Cvetka Škafar, 15.10.1958, M. Sobota. Lendavska ul. 17 c SO - SOCIALNI DEMOKRATI 1 . Brigita Pertiavec, 18.4.1962, M. Sobota, Mladinska ul. 24 2 Dr. Andrej Horvat, 9.4.1966, M. Sobota. Tretenjakova ul. 51 3. Nadja Ivanc Miloševič, 9.12.1947, M. Sobota. Severjeva ul. Ha 4 Borut Tinev, 6.6.1970, M. Sobota, Lendavska ui. 19 a 5. Katica Mladenovič, 11. 7.1954, M. Sobota, Cirtl-Metedova ul. 9 6. Metka Erjavec Granov, 15. 5.1967, M. Sobota, Lendavska ul. 17 c 7. Tomaž Ribnikar, 19. 9.1972, M. Sobote, Razlagova ul. 3 8. Bojan Berden, 15.8.1976, M. Sobota, Ul. Mikloša Kuzmiča 47 9. Dušan Kovač, 15,3.1968, M. Sobote, Cankarjeva ul, 15 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Andrej Gerenčer, 28.11.1941, M. Sobota, Prešernova ul. 17 2 Rudolf Horvat, 2.11.1963, M. Sobota, Ul. Matije Gubca 15 3. Mag. Aleksandra Šiftar, 26.2.1971. M. Sobote, Nas. Ljudske pravice 21 4. Mag. Marjan Gujt, 8.2,1963, M. Sobota, Vegova ul. 13 5. Doc. di. Mitja Slavinec, 30.5.1964, M. Sobota, Klavniška ul. 15 6. Rudolf Mikolič, 16.11.1950, M. Sobota, Nas. ljudske pravice 28 7. Andrej Kuhar, 22.9.1951, M. Sobota, Ul. Zorana Velnarja 41 8. Janez Stoti, 25.11.1949, M. Sobota, Ul. Jusa Kramarja 3 9. Borat Horvat, 12.5.1978. M. Sobota, Šolsko nas. 11 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Marko Martinuzzi, 19.1.1977, M. Sobote, Nas. Ljudske pravice 29 2. Terezija Graškovnjak Bratina, 3.12.1939, M. Sobota, Razlagova ul. 28 3. Mag. Silva Norčič, 20.12.1951, M. Sobota, Vrbršče 1 4. Anton Križnik, 1. 5.1956, M. Sobota,Tomšičeva ul- 2 5. Gaby Farič, 5.10.1968, M, Sobota, UL Matije Gubca 17 6. Vilijan Ortar. 30.1.1952. M. Sobota, Nas, Ljudske pravice 17 7. Teodora Petraš, 10.9,1959, M. Sobota, Jakobovo nas. 30 8. Romana Polič, 2D. 9,1969, M. Sobota, Razlagova ul. 22 9. Andreja Toth, 25.2.1978, M, Sobota, Poljska ul. 12 EUDS - EU DEMOKRATI SLOVENIJE 1. Suzana Szabo Pahič. 8.3.1957, M, Sobota, Plese 19 GIBANJE ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ 1. Roman Plohl, 27,3.1957, M. Sobota, Ul, Jusa Kramarja 17 2. Nada Zorko, 20. 6 1954. M. Sobote, Cankarjeva ul. 93 3 Zdenka Rački, 3.3.1954, M. Sobota, Lendavska 37 b 4 Samuel Friškič, 8.9.1984, M. Sobota. Lendavska ul. 51 5. Cvetka Vlaj Mazouzi. 31,12.1945, M. Sobota, Lendavska ul. 176 6. Brigite Škaper Gumilar, 28.11.1962, M. Sobota, žitna ul. 9 7. Majda Sečko, 12. 7,1968, M. Sobote, Prvomajska ul. 7 8. Darinka Horvat, 17.2.1950, M. Sobote, Ul. Mikloša Kuzmiča 21 a 9. Ljubica Stotnik, 26. 3.1970, M. Sobo«, Ul. generala Mae stra20 ZELENI SLOVENIJE 1, Sanja Marinič, 4.12,1978, M. Sobota, Rožno nas. 10 2. Edvard Starešinič, 20.3.1972, M. Sobota, Miklošičeva ul. 30 3. Boštjan Papič, 4.1.1980, M. sobota, Jakobovo nas. 61 4. Omei Faflek, 8.12 1954, M. Sobota, Trstenjakova ul. 17 5. Emest Novak, 22.1.1960, M. Sobota, Lendavska ul. 53 SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 1. Miran Gyorek. 13.4,1952, M. Sobota, Ul, ob kanalu 18 2 Bojan Kos, 24.5.1962, M, Sobota. Razlagova ul. 56 3. Aleksandra Bencak. 12.1.1973, M. Sobota. Aškerčeva ul. 2 4. Vitomir Gyorek, 28.3.1954, M. Sobote, Ul. ob kanalu 18 5. Damir Klemenčič, 6.10.1978, M. Sobota, Prežihova ul. 14 6. Boštjan Kaučič, 31.10.1973, M. Sobota. Jakobovo nas. 28 7 Simona Sluga, 7.6.1981. M. Sobota, Ul. Zorana Velnarja 24 8. Jože Topolovec, 16.3.1981, M. Sobote, Ul, ob kanalu 8 9. Igor Kardoš, 22.3.1962, M. Sobota, Cvetna ul. 12 AS-AKTIVNA SLOVENIJA 1. Uroš Papič, 15.1.1975, M. Sobota, Ivanocijevo nas. 6 SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE 1. Slavko Švenda. 8.2.1952, M. Sobota, Klavniška ul. 5 2 Anka Suhadolnik. 18.8.1948, M. Sobote, Ko pita rjeva ul. 25 3. Franc Pucko, 27.10 1949, M. Sobota, Klavniška ul. 13 a 4 Zlatko Vertič, 3.5.1973, M. Sobote, Nas. ljudske pravice 20 5. Marjan Horvat, 16.5.1964, M. Sobota, Razlagova ul. 18 6. Stanislava Rengeo Gor, 4.3.1969, M. Sobota. Kraška ul. 83 ORANŽNA LISTA 1. Jože Golob, 14.3.1946, M. Sobote, Ul. Matije Gubca 21 a 2. Nikolaj Miran Lanščak, 14.11.1955, M. Sobote, Ciril-Me-todova ul. 14 3, Suzana Kocet. 21.9.1968, M. Sobota, Ut. Matije Gubca 21 a 4 Alenka Hujs, 27.1, I960, M. Sobota, Lendavska ul. 19 b 5 Franc Farkaš, 18.10.1929, M. Sobote, Ul. Matije Gubca 9 6. Dominik Golob, 25.1.1966, M, Sobota. Ul. Matije Gubca 11 7 Dujo Kuran, 2.2.1952, M. Sobota, Jakobovo nas. 39 8. Štefan Drvarič. 28.5.1945, M. Sobota, Ul. Matije Gubca 4 9. Regina Hanc, 27.3.1951, M. Sobota, Jakobovo nas. 64 SLS - SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 1 Marjeta Obal, 11.2.1952, M. Sobota, Lendavska Oi. 19 a Volilna enota 3 NSI -NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA 1. DeziderŠooš, 9.5.1945, Veščica, Veščica 4 d 2. Jožica Flegar. 9.1.1971, Bakovci, Mlinska ul. 10 3. Marija Lapoši, 17.10.1956. Krog, Murska ui, 43 4. Tonček Gider. 8,11.1967, Rakičan. Kotna ul. 28 5, Bernarda Kuzma, 17. 1.1959. Čemelavci. Slovenska ul. 10 6. Romana Serec, 17.4.1970, Satahovci, Satahovci 31 7. Majda Gubic, 19. 5.1965, Markišavci, Markišavci 4 b 8. Elemir Baranja. 25.6.1958. Nemčavci, Nemčavci 1 9. Frančiška Stadler, 25.4.1936. Bakovci. Soboška ul. 4 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1 Jože Casar, 4,8.1956, Rakičan, Tomšičeva ul. 31 2 Ivan Karoli, 6.4.1942, Rakičan, Panonska ul. 24 3. Darinka Horvat, 11,5.1952, Vešcica, Veščica 26 b 4 Karel Rogač, 5.11.1937, Čemelavci, Tavčarjeva ul. 9 5. Ludvik Časar. 20.2.1936, Polana, Polana 1 b 6. Gizela Bencak, 20.8,1949. Bakovci, Soboška ul. 29 7. Franc Nemec, 25.9,1929, Kupšinci, Kupšinci 5 a SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1 Geza Kišfalvi, 20,6,1956, Čemelavci, Slovenska ui. 58 2. Janez Kodila, 22.8.1944, Markišavci, Markišavci 44 3. Lidija Žitek. 5 10.1968, Krog. Trubarjeva ul, 4 4. Štefan vereš, 1.12.1944, Bakovci, Vrtna ul. 15 5. Romeo Horvat, 6.5.1982, Pušča, Glavna ul, 60 6. Alenka Rajnar, 14 9.1970, Rakičan, Panonska ul. 61 7. Boris Lončar, 12.4.1964, Čemelavci, Jurčičeva ul. 6 8. Jože Kuhar, 16.12.1957, Bakovci, Mladinska ul. 72 9. Igor Makari. 5.1.1974, Kupšinci, Kupšinci 6 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1, Bojan Korošec, 22.11.1951, Rakičan, Cankarjeva ul. 39 2. Andrej Šajnovič, 9 4.1950, Bakovci, Nova ul. 6 3, Mag. Nataša Horvat, 28,8,1971, Čemelavci, Gederovska ul. 36 4, Karel Gjetgek, 25.3.1953, Polana, Polana 43 a 5. Zvonko Brenčič, 19,8.1961, Krog, Plečnikova ul. 26 6, Kristina Dovidija, 26. 6.1956. Markišavci. Markišavci 9 7. Danica Kuzma, 31.1.1955, Veščica. Veščica 50 c 8. 8ožo Lukač, 20.8,1967, Krog, Brodarska ul. 8 9. Jožef Recek, 1.3.1955. Kupšinci, Kupšinci 1 b SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Anton Štihec, 14.11.1964, Rakičan, Partizanska ul. 27 a 2. Miran Ferjanič, 4.8.1963, Čemelavci, Črtomirova ul. 6 3. Daniela Žitek. 27.12.1983, Satahovci, Satahovci 33 4. Mag. Robert Celec, 28.5.1975, Čemelavci, Gorička ul 45 5. Regina Palic, 1.1.1949, Krog. Plečnikova ul. 6 6. Mag. Goran Maučec, 2.2.1975, Bakovci, Mladinska ul. 68 7. Janez Vlaj, 24.8.1963, Rakičan, Tomšičeva ul. 21 8. Bojan Petrijan, 9.12.1967, Kupšinci, Kupšinci 21 b 9. Milan Horvat, 17 9,1968, Markišavci, Markišavci 5 EUDS - EU DEMOKRATI SLOVENIJE 1. Olga Geč, 3.7.1960, Čemelavci, Slovenska ul, 60 GIBANJE ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ 1. Aleš Sallubier. 24,8.1981, Rakičan, Lendavska ul. 13 2. Stanko Vereš, 7.11.1959, Bakovci, Ribiška ul. 2 3 Mirjana Gal. 8.12.1967, Rakičan, Cvetkova ul. 56 4. Alenka Graškovnjak, 27.11.1967, Krog, Murska ul. 49 5 Miran Gorca, 26.7 1975, Rakičan, Cvetkova ul. 13 ZELENI SLOVENIJE 1, Franc Meollc, 25.8.1954, Krog, Ravenska ul, 20 2. Marjan Horvat, 29.7.1955, Čemelavci, Gorička ul. 69 3. Darinka Cajn ko. 23.11.1958, Bakovci, Panonska ul. 6 b 4. Gustav Serec, 25.4.1949, Satahovci, Satahovci 20 a 5, Anton Rančigaj, 10.12.1956, Čemelavci, Dolga ut 16 6. Franc Varga, 5,11.1960, Krog, Dobelska ul. 3 7 Franc Buketi, 4.12.1937, Bakovci, Stara ul, 19 8- Cvetka Živkovič, 3D. 3.1959, Markišavci, Markišavci 41 9, Robert Šooš, 28.5.1972, Bakovci. Mali Bakovci 64 SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 1, Štefan Kaučič, 15,10.1943, Bakovci, Soboška ui. 1 2, Roky Gyorek, ID. 10.1979, Čemelavci, ledavska ul. 11 3, Vlasta Kelemen, 26.5.1962, Nemčavci, Nemčavci 21 a 4, Peter Sovjak, 12. 3, 1954, Nemčavci, Nemčavci 22 5. Cvetka Horvat. 30.9.1971, Nemčavci, Nemčavci 38 6. Monika Martinec, 11.9.1988, Krog, Trubarjeva ul. 62 7. Drago Lukač, 5.6.1972, Krog, Murska ul. 96 8. Mojca Bertalanič, 2D. 12.1986, Krog, Brodarska ul. 39 AS - AKTIVNA SLOVENIJA 1. Marjan Merklin, 19.9.1980, Čemelavci. Zadružna ul. 20 STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE 1. Pavel Šiftar, 8.9.1950, Polana, Petana 2 2. Jože Erjavec, 8.10. I960, Satahovci, Satahovci 58 3. Mira Fridrich, 5.2 1954, Markišavci, Markišavci 27 c 4, Vlado Dora, 8.9.1949, Čemelavci, Tavčarjeva ul. 18 5. Janez Vučkič, 17.9.1940, Rakičan. Panonska ul. 4 6. Arpad Banti, 2.12.1938, Kupšinci. Kupšinci 62 7. Metka Bencik. 7.4.1967, Veščica, Veščica 22 a 8, Ciril Kovačič, 24.9 1950, Krog, Plečnikova ul. 20 9. Stanislav Mila k, ID. 4.1971, Bakovci, Ul. ob potoku 9 ORANŽNA LISTA 1. Anton Škraban, 7.6,1949, Krog, Plečnikova ul. 3 a 2. Štefan Kuplen, 20. 5.1955, Čemelavci, Dolga ul. 87 3. Mojca Časar, 10, 3.1977, Krog, Murska ul, 57 4, Anton Smodiš, 4. 5.1950, Bakovci. Cvetna ul. 15 5, Roman Gruškovnjak, 6. 7.1966, Veščica, Veščica 5 b 6, Blanka Hegeduš, 17.9.1986, Krog, Ravenska ul, 11 7. Andrej Žumer, 2.4.1951, Rakičan, Ul. Štefana Kovača 30 8, Dejvid Horvat, 17.1.1976, Pušča. Bela ul. 18 9. Ludvik Sukič, 17.8,1959, Bakovci, Soboška ul. 44 USTA a BAKOVCE 1, Anita Novak, 8.7.1981, Bakovci, Mlinska ui. 7 SLS • SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 1. Anton Stropnik. 5. 2.1950, Rakičan, Cvetkova ul. 64 Romska skupnost 1, Darko Rodaš, 11.9.1958, Pušča, Bela ul. 13, skupina vo-Ihrcev 2. Ignac Horvat, 25.10.1957, M. Sobota, Šteta ul. 6. skupi-iu volivcev 3, Jožef Horvat, 25.4,1966, Pušča, Ob kapelici 71, skupino volivca« OBČINA ODRANCI Volilna enota 1 1. Branko Ferenčak. 7.2. 1974, Odranci, Panonska ui. 24, skupina volivcev 2. Ciril Kavaš, 23,3. 1951, Odtanci, Panonska ul. 33, SLS 3. Svetlana Kavaš, 8.1.1987, Odranci, Sevranska ul. 22, LDS 4. Jožef Maučec, 21,6.1962, Odranci, Sevranska ul, 21, SLS 5, Silva Škafar, 16.1.1964, Odranci, Sevranska ul. 10, SLS Volilna enota 2 1. Sonja Kavaš, 16.1.1976, Odranci, Vrtna ul. 2, SOS 2. Martin Jerebic, 28.9,1956, Odranci, Vezna ul. 26. SLS 3. Aleksander Dominku, 14.5.1978, Odranci. Ravenska ul. 6, AS 4. Sonja Hozjan, 10.11.1971, Odranci, Ravenska ul. 22, SLS 5. Patrick Bizilj, 1.4.1978, Odranci, Mladinska ul. 11, LDS 6. Igor Kavaš, 17 5.1979, Odranci, Mladinska ul. 10. skupi-na volivcev 7. Ivan Smolko, 9.10 1966, Odranci, Mladinska ul. 27, SLS Volilna enota 3 1. Liljana Bračič, 12.9.1986, Odranci, Jugovska ul. 2, LDS 2. Mateja Smodiš, 3.10.1985, Odranci, lugovska ui, 3, AS 3. Marjan Manč, 31 1.1970, Odranci, Mlinska ut. 10 a, SLS 4, Ivanka Tompa, 20.7.1950, Odranci. Ul. Štefana Kovača 35,SLS OBČINA PUCONCI Volilna enota 1 SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE 1. Jožef Časar, 15.7 1946, Puconci. Puconci 199 2, Branko Ritlop. 20,2.1970, Lemerje, Lemerje 26 3, Regina Dervarič, 26.2.1956, Šalamenci, Šatameoci 9 4. Bojan Katona, 21.3.1957, Gorica, Gorica 35 5, Irena Puhan, 8.1.1947, Predanovci, Predanovci 42 6. Slavko Šebjanič, 15 2.1960. Vaneča, Vaneča 14 SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1. Danilo Janasik, 16.3.1969, Šalamenci, Šalamenci 44 2. Irena Horvat, 19.10.1952, Dolina, Dolina 9 3. Peter Kamničan, 7, 8.1978, Puconci, Puconci 107 4. Majda Cipot, 3.3 1967, Predanovci, Predanovci 10 5. Kristjan Kuhar, 5.2. 1979, Gorica, Gorica 31 6. Leopold Crnkovič, 23.10.1949, Puconci, Puconci 55 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENKE 1. Vijola Bertalanič, 3.9.1951, Brezovci, Brezovci 70 b 2. Janez Jug. 3.4. 1956, Gorica, Gorica 13 3. Vitomir Fujs, 13.3.1967, Predanovci, Predanovci 13 4. Darko Gjergjek, 15,10.1971, Šalamenci, Šalamenci 33 5. Anton Gorza. 29,9.1955, Vaneča, Vaneča 59 g 6. Amalija Pučko, 24, 6.1948, Puconci, Puconci 159 JOSIP FAJS IN SKUPINA VOLIVCEV 1. Štefan Socič, 16. 9.1947, Predanovci, Predanovci 58 SOS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Jožef ficko, 12.1.1961, Brezovci, Brezovci 5 2. Franc Podlesek, 28,9.1941, Šalamenci, Šalamenci 80 3. Katarina Štefanec, 20.9.1958, Puconci, Puconci 206 4. Viljem Videnja, 19.8.1952, Lemerje, Lemerje 15 5. Mitja Jakoša, 6.6.1981, Dolina, Dolina 16 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Igor Kos, 27.12.1959, Vaneča. Vaneča 42 2. Hermina Smej. 11.9.1944. Lemerje, Lemerje 4 3. Aleksander Sočič, 29. 7.1961, Vaneča, Vaneča 82 4. Franc Šiftar, 7.1.1938, Gorica, Gorica 30 a 5. Evgen Makan, 5.7.1943, Šalamenci, Šalamenci 34 SLS - SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 1, Evgen Sapač, 26. 2.1937, Brezovci, Brezovci 24 2. Jože Kuzmič, 31.10.1953, Šalamenci, šalamenci 54 3. Iboljka Kozic, 23.6.1945, Gorica, Gorica 9 4. Mihael Tremel, 16.10.1940, Bokrači, Bokrači 23 5. Alojz Flegar. 21.6.1953, Puconci, Puconci 140 6. Sidonija Janža, 7.5.1944, Predanovci. Predanovci 9 Volilna enota 2 SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE 1, Simona Šebjanič, 12.6.1957, Bodonci, Bodonci 74 c 2. Monika Krančič. 26.9.1975, Puževci, Puževci 24 a 3. Branko Železen, 31,3.1962, Beznovci, Beznovci 36 4. Branko Horvat, 7. 1,1959, Vadarci, Vadarci 100 a 5. Lenko Baranja, 18,10.1983, Zenkovci, Zenkovci 4 a SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1, Milovan Jakovljevič. 20, 6,1961, Strokovni, Strakovci 14 2. Milena Žilavec, 11.11.1959, Vadarci. Vadarci 112 a 3. Štefan Gomboc, 28,12.1954, Puževci, Puževci 5 4. Mojca Hanžekovič, 1.11.1971, Bodonci, Bodonci 84 5. Viktor Vučak, 17.12.1956, Strakovci, Strukovci 4 a LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Vlado Vlaj, 13,4.1968, Bodonci, Bodonci 102 2. Tanja Marič, 26.3.1968, Beznovci. Beznovci 48 3. Milan Temlin, 6.12.1964, Strukovci, Strukovci 51 4, Stanko Štotl, 15.10.1969, Vadarci. Vadarci 17 5. Štefan Temlin. 5, 6.1941, Puževci, Puževci 38 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Štefan Pozvek. 15.4.1953, Zenkovci, Zenkovci 29 a 2. Božidar Benkič, 25.9.1967, Beznovci, Beznovci 38 3. Monika Vogrinčič, 17.10,1981, Bodonci, Bodonci 77 b 4, Marjan Benkič, 4.12.1962, Vadarci, Vadarci 32 5. Karel Kulič, 28.8,1955, Puževci, Puževci 30 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Marija Jošar, 16. 8.1943, Zenkovci, Zenkovci 88 2. Bela Tanacek, 15, 4.1935, Vadarci, Vadarci 12 3. Stefan Frumen, 15.5.1945, Bodonci, Bodonci 48 4. Šarolta Bergles, 11.6.1949, Puževci, Puževci 45 5. Koloman Lulik, 30.8.1931, Strukovci, Strukovci 27 SLS - SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 1. Boris Vlaj, 9.2.1955, Vadarci, Vadarci 10 2. Mojca Pelc, 19.12.1966, Bodonci, Bodonci 140 b 3. Koloman Benkič, 7,9.1940, Eieznovci, Beznovci 38 4. Branko Bertalanič, 9.12.1963, Puževci, Puževci 22 5. Bojan lončar, 9.1,1972, Zenkovci, Zenkovci 62 Volilna enota 3 SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE 1. Jožef Rituper, 12.5.1959, Pečarovci, Pečarovci 21 2. Ludvik Glažar, 8.2.1952, Moščanci, Moščanci 41 3. Helena Gomboc, 1.11.1950, Mačkovci, Mačkovci 28 4. Mirjana Časar, 28.6,1937, Mačkovci, Mačkovci 28 5. Štefan Časar, 30.1.1953, Otovci, Otovci 39 SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1. Ludvik Rituper, 29.5,1955, Kuštanovci, Kuštenovci 3 a 2. Miran Kološa, 22.1.1972. Moščanci, Moščanci 58 3. Tanja Gorca Kutoš, 13.7.1978, Dankovci, Dankovci 12 4. Bojan Matjas, 28.3.1965, Mačkovci, Mačkovci 2 " 5. Zoltan Podnevar, 28.8.1956, Otovci, Otovci 53 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Milan Grlec, 17, 9. 1964, Dankovci, Dankovci 35 a 2. Milan filo, 13.12.1955, Moščanci, Moščanci 69 3. Slavica Lovenjak, 23.3.1957, Pozna n ovci, Poznanovci 21 4. Aleš Pozvek, 18. 7.1982, Poznanovci, Poznanovci 43 5. Dušan Zakoč, 7.6.1971, Kuštanovci, Kuštanovci 30 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Bojan Lovenjak, 24.8.1960, Poznanovci, Poznanovci 37 2. Martina Horvat, 17.10.1966. Dankovci, Dankovci 17 a 3. Drago Šandor, 19.6,1959, Kuštanovci, Kuštenovci 36 4. Janez Bačič, 27.12.1958, Pečarovci, Pečarovci 43 a 5. Marjan Horvat, 1.1.1960, Otovci, Otovci 14 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Dezider Obal, 19.1. 1942, Moščanci, Moščanci 6 2. Nada Bačič. 3.4,1952, Mačkovci, Mačkovci 4 a 3. Stipo Miličevič. 5.1. 1950, Prosečka vas. Prosečka vas 14 a 4. Hermina Hanžekovič, 8.11,1948. Poznanovci, Poznanovci 17 5. Jožef Zelko, 19.10.1932, Pečarovci, Pečarovci 80 SLS - SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 1. Ludvik Smodiš, 24.8. 1948, Kuštanovci, Kuštanovci 65 2. Karel Zekš, 15.4.1954, Pečarovci, Pečarovci 94 3. Anita Sapač, 17,2.1966, Prosečka vas, Prosečka vas 10 4, Ludvik Škerla k, 17. 9.1943, Otovci, Otovci 24 5. Boris 8anfi, 17.9.1957, Moščanci, Moščanci 5 Romska skupnost 1. Matjan Drvarič, 23. 2.1972, Zenkovci, Zenkovci 70, skupina volivcev 2. Branko Horvat, 18.4.1956, Vadarci, Vadarci 102 d, skupina volivcev OBČINA RADENCI Volilna enota 1 SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 1, Drago Gomboc, 29,9.1956, Šratovci, Šratovci 7 2. Emil Šmid, 19.6.1961, Rihtarovci, Rihtarova IŠs 3. Brigita Matkovič, 15.10.1958, Radenci, LjrMnWM -11 4. Milan Kaučič, 13.9,1950, Radenci. Kidričevo h ‘ _ 5. Robert Štefanec, 29.10.1977, Hrastje - Mota, mi- • Mota 28 6. Jasmina Himerajh, 16.12,1980, Radenci, Kapelska (■“ 7. Karmen Žibrat Kaučič. 14. 11. 1944, Radenci, Kapd; 62 ■ 8. Sandi Fajfar, 29.6.1974, Rihtaravci, Fihwrovci 9 9. Diana Jerenec, 31.12.1968, Boračeva, Sozacava j ‘ 10. Slavko Koren, 31. 5,1957, Šratovci. Sratcwci 2« NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA 1. Vladimir Rantasa, 3.10.1967, Radenci, Kapelska 2. Marija Marič, 21. 3.1942, Radenci, Gubce« C-17 3. Anton Baša, 20.7.1944, Radenci, Finžgarje« ui. 4. Marko Kos, 4.4.1980, Radenci. Kidričevo nas. n 5. Veronika Fašalek, 29.12.1961. Šratovci, ŠraWj 6. Marija Premuš, 12.8.1948, Radenci, Pohorski w- na ul. 3 7. Katja Zamuda, 30.6.1984, Beračeva, floračera- , 8. Jože Tomo Košar, 28.1.1978, Hrastje ■ Mota. "!- Mota 88 9. Darja Pelci. 26.7.1974, Turjanci, Turjanci 3« 10. Marijan Štelcer, 13.11.1950, Radenci, rtstenjakvi’ I I I I J i I i l l l J k SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1. Zlatko Herceg. 15.6.1973, Radenci, Korotanska ul • 2. B red a Žnidarič, 25.2.1937, Radenci, Titova c--3. Ivan Trstenjak, 28,11.1938, Boračeva, Bora«« . ( 4. Marjan Šalamun, 13.8.1952, Hrastje • Mota,1 Mota 57 b . । 5. Barbara Štiblar, 11.2.1974, Boračeva, _ $ 6, Kristijan Kučan. 10.3.1973, Radenci, Kidriče*0 $ 7. Borut Bratkovič, 2.1.1974, Radenci, Kidričevo 8. Liljana Krapše, 10.5.1968, Radenci, Prisojna e. 9. Matjan Hladen. 20.7.1951, Radenci, Kidnc*’ * ZA ENAKE MOŽNOSTI VSEH IN PONOVNI RAZVOJ OBČINE RADENCI 1. Drago Kocbek. 18.5.1961, Radenci, Kapelska c. 2, Denis Peklar, 11.5.1980, Radenci, Kapelska c. • 3. Ines Pregl, 7.5.1971, Radenci, Ul. Nikole Tesle u 4, Goran Kovačič, 6,3.1985, Radenci, Prisojna c. 5. Mira nZamuda.2.4.1968,Radenci,Gozdna c. i _ 6. Marica Zemljič, 24.3.1965. Rihtaravci, RihtarO' 7. Jernej Hojs, 12.9.1983, Radenci; Poljska pot -8. Slavica Fras, 28.11.1974, Radenci, Kapelska c, • 9. Todor Mitev, 3.7.1969, Beračeva, Boračera 5*1 NESTRANKARSKA USTA ZA PRENOVO i. Tomi Šoštarič, 20.7.1972, Hrastje - Mota, Hrastje 1 - b .4 2. Marko Logar, 22.1.1971, Radenci, Kidričevo nas ' 3. Doroteja Rituper Kulčar, 21.1.1967, Radenci. ** - gh 4, Izidor Klemenčič, 23.7.1975. Radenci. Gregorčič' 5, MarjanKulčar, 7.11.1961, Radenci, Kapelsks 6, Nuša Brus, 26.3.1980, Radenci, Kidričevo na 7. Tomislav Ribarič, 21,5.1976. Boračeva,6M3C"' USTA ZA BOUŠI JUTRI 1. Erik Ivanuša, 22.4.1964, Radenci. Ljutomers« , 2. Mitja Škerget, 12.5.1973, Radenci, Prešernov ‘ u;_ 3. Petra Kučan, 8.7.1974, Radenci, । 4. Franc Žnidarič, 23.10. 1967, Hrastje Mow. Mota 75 a . ,D(| 5. Dejan Zemljič, 7.6.1961, Boračeva. Berače*3 6. Hermina Domjan, 25.1.1968. Radenci, Pt^Jjii 7. Branko Domanjko, 20. 9.1965. Hrastje - Mm*. Mota 1 [j 8. Janko Šauperl, 4,10.1966, Radenci, Gubč**3 c ŠPORT IN ZDRAVJE 8 1. Miroslav Madon, 7.2.1957, Radenci, MladinsM 2. Klavdija Haložan, 5.3.1972. Radenci, Poran. 3. Matej Pintarič, 15.9.1978, Šratovci. Sra«i’cl, । v 4. Vesna Šavel, 18, 4.1982. Radenci, Gregorc10 1 1 5. Dejan Gubic, 11.3.1983, Hrastje ■ Mota, Hta^, _ }| 6. Andrej Hvalič, 5.2,1965, Radenci. Grego«10* , 7. Valter Mitev, 18, 6.1966, Boračeva, Boracwy 8. Jakob Rožman, 25,4.1962. Boračeva, 8°^ ‘ j ,i 9. Andreja Jelen, 7. 8.1972, Radenci. Trstenja»r' $ 10. Rok Kotnik, 24.3,1986, Radenci. Kidriči DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANI« UPOKOJENCEV SLOVENIJE u 1. Anton Sečko, 23.10,1943, Radenci, Mladij f 2. Majda Horvat, 30.8.1957, Radenci, TruM'l^^ji? 3. Dragoljub Berič, 27,12,1946, Radenci Koro> 4, Jelka Hribar, 15.11,1951, Radenci,: 5. Janez Klemenčič. 10.10.1946, Beračeva,fl g 6. Franc Čuk. 31.1.1934, Radenci, Kapels*8^ JD 7. Marija Pelci. 18. 8.1929, Radenci, ' 8. Franc Rantaša, 15.11.1945, Rihtaravci, . 1 9. Marija Časar, 28.11.1949, Boračeva, 8o,s'’ L il ii it U ill ki ^1 tl b U iN Ig a t« s»i Ml up« i-k u iSt fl »S '■k ■ Jb * m k M. 'ti is. *1 ZELENI SLOVENIJE 1. Or. Ivan Rihtarič, 27.10.1948, Radenci, 44 2. Gregor Adanič, 7.11.1979, Boračeva, *la1 3, Stanka Ada nič, 3.11.1950, Boračeva. 3*' ’ gt LOS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENI* 1, Zlatko Mir, 20.11.1963, Radenci, 1« 2. Jožef Kager, 28.1 1964, Radenci. Ml|Slra' vo” 3. Nada Žitek, 5.6. I960, Hrastje Mota, t*4' „ 4, Robert Lipič, 5.4,1972, Radenci, liiw .■■ 5, Avgust Prelog, 7. 7.1959, Šratovci, 6. Manja Lilek, 5.10.1978, Radenci. ' ' i-t 7. Rajko Lipič. 22.8.1976, Radenci, U’-* J 8, Tadej Pintarič, 19.8.1970, Radenci. j ^1,1' (j 'k ■k * k 1> 9. Franc Jakopec, 2.1.1941, Radenci, Mai^^j-10. Silvo Puklavec, 20.10.1955, Radenci1 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRAN** । izlilo * I P 1, Jožef Toplak. 10 7.1945, Beračeva, . 2. Zvonko Zamuda, 23.4.1962, Radenci. P«* 3 . 3. Olga Gomzi, 30.5.1961, Radenci,1: , 4. Andrej Divjak, 16.9.1979, Radenci, LP*’ ,y * 5. Jožef Irgolič, 8.2.1940, Hrastje Mo|a'" 6. Zorka Ružič, 25.10.1953, Turjanci. c ] 7. Daniel Mauko, 7.1.1948, Radenci, Ps"0 («s- 8. Igor Prelog, 21.3.1965, Radenci, Kidn^ 9. Kristjan Koren. 16.8.1975,Hrastje- jlJ J1 111X 10. Franc Skrabar, 26. 9, 1943, Janževwl1, SLS - SLOVENSKA UUDSKA STRANKA .Ji' Ml"* tl 1. Ožbalt Rožanc, 23.6,1939, Radenci, t.*, r 2. Franc Stajnko, 18. 6.1943, Radenci,11 3. Milena Hoheger, 14.1,1976, Hrasti*' Mota 56 . ..(til' 4. Janez Mulec, 19.11.1953, Šratovci i II <1, KCTNIK-19. Oktober 2006 LOKALNE VOLITVE - KANDIDATKE IN KANDIDATI H ''NDonujnko, 17.2.1953, Hrastje ■ Mota, Hrastje - l*««Mk5.5. 1955, Hrastje Mota, Hraste - Mota 41 D ^Sotaja, 10.1.1950. Radenci. Jurtovičsva ul. 11 J 291 4-1^52, Beračeva, Beračeva 20 -^Whacig, 15.11.1945, Radenci, Pohorskega bataljona ut Smithi «bčime rapenci 1 Etapen 28.10.1946. Radenci, Slatinska c. 8 ““S*1OfiČM VRNIMO PONOS J । Zemljič. 8.8.1955, Rihtarovci, Rihtarovci 20 3 29. 6.1965, Radenci, Panonska c. 15 ^Kovačič, 22.2,1958, Hrastje ■ Mota, Hrastje ■ Mota 7.1946, Hrastje - Mota. Hrastje • Mota 1 I r„ flcH' 11 11-1946, Radenci, Mladinska ul 24 ; ■' 10.1967, Radenci, Vrazova ul. 1 I l^h' 1,11 19.10.1959, Radenci, Panonska c. 11 j ’• 'Roroj, 2.6.1957, Radenci, Slavka Osterca ul. 4 a ’ "’■V* 27.6.1961, JanževVrh,lanrevVrli54a ■*9» Matjašec, 14.4.1958, Radenci, Cankarjeva ul. 3 enota 2 ’IMENSKA nacionalna strahu 31.3.19 64, Turjanski Vrti, Turjanski Vrti 4 a 3,^. a 9‘iw 26.6.1979. Paričjak, Paričjak 18 j & ' 9,6.1965, Turjanski Vrti, Turjanski Vrti 14 S j, ’ ’ 12- 4.1960, Okoslavci, Okoslavci 8 s Lukman, 16.10.1969.Paričjak,Paričjak24 (2^ SLOVENIJA. ‘UUDSKA STRANKA 7 1 - n 30.9.1961, Radenski Vrti, Radenski Vrh 2 194917& *“1" 5 5 191 8119581 Muiwak, Murščak 27 a 1 t^?"U,'e'1717119681 Tulla,Bkl "k T*n!*f 19 a tsJ"“nai1122- 3-1972. kapelski Vrh, Kapelski Vrti 7 k ^^“tar, 11. tl. 1973. Okoslavci. Okoslavci 61 DEMOKRATI Ikt 9.19«. MinttVA Murski Vrh 42 j. • ’ 11 5.3.1963, Kapelski Vrti, Kapelski Vrh 78 ^MŽNOSIIBEHIN OBČINE UPENCI ’ . 8.7. 1958, Paričjak, Paričlak 22 1 fte?,, 13191- la9°- Okoslavci, Okoslavci 5 a 1K r 5- H. 1971, Okoslavci, Okoslavci 14 a ^l. 26.3.1983, Rački Vrh. Rački Vrti 5 JUTRI ■ k,/*11 21 I964, Paričjak, Paričjak 17 a . ' ■ »okl, 22.1.1974, Paričjak. Paričjak 17 b /”l"aiAVrt Lte. ■ 7 tej ■ 2'111982. Turjanski Vrti, Turjanski Vrh 3 Ite, H-6.1982. Kapelski Vrh, Kapelski Vrti 75 s L^ak, 9, it J971, Hrašenski Vih, Hrašenski Vrh 10 RŠ& 58 1981, Okoslavci, Okoslavci 7 n 11 BCI MHWWLMiMtiWla •ote^?*)WUn®w STRANKA [T^cevslovenue |. Mannič, 30.12.1952, Hiasenski Vrh, Hrašenski Vrh 7 te 1;B'1 ■' 12. 12.1945, Hrašenski Vrh, Hrašenski 1 teci?11291 M.1"71 Radenski Vrb, Radenski Vrh 7 b te 9-10.1953, Hrašenski Vrti, Hrašenski Vrti 8 a L.^'^^KMAMCIiASIDVENUE Vaupotič, 8.10.1960, Okoslavci, Okoslavci 70 lite ,stei 32- 3.1949. Rački Vrti, Rački Vrti 2 Wak’1217-19581 Murščak, Murščak 56 a 5- - 3.1946, Paričjak. Paričjak 41 ^l ’11 h 8.11.1971,' • Vrh, Kapelski Vrh 3 te 11 16.4 1940, Murski Vrh, Murski Vrh 28 b ir L,M' ■ DEMOKRATSKA STRANKA ; ■ ”c 11 ■ 1949, Okoslavci, Okoslavci 14 a ' V»na 1981, Paričjak, Paričjak 22 \^i H 11,1 “ 6.1963, Kapeiski Vrti, Kapelski Vrti 2 a U "awenek, 4. it j 977, Radenski Vrti, Radenski Vrh ' 1" 6 ca73.Paričjak,Paričjak29 te an“ša. 25.8.1962, Turjanski Vili. Turjanski Vib 4 a ' Š**IIISM UUKM SIMI** ■ 1 4’19501Okoslavci2 a ?*ijaa r'1111 198118ai;hi V,h'Rack'Vfh 6 a 29.7.1984, Kapelski Vrh, Kapelski Vrh 10 tee(D"''' 16.12.1962, Okoslavci. Okoslavci 71 tete, 7 2-1964. Sp. Kocjan, Sp. Kocjan 5 L te ' ^INIVRhrno PONOS In Ata >Sa , 9* 1942, Paričjak, Paričjak24a , h"®1 2117-1956, Turjanski Vrh, Turjanski Vrh 11 1966, Paričjak, Paričjak 28 i’lfeC'14^ 1968, Murščak. Murščak 27 B ”■ 9.1954, Sp. Kocjan, Sp. Kocjan 8 a 27.4.1981, Murski Vrh, Murski Vrh 35 RAZKRIŽJE . enota 1 71:i7i' ;:ti"ai Glbina 46 a' 851 ,, KjJ^ 1936, Razkrižje, Razkrižje 22 a, DoSUS 27.10. t953, Kopriva, Kopriva 1, SLS s /-n Sh„ b H-1975, Razkrižje, Razkritje 57, SLS j ■ 12.1.1956, Veščica, Veščica 42 c, LDS 1973, Razkritje, Razkrižje 20 rt, HSi ■ ‘1- 2.1958, Šprinc, Šprinc 31, LDS . ■ 7, 1976. Veščica> Veščica 30 af slcupliu 'H, ’ 21. lo. 1959, Gibina, Gibina 42, skupine 1| ?*Mh47'8' 19661 8a2k^e' Otelite 56 b. stapl- 27’5* ‘931. Gibina. Gibina 15 a, DeSUS ■ i ht. ' 31.5.1982, Šafarsko, Šafarsko 13, situ- ' 2?-4-1941, Šprinc, šprinc 1. DeSUS 61 1964, Gibina. Gibina 35. SLS li 1% u ‘ ’4i 1945, Gibina, Gibina 8, HSI It ■ u 15.10,1944, Veščica, Veščica 2, LDS '■ 4.1959 Šafarsko, Šafarsko 24 b. SLS . ■ ’*lc- 12.3.1961 Razkrižje, Razkrizje 21 b i ROGAŠOVCI s ’’Mal ^emua “Sar. 10,4. i97a, pertoča. Pertoča 5 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Milan Gaber. 10.9.1948, Sv. Jurij, Sv. Jurij 12 c 2. Karel Hurvat, 3.4.1950, Serdica, Serdica 42 3. Emica Gaber, 23 3.1952, Nuskova, Nuskova 4 4. Viljem Bokan, 22.1.1944, Sotina, Sotina 15 5. Milan Videnja, 3.5.1934, Večeslavci, Večeslavci 82 6. Mojca Krpic, 5.1.1978, Serdica. Serdica 130 7. Stanislav Maček, 15.4.1954, Pertoca, Pertoča 90 8. Jožef Horvat, 10.!. 1946, Ropoča. Ropoča 71 a 9. Friderik Kar. 6.8.1942, Rogašovci, Rogašovci 2 10. Gojko Kuvelja, 2.10.1938, Sv. Jurij, Sv. Jurij 15 11. Jožica Madjar. 9.2.1961, Večeslavci, tfečeslavci 22 12. Stefan Turza, 25.12.1943, Serdica, Serdica 83 13. Veronika Petrovič, 15. 2.1949, Nuskova, Nuskova 32 14. Alfred Smodiš, 2.5.1938, Fikšinci, Fikšinci 56 SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1. Viktor Bokan, 31.5.1973, Rogašovci. Rogašovci 76 2. Andrej ficko, 9.11.1981, Sj. Jurij. Sv. Jurij 7 b 3. Tanja Vajs, 6.3. t984, Sv. Jurij, Sv. Jurij 7 4. Bojan Kosednar, 23.7.1966, Pertoča, Pertoča 11 5. Tomi Deutsch, 24.10.1979, Sotina, Sotina 16 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Janko Halb. 13.7.1957, Pertoca, Pertoča 63 Z Jurij Štesf, 13.4.1954, Serdica. Serdica 109 3. Darja Mihalič, 3.10.1970, Sv. Jurij, Sv. Jurij 53 4. Anton Čontala. 18.5.1959, Pertoča. Pertoča 33 5. Jožef Koler, 14.3.1934, Sotina. Sotina 43 6. Dragica Ficko, 6.8.196t, Ropoča, Ropoča 58 7. Alojz Marič. 21.6.1954, Rogašovci, Rogašovci 28 8. Stanko Mihalič. 12.10.1963, Sv. Jurij. Sv. Jurij 53 9. Stanislava Benko, 22.5. 1969. Seidica. Serdica 120 10. Jožef Mencigar, 28. 5. 1966, Fikšinci. Fikšinci 46 11. Anton Gral. 30 12.1955, Ocinje, Odnje 26 12. Branko Horvat. 26.9.1964. Kramarovci. Kramarovci 8 13. Franc Husar, 5.7.1943, Veceslavci, Večeslavci lt3 14. Franc Buček, 4.4.1957, Serdica, Serdica 118 SOS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Stanislav Stoti, 26.10.1964, Sv. Jurij, Sv. Jurij 2 2. Marjeta Bergles, Z 12.1953, Rogašovci, Rogašovci 26 3. Herman Kisilak, 5.2.1953, Serdica, Serdica 1 d 4. Marijan Peiša, 4.8.1957, Fikšinic, Fikšinci 40 5. Marijana Škodnik, 2.11.1954, Sv. Jurij, Sv. Jurij 28 6. Viktor Benko. 10.8.1962, Sotina, Sotina 51 a 7. Marjan Madjar, 1.4. 1970, Pertoca, Pertoča 43 8. Milena Hajdinjak, 15.2.1965, Nuskova. Nuskova 75 9. Anton Gomboc, 23.8.1949, Večeslavci, Večeslavci 49 10. Ernest Hote, 11.4.1958, Ropoča, Ropoča 12 11. Alojz Šinko, 17.6.1956, Sv. Jurij, Sv. Jurij 11 f 12. Jožef Koler, 12.1.1971, Sotina, Sotina 43 13. Darko Recek. 26.10.1973. Sv. Jurij, Sv. Jurij 98 a 14. Jožef Smej. 21.2.1955. Ocinje, Ocinje 40 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Edvard Mihalič, 2.10.1943, Rogašovci, Rogašovci 25 a 2 Janez Risar. 28.10.1970, Pertoča, Pertoča 101 Z Suzana Turtra, 27.2.1975, Večeslavci. Večeslavci 18 4. Dragu Kikec, 21.11.1964, Sv. Juni, Sv. Jurij 52 5. Simon Kranjec, 10.7.1963, Sotina. Sotina 72 6. Julijana Mečkat, Z 10.1959, Sv, Jurij, Sv. Jurij 81 7. Jožef Bagar, 14.4.1982, Večeslavci, Večeslavci 11 8. Anton Buček. 5.6.1946. Serdica, Serdka 93 9. Majda Haužar, 30.5.1962, Ropoča. Ropoča 37 10. Štefan Rožman. 24.12.1944, Nuskova, Nuskova 41 a 11. Silvo Recek, 16.12.1963, Rkštnci, Fikšinci 27 12. Drago Lepoša, 17.8.1946, Rogašovci, Rogašovci 20 13, Šte^n Nemec, 29.10. 1947. Sv. Jurij, Sv. Jurij 17 b 14. Ludvik Dajč, 9.9.1953, Serdica, Serdica 16 USTA ZA RAZVOJ 1. Marjan Gider. 12.2.1955, Rogašovci, Rogašovci 33 2. Jožef Nemec, 29.11.1964, Večesfavcf, Večeslavci 38 3. Melita Šaša, 1 10.1971, Nuskova, Nuskova 6 4. Ernest Ferku, 2. Z 1968, Sotina, Sotina 36 5. Anton Buček, 17.6.1981, Večeslavci, Večeslavci 15 a 6. Danijela Škodnik. 5.6.1982, Sv. Jurij, Sv. Jurij 28 7. Branko Horvat, 23.11. 1969. Pertoča, Pertoča 77 8. Slavko Buček, 15.8.1967, seidica. Seidica 90 9. Jasna Ficko. 7.1. 1979. Sv. Jurij, Sv. Jurij 6 10. Andrej Vogrinčič, 28.10.1969, Ropoča, Ropoča 57 11. Miran Berger, t4.4.1967, Solina, Sotina 117 12. Nataša Gaber, 10.12.1974, Serdica, Serdica 25 13. Janez Buček, 1.10.1978, Sotina. Solina 42 14. Darinka Nemec, 12.12.1965, Nuskova, Nuskova 31 a MSI -NOVA SLOVENIJA- KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 1. Anton Haužar, 29.4.1950, Pertoča, Pertoča 95 Z Jožica Fukaš, 23.2.1958, Nuskova, Nuskova 2 3. Franc Mencigar, 14.1. J 961, Veceslavci, Večeslavci 93 4. Oto Rogač. 14.4.1942, Serdica, Serdica 46 5 Marjeta Vogrinčič, 29.5.1958, Fikšinci, Fikšinci 61 6' Gril Recek. 11.1.1964, Večeslavci, Večeslavd 128 7. Karel Gjurec. 25.5.1966. Sv. Jurij, Sv. Jurij 51 8 Meggfe Grah, 17.11.1985, Sotina, Sotina 18 9 Alojz Kosednar. 7.10.1954, Pertoča, Pertoca 51 10 Jožef Čerpejak, 20.3.1970, Ropoča. Ropoča 39 11. Dominik Gider. 14.7.1950. Rogašovci, Rogašovci 75 12 Drago (teec. 15.9.1963, Večeslavci, Večeslavci 14 a 13 Merifred Šinko, 10. 3. 1980, Rogašovci, Rogašovci 32 14* Jožef Kosednar. 18.6.1966. Ropota, Ropoča 36 Romska skupnost 1. Stanko Baranja. 1112- 19W, Serdica,.Serdica 114, starina votreov 2 Štefan Bajič, 11-1-1953, Pertoča. Pertoca 128, starina solvemr OBČINA SVETI JURIJ Volilna enota 1 1 Silvester Lavrenčič, 23. IZ 1953, Jamna, Jamna 10 d, HSI 2 Jenez Vok 18.8. 1964, Jamna, Jamna 13, SIK 1 Andrej Kraner. 6.11-1962, Sv. Jurij ob Ščavnici, Ul. Bralka Krefta 57, staplna »iremr VolHna enota 2 1 Milan Domajnko, 20. 4.1951, Kraljevci, Kraljeva 7, SIS 2. Miroslav Petrovič, 17.2.1966, Kraljeve!, Kraljevci 29 h, 3. Arton Kreft, 4- 5. 1952, Blaguš, Blaguš 29, HSi Volilna enota 3 1 Simun Šipek, 6.8.1978. Grabonoš, Grabonoš 4 b, SLS J i-519711 u'aMnu;" G'abon“510* "a 1 Madan Trstenjak, 26.11.1969. Grabonoš, Grabonoš31 a, SDS VaNIna enota 4 , Mirt2 27 4.1971, Cakova. Čakova 14. IDS Z Leopold irhuc. 18- 9.1947. Čakova, Cakova IZ SLS 3. Karl Mlinarič. 10.8.1958, Oragotinci, Dragotina 32, NSI 4. Leon Peld, 20.10.1979, Oragotinci, Dragotine! 29 a, SDS VoHIna enota 5 1, Danijela Hozjan, 4.7.1944. RožkJu Vdr, Rožidd Vrti 80 a, resus 2 Matjan Kraner, 5. 12.1965, StaneUnci, Slanetinci 8, SMS 3. Franc Vrzel. 20 1.1967, Božički Vrh, Rožičkl Vrh 82. SOS 4. Stanislav Jerkovič, 21. 9.1939, Staretinci, Stanetinci 36, NSI Volilna enota 6 1. Franc Balek, 6.1.1948, tepetind, Kupetinci 16, SMS 2. Mana Postružnik, 19.2.1956, Seliča, Seliča 17, SLS 3. Marijan Korelc, 14.10.1936. Kupetinci. Kupetinci 5, SDS 4. Marija Forjan, 25.3.1969, Sefiščr, Selišči 24 a, NSI . VoHIna enota 7 1. Andreja Šantl, 3.7.1972, Bolehnečici, Bolehnečici 4 c. skupina volivcev 2. Blanko Gerlica, 19.1.1969, Bolehnečici, Bolehnečici 25, SMS 3. Miran Šijanec, 9.2.1976, Bolehnečici, Bolehnečici 29, LDS 4. Jožef Lančič, 14. II. 1964, Žihlava, Jhlana 9. SLS 5. Franc Štuhec. 14.8.1967, Bolehnečici, Bolehnečici 21. NSI 6. Marija Jurič, 19.5. 1968, Žihlava, Žihlava 12, SOS Velina enota 8 1, Ivan Fras, 13.4.1974, Sovjak, Sovjak 71 a, skupina voU-vcev 2. Petra Golnar. 23.6.1987, Sovjak, Sovjak 54, SLS 3 Polonca Zelenko. 30.9.1977. Sovjak, Sovjak 34, SDS 4. Simona Rlipič, 3.10,-1974, Sovjak, Sovjak 87. »Sl VolHna enota 9 1. Anton Klemenčič. 24.12.1949, Stara Gora, Stara Gora 12, SLS 2. Srečko Hecl, 24.3.1972, Ženih, Ženik 25, SDS 3. Jarmo Rantaša, 1.6.1955, Ženik, Zenik 45 a, HSI Volilna enota 10 1. Olga Žmauc, 20.12.1958, Kokolajnsčak, Kokolajnščak 32, SMS 2. Matija Perša, 1.12.1946, Gabre, Gabre 4 b. SLS 3. Vlado Maguša, 14.5.1959, GaluŠak, Galiršak 28, SDS 4. Mirko Ljubeč. 3.3.1953, Kokolajnščak. Kokolajnsčak 1, HSI Volilna enota 11 1. Ivan Senekovič, 18.6.1978, Ferbegovci, Terhegovci 32, skaphu voNvcev 2. Gregor Bec, 10.3.1962, Grabšinci, Grabšinci 5, LDS 3. Danijel Tancoč, 10. 7.1955, Terhegovci, Terbegovd 15. SLS 4. Natalija Farasin, 4.1.1974, Terhegovci, Terhegovci 41, SDS 5. Ladislav Sovdat, 18.1.1952, Grabšinci, Giabšina 2 a, HSI OBČINA ŠALOVCI VolHna enota 1 1. Alojz Jakič, 19.7.1957. Markovci, Markovci 6, LDS 2. Nada Svetec, 18.6.1967. MatkMd, Markovci 110. SIS 3. Jožef Gorza, 10.11.1953, Čepina, Čepinci 96, LDS 4. Jože Korpič, 1. 1 1956, Čepinci, Čepina 147, SEG 5. Albin Gutuč. 3.12.1965, Čepinci, Čepinci 130. SDS 6. Diana Črnko, 21.5.1970, Čepinci, čepinci 144. LDS 7. Jožef Žklo, 25.6.1951, Markovci. Markovci 91, DeSUS 8. Janez Bedič, 2.12.1975, Budinci, Budinci 17, SDS VolHna enota 2 1. Dejan Rengeo, 28.7.1970, Šalovd, Šaiovd 3, SEG 2. Rudolf Svetec, 15. 1.1955, Šalovd, Šalovci 159, DeSUS 3. Jože Pošenjak, 1.12.1951, Šalovci, Šalovci 17. skupina votecmr 4. Marija Horvat, 5.12,1949, Šalovci, Saiovci 164 a, SD 5. Zorica Rengeo, 25.10.1949, Šalovci, Šalovci 3, SDS 6. Anton Knaos, 6.2.1963, Dolenci, Dolenci 19. SIS 7. ktok Fartek, 11.10.1964, Šalovci, Šalovci 129, LDS 8. Andrej Lainšček, 26.9.1968, Šalovci, Šalovci 219. AS 9. Emil Šebok, 13.6.1954, Šalovd, Šalovci 148, SIS Votlina enota 3 1. Jožefa Časar, 16.1.1959, Domanjševci. Domanjševd 83, SEG 2. Emerik Jakoša, 16.7.1963. Domanjševci, Domanjševci 126, skaptaa volvco« 3. Drago Lainščak. 9 8.1972, Domanjševd. Domanjševd 62 a. LDS 4. Vladimir Pocak, 5.5.1960. Domanjševd, Domanjševci 129, SLS Madžarska narodnostna skupnost 1. Vender Skaper, 18. B. 1949, DomanJŠeiKi, Domanjšerti 27, skupiu Kumer OBČINA TIŠINA VolHna enota 1 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Sonja Gomboc, 6.5.1956, Tišina, Tišina 71 2. Anton Hauko, 25. It..1968, Petanjci, Petanjci 2 3. Evgen Poldauf, 25.10.1949. M. tract M. Čmci 45 e 4. Katarina Period. 2.10.1981, Tropovci. Kolesarska 18 5. Franc Rogač. 18 9.1940, Tišina. Tišina 21 c 6. Majda Vinkovič, 25.3.1953, Gradišče, Gradišče 69 NSI - NOVA SLOVENILA - KRŠČAKSKA LJUDSKA STUNKA 1. Karel Ratnik, 11.7.1944, Tišina, Tišina 33 a 2. Marto Koljač, 10.4.1984, Petanjci. Petanjci 39 3. Suzana Zadravec. 25.2, 1967, M. Črnci, M. Črnd 27 4. Jožef Omar. 17. i 1942, P“tanjci, Petanjci 78a 5. Štefan Titan, 3.8.1944. Tropovci, Šolska uL 2 6. Lidija Grah. 31.10.1961, Petanjci, Petanjci 1 a 7. Breda Pddauf. 2.5.1983, Gradišče, Gradišče 29 NEDDVENb USTA 1. Vinko Gajšt, 14.4.1968, Tropovci, Kolesarska ul. 60 2. Darja Kous. 21.3.1962, Gradišče, Gradišče 40 b 3. Jožef Poredoš, 1.2. 1946, Petanjci, Petanjci 51 g 4. Branko Pintarič. 25. H 1954, Petanjd, Petanjci 106 5. Marijana Beticah, 20.2.1977, M. Črnci. M. Čmci 30 6. Stanislav Gomboc, 8 7.1956, Tišina, Tišina 42 a 7 Vlado Vinkovič, 5.6. 1952. Gradišče, (kadišče 69 8. Alojz Gomboc, 17.1.1950. M. Cind, M. Črnci 27 a SD-SOCIALNI DEMOKRATI 1. iztok Trček, 19.8. t954. Tišina, Tišina 28 b 2. Simona Bohan Neuvirt, 14.3.1971. Tropovri, Šolska id. 20 3. Mateja Hauser Podlonšek. 25. t2.1968,Tropovd, Kolesar ska ul. 30 4. Matej Jeneš, 16.11.1979, Tišina, Tišina 28 c 5. Tanja Kuhar, 10.10.1980, Tišina, Tišina 46 6. Štefan Grah, 28.7.1963, Petanjci, Petanjci 98 7. Janez Kreft, 6.7.1967, Petanjci, Petanjci 121 8. RokSerdt 16.1.1985, Tišina, Tišina 67 IDS - LIBEtALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Franc Knaus, 14.4 1960, M. Črnci, M. Cmd 45 d 2. Hema Hanc, 10.4.1971. Petanjci, Petanjci 63 b ‘ 3. Milan Balažič, 19.12.1967, Trapova, Kolesarska ul. 87 4. Karel Stoti, 2.4.1945, Tropovci, Obrtniška ul. 1 5. Tjaša Kranjec, 30.12.1982. Gradišče, Gradišče 1 b 6. Alojz Bratkovič, 24.4.1948, Tišina, Tišina 10 7. Miro Berke, 11.5.1969, Gradišče, Gradišče 69 a 8. Mirto Telkeš, 30 3.1968, Petanjci, Petanjd 10 a SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Franc Horvat, 13.12.1972, Tišina, Tišina 31 2. Evgen Hašaj, 17.10.1942, Gradišče, Gradišče 14 e 3. Bernarda sihthutber 26.2.1962, Tropovci. Kolesarska ul. 6 4. Franc Šinko, 25.7.1949, Petanjci, Petanjci 118 5. Ernest Gašpar ml., 7.3. t970, M. Ona, M. Čmci 66 6. Simon Seči, 23.2.1975, M. Cmd, M. Čmci 31 a Volilna enota 2 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1 Viktor Obal, 5.11.1954. Rankovd, Ratikovci 15 a 2. Edita Hart Novak, 9. 10.1977. Sodišlnci, Sodišind 54 a 3. Stanko Lovenjak, 13.8.1953, Vanča vas, Vanča vas 49 4, Jožef BenalanJč, 26.4.1964, Krajna, Krajna 6 5. Peter AJeJisander Auguštin, 30.9.1976, Gederovd. Gedero-vci 37 6. Aleksandra Kovač, 25.5.1979, Vanča vas, Vanča vas 67 c HSI- NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 1. Milena Avguštin, 10.4.1960, Gederovci, Gederavcl 38 Z Martina Lejko. 13.11.1977, Sodišinci, Sodišind 42 3. Robert Kous. 16.1.1981, Krajna, Krajna 27 4. Ervin Cigut, 17.2.1945, Borejci, Borejci 18 5. Franc Reko, 24.9.1942, Krajna, Krajna 55 a 6. Franc Kokaš, 13.12.1961, Vanča vas, Vanča vas 69 NEODVISNA USTA t. Branko Kuzma. 13.4.1945, Krajna, Krajna 29 a 2. Majda Grabar. 8.4.1968, Vanča vas, Vanča vas 1 3. Branko Kraočfč, 9. 12.1970, Borejci, Borejci 48 4. Štefan Števanec, 29.10.1956. Borejci, Borejci 34 a 5. Regina Ošoban. 15.2.1958, M. Petrovci, M. Petrovci 10 a 6. Roman Bodanec, 10.12.1971, Rankovci, Rankovci 50 SO - SOCIALNI DEMOKRATI 1. Ernest Detellbacti, 22.12.1953, Krajna, Krajna 22 b 2. Štefan Bertalanič, 25.4.1953, Krajna, Krajna 37 3. Slavica Rogan, 26.10.1952, Sodišinci, Sodišinci 6 4. Zlatko Hahn, 9.1.1981, Vanča vas. Vanča vas 7& 5. Hetman Lenarčič, 4.4.1949, Rankovci, Rankovci 30 d LDS - UBERALJm DEMOKRACUA SLOVENIJE 1. Peter Pertoci, 25.6. 1961. Rankovd, Rankovd 48 a 2. Franc Gibfčar, 5.41960. Gederovci, Gederovci 36 3. Mladenka Grebenar, 29.6.1981, Vanča vas, Vanča vas 57 4. Majda Erjavc, 12. 4. 1952, Sodišinci, Sodišind 12 5. Roman Lenarčič, 29.5.1951, Borejci, Borejci 45 6. Roman Janža. 11.3.1972, Vanča vas, Vanča vas 43 a SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Stanislav Mencigar 14.4.1963. Gederovci, Gederovci 28 c 2. Štefan Krančic, 26.4.1966, Borejci, Boreid 3 3. Marija Jablanovec, 17.5 1964. Rankovci, Rankovci 51 4. Franc Bertalanič, 11.4.1958, Sodišinci, Sodišind 17 5. Bojana Rukov, 17.3.1975, Krajna, Krajna 68 6. Janez Šneider, 24.10.1966, M. Petrovci, M. Petrovci 22 a Romska skupnost 1. Jožef Blaževič, 29.3.1955, Borejci, Borejci 50, skupina vrikcev 2. Slavko Cener, 29 1.1955, Vanča vas, Vanča vas 65 b, skupin kOkov OBČINA TURNIŠČE VolHna enota 1 SDS - SLOVENSKA UEM0K1ATSKA STUNKA 1 Slavko Režonja. 23 2 1969. Turnišče, Rožna ul. 10 a 2. Lilijana Pozderec, 4.2.1975, Renkovd, Renkovci 101 3. Mama Gone. 6.1.1960. Turnišče, UL Štefana Kovača 104 4. Peter tzmazija, 29.9.1977, Turnišče, Ul. Štefana Kovača 107 5. Štefan Režonja, 11.6.1953, Turnišče, Ul. 25. maja 8 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Alojz Lebar, 17.5.1959, Turnišče, Mladinska ul. 27 2. Jože Magdič, 6.3.1961, Renkovci, Renkovd 155 3 Andreja Dominko, 27.8.1980, Renkovd, Reteovci 112 b 4. Ladislav Seči, 25.4.1956, lomfšče, Ul. Štefana Raja 15 5. Danijela Apatič, 16.1. 1979, Turnišče, Kranjčeva ul. 8 6. Alojz Vuk, 10.5.1967, Turnišče, Partizanska ul. 14 7 Marija Litrop, 19.31954, Renkovci, Renkovci 109 8. Milan Horvat. 6.6.1960. Turnišče. Cvetna ul. 5 LDS - LIBEULNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE L Miroslav Škalfč, 12.4.1958, Turnišče, Ul. Štefana Kovača 103 a 2. Renata Čiče* Pantovič, 9.9.1967, Renkovci, Renkovd 53 b 3. Anton Sep. 25.2.1945. Tomišoe, Mladinska ul. 17 4. Geza Felbar, 6.10.1949. Renkovci, Renkovd 111 5. Rok Zver, 23.4.1976, Turnišče, Čevljarska ul. 25 6. Tatjana Dominko, 19. 12.1965, Renkovd. Renkovd 125 7. Olivet Gjerkeš. 23 10.1980. Turnišče, Ul. 25. maja 4 8. Jožica Mujdrica, 16.2.1982, Turnišče, Kranjčeva d. 1 SMS - STRAHU MLADIK SLOVENIJE 1. Matej Zadravec, 20.4.1979, Turnišče, Žitna ul. 1 2. Uroš Maučec, 9.6.1985, Turnišče, Kratka ul. 5 3. Jožica Balažek, 29.4.1978, Turnišče, Ul. Štefana Kovača 109 4. Tomaž Koznionr, 20.4.1981, Tomišče, Žitna Ul. 4 5. Vanja Režonja Utonkar, 23 10.1976, Turnišče. Ulic Štefana Kovača 29 6. Kristian Houbar, 16.10.1980, Turnišče, Panonska ul. 7 7. Mateja Žerdin, 17.12.1982, Turnišče, Cvetna ul. 1 8. Andrej Zadravec, 4.2.1983, Turnišče, Žitna ul. 1 USTA ZA NAPREDEK OBČINE TVIMŠČE 1. Jožef Slavic, 14.3.1969, Turnišče. Rožna ul. 5 2. Erika Gaber Hoival, Z 9.1971, Turnišče, Ul. ob potoku 12 3. Terezija Fodor, 3.6.1962, Renkovd, Renkovd 71 4. Jasmina Balažek, 27.10. 1979. Turnišče, Ul. Štefana Kovača 109 5. Boštjan Premeša, 24.4.1976, Turnišče, Cvetna ul. 14 NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STUNKA 1. Rane Režonja. 1.4.1958, Renkovci, Renkovd 81 2. Klavdij Novič, 8.9.1956. Turnišče, Ul. Štefana Kovača 38 3. Darja Koren, 13.11.1967, Renkovci, Renkovci 12 b 4. Igor Hucber, 26.12.1964, Renkovci, Renkovd 2 a 5. Emica Vnuk, L 3.1971. Turnišče, Ul. 4, maja 7 6. Andrej Rotar. 3. 7. 1965, Tomišče, Pod logom 17 7. Marija Nemec, 11.2.1943, Turnišče, Travniška ul. 2 8 Metod Tuksar. 14.7.1955, Turnišče, Mladinska ul. 23 VoiiiiM enota 2 SDS - SLOVENSKA DELMKRATSU STUNKA 1. Robert Tkalčič, 6.2.1976, Gomilica, Gomilica 45 a 2. Valentina Herbaj, 6.2.1976. Nedelica, Nedelica 29 3. Boštjan Ftičar, 25.4. 1978, Gomilica, Gomilica 11 a 4. Tadej Vučko, 11.12.1978, Nedelica, Nedelica 106 5. Daniela Skledar, 5.12,1981, Gomilica, Gomilica 141 SIS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Jože' Koznicov 11.6.1966, Gomilica, Gomilica 19 2. Simona Kucko, 18.7.1979. Nedelica, Nedefica 108 a 3. Dušan Trajate 18.9.1980, Nedelica, Nedelica 58 4. Slava Nedeljko, 13.3.1952, Gomilica. Gomilica 136 5. Jožef Gjerteš, 14.12.1968, Nedefica, Nedelica 101 LDS - LIBEULHA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Ivan Ropoša, 23 5.1966. Nedelica, Nedelica 98 d 2. Štefan Sobočan, 15.9.1969, Gomilica Gomilica 124 a 3. Martin Raj. 11.11.1943. Gomilica, Gomilica 58 a SMS - STUNKA MLADIH SLOVENIJE 1. Simon Vitez, 10.6 1974. Gomilica. Gomilica 25 2. Bojan Sobočan, 15.12.1976, Gomilica, Gomilica 96 a 5 USTA ZA HAPNEDEK OBČINE TURNIŠČE 1. Boštjan Verbančič, 17. t2.1977, Gomilica, Gotnibca 122 a 2. Tatjana Kučko, 4.8 1977, Nedelica, Nedelica tl5 a HSI- NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSU UUDSKA STUNKA 1. Stanislav Sobočan, 10. 10.1963, Gomilica, Gomilica 52 Z Ivan Prša, 21.6.1963, Nedelica, Nedelica 152 3. Milena Mertik, 19. Z1964, Gomilica. Gomilica 12 a 4. Franc Gjerkeš, 6.1.1955. Nedelica, Nedelica 71 a 5. Stanislav Čizmazija, 26.3.1965, Gomilica, Gomilica 21 b damska skupnost 1. Stanislav Šarkezi, 19.3.1960, Gomilica, Gomilica 58 b. stapkia vollvtov OBČINA VELIKA POLANA Volilna enota 1 1. Štefan Prša, 13.2.1957, V. Polana, V. Polana 8. SDS 2. Stanislav Horvat, 12.2.1961, Brezovica, Brezovica 15, NSI 3. Ana Horvat, 22.7,1963, M. Polana, M. Polana 65 a. NSI 4. Ignac Kotnjek, 26.1.1935. V. Polana, V. Polana 162, DeSUS 5. Anica Hozjan, 16.4.1960. M. Polana. M. Jtoiana 39. SDS 6. Čiri! Žerdin 30.8.1960. V. Polana, V. Polana 217 a. sta Hna vriNeev 7. Slavko Jaklin. 14. 7.1980, V. Polana. V. Polana 78, NSI 8. BranislavVori, 19.9.1952, M Polana, M. Polana 91 a, SDS 9. Marija Gerič, 29.8.1949, V. Polana. V. Polana 197 a, MSI 10. Danilo Jeneš. 3.11.1977, V. Polana, V. Polana 9, »tajil-nu volivce" 11. Stavko Prša, 23.1.1958, M. Polana, M. Polana 27 a. NSI 12. Matjan Vidovič, 21.10.1949, V. Polana, V. Polana 124 d, skupina volivcev 13. Štefan Jardin, 19. 11.1975, V. Polana, V. Polana 41. skupina volve-v 14. Jožef Temar, 14.4.1961, V. Polana, V. Polana 103, NSI 15. Štefan Prša, 30.9.1952, V. Polana, V. Polana 216 c. SED 16. Alojz Jerebic, 25.3 1946, V. Polana, V. Polana 74, NSi OBČINA VERŽEJ VoHIn enota 1 1. Branko Seršen, 20.12.1949, Banovci, Banovci 15, SLS 2. Franc Novak, 5.3.1943, Banovci. Banovci 2 b, DeSUS VolHna enota 2 1. Jožef Tosak. 8 2.1958 Bunčani, Bunčani 45, staphu oo- ■kou 2. Vekoslav Jureš, 22.6.1956, Bunčani. Bunčani 5, SLS Volilna enota 3 1. Borut Kapun, 24.7.1963, Veržej, Prešernova ul. 14, skupina volivcev 2. Branka Gtovani, 3.10.1950, Veržej, Mladinska ul. 29 DeSUS 3 Marija Ferenc, t6.2. 1965, Veržej, Bananska c. 3. skupina volivcev 4. Nada Bonder! Rus. 7.4 1956, Veržej. Mladinska ul. 3, skuplu volvttv Volilna enota 4 1. Matija Galunder, 14.1.1958, Veržej, UL Frana Kovačiča 5, SLS 2. Hilda Hladnjak, 18.1.1961, Veržej, Gozdna ul. 7 staplta volivcev 3. Jožef Osterc, 28 4.1960, Veržej, Maistrova ul. 16. Slutita voNvcev 4. Andrej Sraka, 28.10.1956, Veržej, Mlinska c. 21, skupku vc Ircev 5. Emil Movrtn, 14.6.1972, Veržej, Ul. Frana Kovačiča 32. skupne voNvcev 6. Petra Ferenc. 16.4.1972. Veržej, Grijanska ul. 5, SOS 7. Franc Hren, 22.9.1939, Veržej. Ul. Franja Kozarja 25, DeSUS Podatke smo zbrali v torek, 17. oktobra, ob 12.00 s spletne strani http://www.gov.si/rvk/. 12 KULTURA VESTNIK I Nove pesmi Vladimirja Kosa Založba Stopinje iz Murske Sobote je izdala tretjo pesniško zbirko pesnika in misijonarja na Japonskem dr. Vladimirja Kosa z naslovom O nebesih pel bom (Upam, da ne motim). Imamo različne pesmi. Nekatere pojemo. Nekatere beremo. Nekatere lahko tudi gledamo. Pesmi Vladimirja Kosa so take, da jih lahko pojemo, beremo in gledamo hkrati. Pravzaprav pojejo že same. Saj je avtor pesmi Kos in znano je. da so kosi izvrstni pevci. Kosove pesmi bi si lahko tudi zapeli. Nekatere med sprehodom, ko zremo v zvezdnato nebo, druge v tihih zimskih večerih, ko beremo zgodbe o nesrečnih ljudeh, spet druge ob spominu na težke dni naše domovine. Nekatere pa bi lahko peli v cerkvi, ob postu, ko gledamo Zveličarjev trpeči obraz, ali pa v maju, v oktobru, pravzaprav kadarkoli, saj pojejo o Mami, Jezusovi in naši nebeški Mami. Kosove pesmi v novi knjigi lahko tudi gledamo. Ne samo zaradi zanimivih ilustracij pesnikovega brata Boža, temveč tudi zaradi barv papirja, ki so za vsako pesnitev drugačne. Gledamo lahko tudi dva akrostiha, se pravi začetne črke posameznih kitic' V pe- Vladimir Kos je bil rojen 2. junija 1924 v Murski Soboti. Osnovno šolo je obiskoval v Mariboru, maturiral pa v Ljubljani. Preživel je koncentracijsko taborišče Gonars in kraj smrti na Teharjah. Leta 1950 je bil posvečen v duhovnika. Čez tri leta je doktoriral iz teologije in vstopil v jezuitski red. Od leta 1956 živi v Tokiu na Japonskem. Na univerzi Sophia je predaval filozofijo, obenem pa pomagal pri socialnem delu v otroškem zavetišču. Ves čas bivanja v tujini je literarno deloval. Pisal je predvsem pesmi in izdal več pesniških zbirk. Pri založbi Stopinje sta izšli dve njegovi pesniški zbirki: Med novim nebesom in staro zemljo (2003) in Lepa Ančka iz Prekmurja (2004). Tudi pričujoča pesniška zbirka kaže, da je Vladimir Kos velik Slovenec in svetovljan, globokočuten kristjan in odličen umetnik, snitvi Tvoj lep obraz, Slovenija, je poln brazgotin dajo prve črke misel ali posvetilo: Slava človeškemu srcu Božjega sina. V Majskem vezita pa spoznamo, da je pesnitev posvečena Mariji, brezmadežni kraljici zemlje Predgovor je napisal evropski poslanec Lojze Peterle in poudaril, da pesnik Kos »k nam prihaja s prekmurskim srcem, s krščanskim upanjem in japonskim nasmehom«. Tudi s to pesniško zbirko poje Kos hvalospev slovenščini. Celo angeli v nebesih jo razumejo, ker je tudi slovenščina božja zamisel. Pesnik slovenščini postavlja spomenik, živ spomenik iz.besed, ki naj, natisnjene v knjigi, dosežejo bralca. Lojze Kozar ml., foto: T. K. V Lendavi pevski zbori društev upokojencev iz vse Slovenije V lendavski gledališki in koncertni dvorani je bilo v petek šesto Srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije, na katerem je sodelovalo 12 zborov iz vse Slovenije. Srečanje je organizirala Zveza društev upokojencev Slovenije, pri organizaciji pa so sodelovali še Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev Murska Sobota, Društvo upokojencev Lendava, ZKD Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje ter območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Lendava. Strokovna sodelavka pri izboru sodelujočih zborov je bila Dragica Matovič. Goste in obiskovalce prireditve pasta pozdravila poslanka v državnem zboru Marija Pozsonec in predsednik Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev Murska Sobota Mirko Lebarič. Pomursko upokojensko zborovsko petje sta zastopala Mešani pevski zbor društva upokojencev Melinci z zborovodjem Nacetom Duhom in Ženski pevski zbor Pungrad DU Krog z zborovodkinjo Marijo Rituper. Na ponetku je tudi Mešani pevski zbor društva upokojencev Melinci. - J. Ga. Velika arheološka Izkopavanja pred gradnjo avtoceste Zlat uhan prve Slovanke Na našem območju ne bomo nikoli našli kakšnih posebno velikih najdb ali šokantnih najdišč, je pa mnogo manjših odkritij, kjer drobni predmeti govorijo velike zgodbe o ljudeh v preteklosti. Odkritja, ki govorijo nove zgodbe in potrjujejo stare, pa se dogajajo tudi na trasi avtoceste. Tam do konca oktobra izkopavajo dvanajst arheoloških najdišč iz različnih arheoloških obdobij. Eno od teh vodi na njivah pri Lipovcih arheologinja Irena Šavel. Savlova je povedala, da je območje zanimivo, saj so našli že spomladi v bližini na Popavi [ bakrenodobno naselbino in novo slovansko poselitev. Prvi Slovani na tem prostoru so znani na območju izkopavanj Kotare Krog, ki so tukaj živeli v drugi polovici šestega do devetega stoletja. Med Popavo I in II je bil nekoč potok, na drugi strani pa so našli grobišča, ki so pripadala prebivalcem s Popave I. »Grobišča, ki smo jih našli, so žgana, kar pomeni, da gre za predkrščanski čas, čas pred knezom Pribino in Kocljem, ki sta na tem območju uvedla krščanstvo z začetki skeletnih pokopov. Pred tem so umrle sežigali in jih z različnimi dodatki pokopali v izkopane ja- Monodrama, ki detabuizira vlogo ljubice £ Vse ženske so malo Halke in malo Danili Dan tka in Hatka, dva ženska pola, ena je pogumna, erotična ženska, fatalka, druga morali-stka. O tej ambivalentnosti je govor tudi v monodrami Hal-ka, s katero se predstavlja gledališče Ars Altera Pars. Besedilo temelji na odlomku Norme Bale iz romana Sekstant, žensko psiho je predstavila Jasmina Molnar Vrbanič, režiser je Matjaž Latin, ki je poskrbel tudi za sceno, kostume in izbor glasbe. Arheološke najdbe prinašajo potrditve in tudi nekatera nova spoznanja o življenju, dogajanju in ljudeh, ki so živeli ali se ustavljali na tem območju. mice.« V treh tednih izkopavanja so našli deset grobov, kot dodatke pa v njih železni nož, delček pasne sponke, bronasti obsenčni obroček s stekleno jagodo, vretence za predenje niti in še kaj. Našli so tudi koščen obesek z vrezanim ornamentom ribje kosti, steklene jagode, kar je dokaz, V vsaki ženski je malo Halke in malo Dan ike, vsaka se želi realizirati kot vzorna mama in žena, hkrati pa hrepeni tudi po svoji ženstveni, seksualni plati fatalke. V monodrami je zablestela Ja--smina Molnar Urbanič, ki je odigrala dve vlogi, dvojnost duše. »Za ta tekst sem se odločila, ker je zelo dober in govori resnice o življenju. Priznati si moramo, da je v nas ambivalentnost, da ženske želimo biti po eni strani spredalčka-ne ženske in matere, po drugi strani pa se želimo realizirati v vsej svoji ženskosti, kreativnosti in seksualnosti, je po predstavi povedala diplomirana igralka Molnar Urbaničeva, Novosadčanka, ki že Šest let živi na Apaškem polju. Avtorica Norma Bale pa je v besedilu poudarila detabuizacijo vloge ljubice, ki ima negativen prizvok, da moškega zapelje, da je nesramna do žene, nepoštena do njegovih otrok ... »Ljubico sem želela predstaviti v drugi luči, kakršne ji družba ne priznava, in da ne gre vedno verjeti moškim izgovorom: »Ona me je zapeljala.« Kajti odnos med moškim in žensko je svobodna izbira. Predvsem pa, da je tudi »ljubica« le ženska, ki ima da so bili Slovani v povezavi z Avari, to pa sodi v čas 700-800 let našega štetja. Najbolj izjemna najdba pa je najdba zlatega uhana, ki so ga našli pri spiranju tiste zemlje, kjer so sežigali umrle. Najdeni zlati uhan je tipičen slovanski z grozdastim obeskom, ki je bil narejen po vzoru bizantin- dušo, trpi in je tolikokrat osamljena, pa še pravice, da bi žalovala ali jokala na njegovem pogrebu, mma. S to predstavo se želi poka- Koncert na Stari Gori Minulo nedeljo je v eni od najlepših baročnih1 ‘ Slovenskem, v cerkvi Sv. duha na Stari Gori, v °jU0 ZKO Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici potekal koH1* ških in mladinskih cerkvenih pevskih zborov ter P skupin. S po tremi odpetimi pesmimi se je predstavilo sede ( r mladinskih skupin: otroški pevski zbor Zvonček Kapel* dkinja Maja Ivana Smodiš - Škerl), otroško-mlad inski župnije sv. Mihaela Veržej (Marjeta Ivančič), otrošk0'^ cerkveni zbor župnije Razkrižje (Katja Žibrat), crfliG . pevski zbor Sončni žarki Gornja Radgona (vodja Preglav), otroški pevski zbor župnije mala Nedelja (v°., .Alojz Stajnko), cerkveni mladinski pevski zbor Biseri1 “ ^1^ gona in dekliška glasbena skupina Talita kum župmie . ■ _ Ščavnici, ki je pod vodstvom Jasmine Vok zapela ob , tar pesmi Ti si moja Gospa, Poglejte, kakšna ljubezen1 d pesem Vodjem nastopajočih zborov sta podelila pr Marič, in tajnik ZKO Jozef Kocuvan skih delavnic. Najdba je ločena, ne sicer po količini tim temveč zato, ker je med recKim' zlatimi najdbami v slovenske1” prostoru. Izjemne najdbe in zgodbe Pred gradnjo avtoceste bili veliko priložnosti za M-oP vanja in raziskovanje preteki Najdbe so prinesle pOlrtlll^ tudi nekatera nova spoznani* Med drugim, da je bilo to •A '' je kontinuirano poseljen*1 prazgodovine naprej. Savi■ razlaga. »V zadnjih izkopavanj smo pri Krogu našli žarno [' biščes 170 grobovi izbak«^ dobe, ki je največje v srednji f ropi in prvo žgano v Sloveni/ sploh, halštatske grobove pri vi tabli z novim načinom p1’1 pavanja, latenske grobove m,M selbino mlajše železne dobe P' vo slovansko poselitev v Pf£ murju in sedaj prvo znanci vansko žarno grobišče v niji. Še vedno pa nam v pot*1* vanju manjka obdobje AvJh' poseljevanja nomadskih Iju*^ kot so bili Huni, Goti, Lango^ di, njihovo prisotnost ps^ dokazujemo po grobovih, dar jih doslej še nismo našli’ A. Nana Rltuper 41 ‘H *1 l 4 E E 4 4 K n h "Ti Gr Ni Mj Sn k zati nekaj novega, rudi pan skega, žensko kot čutečo du*1' Predstava je lahko kot provokacija, Halka parr gativka, ki bi jo, ko enkrat v njen intimni svet, najraf ■ , k sebi. Ali pa bi z osamlje*10 J‘ ■ sko platjo popil kozarec v'1’^ z vsakim požirkom odpira £ ■' rane, da jezik postaja os1'1 iskrenejši. Lahko pa predstavo tudi kot ironijo, za stvari, ki bi jih morale' ■ * razčistiti ženske med saW se prepogosto druga do Jr našajo kot volkovi, moški p* vnostnem loku zapusti)0 ■ ,. rišče in se po nevihti vfMr kjer jim je udobneje. .. ji Čepriv so se v začetku b ' se zaradi same dramati^'J^ bo dovolj razumelo, da Sre 1 vlogi, in da odrska sr*^' ^jpr drnulj učinkovita, je di prepričala in so did1** fi nost dveh nasprotnih ke in Danike.« A. Nana RituP«' 'k »»NIK-19. oktober 2006 KMETIJSTVO 13 križna skladnost Obvezno izvajanje predpisanih standardov f»feodnjc nas čoku precej dela pri tako imenovani skladnosti. Izvajanje predpisanih standardov na ' ^jskem gospodarstvu mora biti zagotovljeno. Za dobro lfm Itanjc in izobraževanje porabnikov bomo poskrbeli svetovalci in specialisti. Prva faza bo tako vključeva-r ^raževanje v sezoni 2006/2007. V koncept je treba Irt izobraževanje o naslednjih predpisanih standardih: $ vpadno blato ^'^o nine identifikacijo in registracijo živali Sanjanje živalskih vrst in habitatov '^farmacevtska sredstva J -rivstveno varstvo ljudi in živali ^ravo hrano •"^rečevanjc širjenja bolezni Prijavo bolezni 'n okoljske pogoje Obrobit počutja domačih živali ^ard za nitrate ga Direktiva Sveta 91/676 (EGS) in nacionalni predpi-|i^lt'*ciid|u zahteve iz predpisov EU Zahteve iz nacionalnih pre-' ki jih mota izpolnjevati zavezanec in jih preverja kontrolor, so; Alt gnojevka se ne uporabljata na kmetijskih zemljiščih lir odeje od 15. novembra do 15. februarja. '“l^o ali gnojnico se na velikih strminah ne gnoji na način, ki 'J odtekanje gnojevke ali gnojnice po površinah. 111 ali gnojevka se ne uporabljata na kmetijskih zemljiščih, in '' ^'čena z vodo ali poplavljena, zamrznjena ali pokrita z več cm 'lebelii snežno odejo in na najožjih vodovarstvenih po- d . '°dovarstvenih območjih se gnojila, glede na vrsto gnojila in , ■ uporabljajo v določenih obdobjih leta. ehjsko gospodarstvo ima zadostne skladiščne kapacitete za skla-Eau' "^nsler.odpadkov. L l/l?'1,1 ocen'50 skladiščni prostori izdelani v skladu s predpisi. e"jsko gospodarstvo s presežkom živinskih gnojil ima potrdilo v 11 tiroma prodaji presežne količine živinskih gnojil. l j11 gospodarstvo, ki leži na vodovarstvenem območju in , 1 ■' kot 5 GVŽ ter hkrati presega letno obremenitev 140 kg N / 'llaet' izdelan letni operativni načrt razvoza živinskih gnojil. J 1 r- lhnafrta razvoza živinskih gnojil morajo biti razvidni k ' enota rabe, kot je navedena na obrazcu C skupne vloge iz ■■ *. k’ ureja izvedbo kmetijske politike za tekoče leto, količina , 81 gnoja in čas gnojenja. za odpadno blato 11 r< predpisan v Direktivi Sveta 86/278 (EGS) in v Hj n' Uredbi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil S *z nacionalnih predpisov, ki jih mora izpoln jevati zave-|, Preverja kontrolor, so: Se J lj a । kompost z omejeno uporabo se lahko uporabljajo izdanega dovoljenja in skladno s predpisi. । gospodarstva, ki uporabljajo blato, mulj ali kompost z ' ''Poribu, morajo imeti izdelan letni načrt razvoza blata, kj ' '‘’’"“posta z omejeno uporabo, iz katerega je razvidno naj-1 r’1^' le nave(lena na obrazcu C skupne vloge iz ured-X tT ’z',,Ctlh" kmetijske politike za tekoče leto, količina blata, komposta z omejeno uporabo in čas uporabe. za podzemne vode El je predpisan v Direktivi Sveta 80/68 tervnacional-X I"1® Republike Slovenije. ev iz nacionalnih predpisov na ravni kmetijskega go-jtpz’intent X । 1 odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepo-^redno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je do-% , ni1' na način in pod pogoji, ki jih določajo zakon o vodah in Varstvu okolja. X '■ odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok /■>.,/Podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zara-X> ■'/ 41 izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih 'J'v Stiku s podzemno vodo, je prepovedano. ।' pi ekon. 4 mag. Marjan GUJT, univ. dipl. inž. e). 5 chx. dr. Mitja SLAVINEC, univ. dtpi. im ru. 6 Rudolf MIKOLIČ, dr. med, spec 7 Andrej KUHAR, prof, fiz 8 Janez ŠTOTL, univ. dipl. ekon. 9 Borut HORVAT, univ. dipl, pol 1 Bojan KOROŠEC, dr med. spec 2 Andrej SAJNOVIČ, inž, prom. 3 mag. Nataša HORVAT, univ. dipl. ekon. 4 Karel GJERGEK, avtomehanik 5 Zvonko BRENČIČ, univ. dipl. prav. 6 Kristina DOVIDUA, ekon, teh 7 Danica KUZMA, ekon.teh 8 Božo LUKAČ , vzdr. vaz, in str. 9 Jožef RECEK, univ. cUpI inž. www.gorencer.al 18 REPORTAŽA 19. oktober 2006-V Slovenska turistična borza v Radencih Večanje povpraševanja ob uspešni promociji Za goste pripravili tudi celodnevni izlet po Pomurju Gosteje na študijskem izletu po Pomurju pozdravil tudi prekmurski »pozvačin«. V Termah Radenci je potekal od četrtka, 12. oktobra, do nedelje, 15. oktobra, osrednji poslovni dogodek v slovenskem turizmu, deveta Slovenska turistična borza SIW Radenci 2006. Ob razvoju slovenskega turizma tudi zanimanje za udeležbo na Slovenski turistični borzi (Slovenian incoming Workshop) iz leta v leto narašča in tako so tudi letos organizatorji, Slovenska turistična organizacija, ugotavljali, da je bila rekordna udeležba organizatorjev potovanj, agentov in prevoznikov. Devete turistične borze se je namreč udeležilo 190 organizatorjev potovanja, agentov in prevoznikov iz 23 držav, ki zastopajo 147 podjetij. Lani se je borze udeležilo 174 predstavnikov 135 podjetij iz 22 Prijeten sprejem v prostor borznega dogajanja držav. Na borzi je sodelovalo v ponudbi 136 slovenskih turističnih podjetij, kar je enako kot na lariski slovenski turistični borzi. □Kai Letos je bila tema Slovenske turistične borze Vode, kar se je opazilo tako v zunanji podobi borze, kjer je bilo precej simbolike, povezane z izkoriščanjem voda za turistične namene, kakor tudi v vsebini ponudbe, organizirali pa so tudi enodnevno študijsko potovanje ob reki Muri. V Murski Soboti odpiramo trgovino z otroškimi oblačili, zato iščemo nove sodelavce: POSLOVODJO (m/ž) In PRODAJALCE (m/ž) Poslovni dogovori in izlet po Pomurju Osrednji dan borze je bil v petek, ko so pripravili v prepolni konferenčni dvorani otvoritev s predstavitvijo slovenske Od poslovodje pričakujemo: 1. V. ali višjo stopnjo izobrazbe trgovske ali ekonomske smeri, 2. aktivno znanje angleškega jezika, 3. delo z računalnikom. Od prodajalcev pričakujemo: 4. IV. ali višjo stopnjo izobrazbe trgovske ali ekonomske smeri, 5. pasivno znanje angleškega jezika, 6. delo z računalnikom. Od kandidatov pričakujemo še: predvsem smisel za delo z otroki, urejenost, komunikativnost, ažurnost in pripravljenost za timsko delo. Prednost bodo imeli kandidati z delovnimi izkušnjami pri podobnih delih, vendar delovne izkušnje niso pogoj za izbiro kandidata. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev sprejemamo osem dni po objavi na naslov: In Time, d. o. o., Ulica Jelenčevih 67, 2341 Limbuš, ali po elektronski pošti: zapo$iltev@lntime.si. turistične ponudbe. Ob tem je direktor Slovenske turistične organizacije Dimitrij Piciga poudaril pomen takih dogodkov za negovanje že navezanih in vzpostavljanje novih poslovnih stikov ter seveda’sklepanje konkretnih pogodb o medsebojnem sodelovanju. Do leta 2013 načrtujejo letno rast slovenskega turizma po stopnjah 4-6-8, torej štiri odstotke pri prenočitvah, šest pri prihodu turistov in osem pri deviznem prilivu. Generalni direktor direktorata za turizem Marjan Hribar pa je na tiskovni konferenci govoril o razvoju slovenskega turizma, kjer je povedal, da naj bi do leta 2013 za razvojne projekte v turizmu črpali iz evropskih skladov in bi skupaj z deležem iz državnega proračuna za razvoj turizma zagotovili 280 milijonov evrov. Nato pa se je dogajanje preselilo v športno dvorano, kjer so se kmalu začeli dogovori domačih turističnih ponudnikov in organizatorjev potovanj iz tujine. Prijetno urejena športna dvorana je izžarevala duh slovenskega turizma s poudarkom na modrini čistih voda. Poslovno dogovarjanje, ki so ga dodobra izkoristili tudi predstavniki Na Slovenski turistični bora seje predstavilo 136 slovenski podjetij. ta pn Borza je bila tudi priložnost za pomurske turistične po1 ■' nike. pomurskih turističnih podjetij, je potekalo do 18. ure. V soboto pa so imeli tuji poslovni partnerji priložnost spoznati turistično ponudbo Pomurja z enodnevnim izletom z naslovom Križarjenje po reki Muri, kjer so med drugim obiskali Jeruzalemske gorice in Otok ljubezni v Ižakovcih. Mnogi ude- leženci iz Japonske, Izrsfh ’ lije, Hrvaške, Francije, Nt-'0/ in drugih držav so tokrat P/ obiskali Pomurje in stik s pomurskimi turistK * ponudniki. V nedeljo PJ13 . udeleženci borze lahko Oll?° li še na tridnevno študijsko? <»r te M oil 'trt '»H 83] »1.0. Udeleženci so se na Otoku ljubezni v Ižakovcih popeljali tudi z brodom. »in ’iti Pij »tu te h teli te te te te te o te Ik d- Elica Horvat, Zavod za turizem in kulturo Beltinci: »Za sodelovanje na turistični borzi smo se odločili, kerželimo vzpostaviti čim več stikov tako z domačimi kakortudi s tujimi turističnimi predstavniki, saj menimo, da je ta del Slovenije turistično še precej neodkrit.« Zvi Uran, Izrael: »Na turistično borzo smo prišli na povabilo Slovenske turistične organizacije. Borza je bila za nas zelo zanimiva in tudi izlet po Pomurju je bil zelo dobro pripravljen. Sem direktor Lanir, International agency for tourism Promotion in mislim, daje pomurska pokrajina zelo posebna in zanimiva za turiste, kar velja tudi za celotno Slovenijo. Zame je bilo še posebno zanimivo, daje tu kraj z imenom’Jeruzalem, ki smo ga tudi obiskali in ki ima enako ime kot moje domače mesto. Sklenil sem tudi nekaj dogovorov o sodelovanju in mislim, da bodo gostje iz Izraela z veseljem prišli tudi v Pomurje.« Vanda Porčič, Hrvaška: »Na bora in izletu po Pomirjuje bilo zelo zanimivo. Smo hrvaška agencija za bližnje trge in delamo predvsem na italijanskem trgu, kjer ponujamo Slovenijo, Hrvaško in druge destinacije v okolici, ki so zanimive za italijanske turiste. Že deset let redno prihajam na Slovensko turistično borzo, kjer najdem vedno nekaj novega, kar vklj uči mo v našo ponudbo. Doslej smo vključevali Slovenijo vse do Manbora. Za območje dalje od Maribora pa je velik problem, ker ni avtoceste, saj danes turizem zahteva hitre povezave, da porabi turist čim manj časa za vožnjo. Mislim, da ima Pomurje za turiste veliko ponudbo.« Akira Macuvara, Franci3 Parizu, kjer delam v jaP0’1^^ val ni agenciji, ki skrbi za ° ponskih turistov v Evropika1* sko turistično botro P1 spoznal Slovenijo m nje”0 . • ponudbo. Doslej še nis^ ^jr’^ veniji in sem ugotovil,1,3 liko zanimivega, kar turistom, tudi japonskih ’^r^ lepe narave, kulturnihznJ' e v. dobre hrane ... Trenutn° delu Evrope za turiste , ■ f najbolj zanimiva potna ■ dimpesta-Dunaj-Pra^3’.'^^ pa bi želeli bolj vključi0 nijo, Hrvaško in Italijo-'1 'te te V S - IBIHIK -19. oktober 2006 SPORT 19 Namizni tenis Mitja Horvat se je izkazal Kvalifikacije za evropsko pr Vfnstvo v Beogradu, ki so ko-F ■ tedna potekale v Murski “■»ti, si bomo ysekakor zapolnili tudi po zelo uspešnih ?tah člana puconske Kerne W Horvata. Ta je namreč ' 'a&l v vseh petih dvobojih, U| ni uspelo nobenemu dru-igralcu na tem močnem ^uju Najpomembnejše je "Hot to, jj .e s svojim pri-^Pnm, bojevitostjo in motiva-J’n* najvišji ravni prijetno ^enetil v. d. selektorja Boja-111 Ha. tvojo igro se m vsekakor . 'i'n čeprav na začetku ,^i:-q uj j|(J 1W p0 nafrtih. J7":' ' kit । pa je, da sem tudi z . slabšo igro uspel pre-. ’K’ svoje nasprotnike. V delu tekmovanja pa . 1 Uigral na nivoju, ki sem Zalo rezultat ni izostati. Tudi glede eki-'mi jHje| ^0^ občutek, saj i med wboj dobro poz-od prej. Dobro smo se ^.'■tovi selektor Bojan Rak e v ekipo vnese! nekatere | predi h m glede psiho jj. lh priprav in discipline. 'Ij bom tako uspešno 'udi v prihodnje, saj me Blodnje leto čakata dve * tekmovanji, to Sta evrop-P^'enstvo v Beogradu, ki teci. ih svetovno prvem : ' ^grebu, konec aprila in .J'' lku maja 2007. Letos na-’ii 1 ckipo Kem« v u Pt Itgi m državnem pr-^V|‘, čakj pa ni e ir nekaj ilhlh tek im o a n j* v reprezentančni 1 h bil 14-letni Jan Žibrat, *rxS|ovenskega namizne-11 ic zame '^,?Tni jenoviselektorza-^^nev v slovensko član-^J^tenunco. Bil sem ve-’■ i, lahko občutil vzdu- Ve,1kega tekmovanja. ^l*lr 'JllliCl trenira' z na’" ‘•K J” igralci, ki posegajo . '^iopski vrh. Na klopi "'w1 ’'‘ih srcem spodbu-* i' reprezentančne kolegi zares vse od sebe.« Milan Jerše, foto: J. Z. Namizni tenis Slovenija brez poraza Ob odlični organizaciji NTK Sobota in pod pokroviteljstvom mestne občine je bil v Murski Soboti 2. krog kvalifikacij 2. divizije za evropsko prvenstvo v Beogradu, ki bo marca 2007. Navzoča je bila tudi predsednica NTZS Silva Crnugelj. Tokrat je bila slovenska reprezentanca kompletna, saj so igrali Bojan Tokič, Sas Lasan, Uroš Sla-tinšek ter Pomurca Mitja Horvat in najboljši slovenski kadet in mladinec perspektivni Jan Žibrat Slovenija je po prvem delu na Portugalskem zasedla četrto mesto in je precej zaostajala za prvimi tremi reprezentancami. Že vnaprej je bilo težko verjeti, da bi lahko Slovenija v skupnem seštevku zasedla drugo mesto, kar bi ji prineslo igranje med Ib najboljši- S prizorišča evropskih kvalifikacij. Foto: J. Z. Atletika Sonja Roman suvereno opravila s konkurenco Robert Kotnik, 31-letni član AD Kronos Ljubljana, doma iz Prevoj pri Domžalah, in 27-letna Sonja Roman s Hodoša, članica AD Maribor 98, sta postala prvaka odprtega slovenskega prvenstva v cestnem teku na 10 km, ki ga je v Murski Soboti uspešno organiziral AK Pomurje PDU. V moški konkurenci se je pomerilo 57 tekmovalcev, zmagovalec pa je dosegel čas 32:1.2. Drugi je bil z zaostankom več kot 24 sekund David Rihtarič (AD Maribor 98), tretji pa Borut Veber (AK Sevnica), ki jeza zmagovalcem zaostal 52 sekund. Od domačih predstavnikov je bil Davor Gregorinčič (AK Pomurje) sedmi, Bojan Brus (TS Radenska) pa S starta članov in Članic. Foto: J. Z. mi reprezentancami Naši igralci namiznega tenisa so zaigrali izvrstno in na veliko presenečenje premagali vse reprezentance ter zasedli prvo mesto. Žal so v skupnem seštevku zbrali enako število točk (14) kot Nizozemska, tudi medsebojni rezultat obeh krogov je bil enak, v setih pa so bili za en set boljši Nizozemci (19; 18), ki so tako zasedli skupno drugo mesto. Slovenija bo kot tretjeuvrščena reprezentanca na EP igrala za uvrstitev od 17. do 28. mesta. Vsi slovenski igralci si zaslužijo čestitke za odlične igre, s čimer so bili zadovoljni tudi ljubitelji bele žogice, saj tako kakovostne prireditve v Murski Soboti še ni bilo. Igralci so dosegli naslednje rezultate: Tokič 5:1, Horvat 5.0, Lasan 3: osmi. »V tej sončni soboti sem prvič zmagal v Murski Soboti, zato sem tega uspeha posebno vesel. Proga je bila lepa ravninska z nekaj ostrimi ovinki. Organizator se je izkazal. Ob progi je bilo veliko gledalcev, nad čemer sem bil presenečen,« je po zmagi dejal Robert Kotnik Med 23 tekmovalkami je prepričljivo slavila Sonja Roman s časom 35:25.2. Skoraj 3 minute je zaostala Mateja Šimic (TK Tri-sport), tretja pa je bila Valentina Belovič (AK Gojanec) z več kot štiriminutnim zaostankom. Simona Gomboc (Ivanovci) je zasedla peto mesto. »Vreme je bilo idealno za tak tek pa tudi proga je bila odlični* speljana, saj je bil krog 2, Slatinšek 2 : 0. Vrstni red turnirja v Murski Soboti. 1. Slovenija, 10 točk, 2. Portugalska, 8,3- Nizozemska, 6,4. Anglija, 4,5. Švica, 2,6. Luksemburg, 0. Končni vrstni red: 1. Portugalska, 16,2. Nizozemska, 3- Slovenija (obe po 14), 4. Anglija, 12,5 Luksemburg, 6. Švica (obe po 2). Rezultati naših: Slovenija -Luksemburg 5:0 (Horvat - Mi-chely 3:2, Lasan - De Sousa 3:1, Slatinšek - Kontzele 3:0); Slovenija - Nizozemska 3 : 2 (Tokič -Wijets 3:0, Lasan - Heister 0:3, Horvat - Franssen 3:1, Tokič -Heister 0:3, Lasan - Wijers 3:1); Slovenija - Anglija 3:1 (Lasan -Drinkhall 0:3, Tokič - Knight 3: 0, Horvat - Reed 3:1, Tokič -Drinkhall 3:1); Slovenija - Švica 3:0 (Tokič - Mohler 3:0, Horvat - Staufer 3:2, Slatinšek - Hotz 3: 0); Slovenija - Portugalska 3:0 (Tokič - Freitas 3:2, Lasan - Apo-ionia 3:2, Horvat - Mendes 3; 0). M.U. Sonja Roman na najvisji stopnički. Foto: M. J. Konjeništvo Že tretji Katjin pokal Konec tedna je ob elitnem hotelu na griču v Venišah potekalo še zadnje tekmovanje v preskakovanju čez ovire na prostem v tej sezoni. Med tekmovalci sta bila tudi dva člana Konjeniškega kluba Zaton. Boris Mikolič s b-letno kobilo Baloubet la Baviere tokrat ni uspel, zato pa sta Katja Števanec in njen Casper popravila vtis. Prvi dan sta imela smolo, saj sta v parkurju A2 za las zrušila dve prepreki in kljub najboljšemu skupnemu času zasedla 10. mesto. Naslednji dan sta popravila napako in pokazala, iz kakšnega testa sta. Udeležila sta se spet parku-rja A2 in tekmo, ki je imela časovno omejitev 116 sekund, prejahala v 83 sekundah brez vsakršnih napak. S tem sta se uvrstila na odlično prvo mesto. To je zdaj že tretji Katjin pokal v tej sezoni. M. J. Badminton - Velik uspeh Utroše Mladi slovenski reprezentant in Član BK Mladost Lendava Iztok Utroša je potrdil odlično formo in dosegel še en velik uspeh v mednarodni konkurenci. Na mednarodnem mladinskem prvenstvu Slovenije v Mirni je ugnal vso konkurenco in zasedel prvo mesto. V finalu je z 2:1 (21:16, 21: 23, 21:15) premagal Poljaka Lukasza Bar-tzczewszkega. V konkurenci moških dvojic sta bila Utroša in Janž Omerzu druga, v finalu sta ju premagala Turk - Bajuk (Mirna). »Mladostaši« so uspeh dopolnili še s tretjim mestom pri mešanih dvojicah, ki sta ga priborila Iztok Utroša in Nika Koncut. Slednja si je pri dekletih delila 5. do 8. mesto. ’ F. B, dolg 1.800 metrov. Bilo je zanimivo prehitevati tekmovalce in nadzirati konkurenco. Ker ženska konkurenca ni bila močna, sem se bolj ozirala po moških. Tega državnega naslova sem zelo vesela, zlasti še, če zmagaš doma,« je povedala Sonja Roman, katere cilj za naslednje leto je nastop v finalu SP v Osaki. Davor Gregorinčič prvi v pomurskem pokalu V teku za pomurski pokal je med 46 tekmovalci na 10 km zmagal Davor Gregorinčič (33:56.3) iz AK Pomurje, drugi je bil Bojan Brus (TS Radenska) s skoraj 16 sekundami zaostanka, tretji pa Branko Lehner (AK Lenart) še z 20 sekund slabšim časom. Od 5- do 8. mesta so se zvrstili: Matjaž Soklič, Boris Kavčič (oba TS Radenska) in Endre Gon-ter (AK Pomurje), deveti pa je bil Darko Ocepek (TS Radenska). V skupnem seštevku je zmagal Ivan Čorba (Ivance) s 375 točkami pred Matjažem Sokličem (TS Radenska), 305, in Brankom Lehne-rjem (Lenart), 264. Četrti je Endre Gontet (AK Pomurje), sesti pa Bojan Brus (TS Radenska). Med zmagovalci po kategorijah so tudi: Štefan Fujs (AS Triglav Predanovci) do 45 let, Karli Vrbnjak (do 60 let), Polde Dolenc (do 70 let), oba TS Radenska, Olga Flisar Holcman (AS Triglav Predanovci) do 45 let, Jelka Vrbnjak (Ljutomer) do 50 let, Lojzka Bratuša (TS Radenska) do 65 let in st mladinec Davor Gregorinčič (AK Pomurje). Med 18 tekmovalkami je bila prva Mateja Šimic (Kamnik) s časom 38:15.9 pred Nino Krašovec (AD Maribor 98) z več kot poldrugo minuto zaostanka in Valentino Zupanič (TS Ivanec), ki je za zmagovalko zaostala skoraj 5 minut. Od 6. do 8. mesta so se zvrstile Jelka Vrbnjak (TS Ljutomer), Petra Žnidarič (ŠD Severovzhod) in Simona Sever (TS Radenska) Skupno je slavila Simona Gomboc (Ivanovci),.395, pred Valentino Zupanič (Ivanec), 334, in Jelko Vrbnjak (Ljutomer), 279 Pri dečkih in deklicah pa so zmagali; Tomi Horvat (Turnišče), Dorina Dšuban (AK Pomurje), Sandor Borbely (Vossen), Simona Se-donja, Andrej Lotrič, Anja Benko (vsi AK Pomurje), Aleš Zver (OŠ Odranci), Urška Martinec (AK Pomurje), Attila Borbely (Vossen) in Matic Kaučič. Humanitarnega teka, s katerim so zbirali prostovoljne prispevke za štiriletnega otroka iz šestčlanske družine v Rakičanu za ureditev in prilagoditev sanitarij zaradi specifičnih potreb, ki je bil skupna akcija AK Pomurje in Mestne občine Murska Sobota, pa se je udeležilo 66 tekačev. Najhitrejša je bila Urška Martinec. Milan Jerše I 20 ________________________Sir ORT______________________________________________________19. oktober 2006 - VESTNIK Namizni tenis Pričakovana zmaga Kerne V 3 krogu srednjeevropske super lige so PuconČani na gostovanju na Slovaškem po pričakovanju premagali Nitro in se tako utrdili na drugem mestu, ki jih vodi med osmerico najboljših ekip. Pri Pucončanih je bil najboljši reprezentant Mitja Horvat, ki je v obeh partijah zmagal brez težav. Več težav za svoji dve zmagi je imel Zvonko Plohl, ki je v prvi partiji težko premagal Ištokoviča s 3 : 2 v petem setu na razliko, gladko pajahodo. Edino partijo je izgubil Bojan Ropoša z Benčem brez dobljenega seta, z veliko težavo pa je premagal Žoldoša s 3 : 2 v petem setu na razliko. V naslednjem krogu gostujejo pri odličnem Niederosterreichu UFK Nitra - Kerna Puconci 1:6 (Benč - Istokovič - Horvat - Plohl 0:3, Jahoda - Horvat 1:3, Benč - Ropoša 3:0, Ištokovič - Plohl 2; 3, Bene - Horvat 1:3, Jahoda - Plohl 0:3, Žoldoš - Ropoša 2:3- M. U. Tekma 2. kroga prvenstva v 1. DOL med Galexom Mirom in novomeško Krko se je pred 100 gledalci v dvorani OŠ I v Murski Soboti končala s tesno zmago gostov 3 : 2 (22,-23,-21,29,10) Potem ko so Sobočani v setih povedli z 2 : 1, je kazalo na njihovo zmago, toda potem so nerazumljivo popustili in gostom dovolili preobrat. Sodila sta Boris Skudnik (Mežica) in Moj z Spanžel (Ravne). Prva dva seta sta bila dokaj izenačena, v tretjem pa so domači Košarka Startali s porazom V 1. krogu 1 B SKL za moške je Radenska Creativ Sobota izgubila na gostovanju v Cerknici s 70:82 (51:63,40:43,20:22), Najboljši strelci Sobočanov: Spešič 25, Dominko 15, šuran 7. V soboto ob 17.30 igrajo Sobočani v dvorani OŠ I v Murski Soboti z Roglo. V 12 krogu I. SKL za pionirje je Radenska Creativ Sobota na gostovanju v Ljubljani premagala vrstnike Uniona Olimpije s 64: 54. Največ košev so dali: Pavlovič 22, Hercan 15 in Ulaga 11. V 13. krogu pa so Sobočani s 63:54 ugnali Litijo (Bilič 27, Pavlovič 26) Vodi Radenska Creativ Sobota s 26 točkami pred Unionom Olimpijo 25. Še 1 krog 1. SKL kadeti: Radenska Creativ Sobota - Alpos Kemoplast 42 :84. Najboljši strelci: Zver 11, Kolbl 10, Loncner 7. 2. krog 1. SKL za kadetinje: Janina (Rogaška Slatina) - Pomurje Skiny 69: 56. Najboljše strelke: Gjorek 21, Samec 14 in Smodiš 9. Četrti krog 1. SKL starejše pionirke: Ježica Ljubljana - Pomurje Skiny 60 : 51 (Hašaj in Car po 13, Samec 12), V 5. krogu so s 46:31 premagale Merkur Celje (Samec 18, Car 12, Črnko 6). Milan Jerše Rokomet Pomurje ne pozna poraza V Murski Soboti so dosegli rokometaši Pomurja, ki kot novinci nastopajo v 2. slovenski ligi vzhod, tretjo zaporedno zmago. Pred okrog 150 gledalci so bili boljši od ekipe Šmartno 99 s 26 : 25 (12 : 8). Gostje so držali ravnotežje do izida 8 : 8, nato pa so domači rokometaši s trenerskim dvojcem Smodiš - Roškar vodili ves čas tekme, tudi s 23:19, na koncu pa vzdržali vse pritiske gostov. Strelci: Ov-senjak 12, Koželj 4, ZanjkoviČ 3, Smodiš, Buzeti in Kolmanko po 2, Vinkovič 1. Pri gostih se je z 10 zadetki odlikoval Simončič. Rokometaši Arconta Radgone pa so vendarle osvojili prvo točko na gostovanju v Ljubljani, kjer so z ekipo DRŠ Aleša Praznika igrali s 26 : 26. Radgončani so zaigrali odločneje v obrambi in povedli z dvema zadetkoma. Nato je sledilo nekaj slabih minut in gostitelji so odšli na odmor s 3 zadetki prednosti. To razliko so uspeli ohranjati večji del 2. polčasa. Ob neljubem dogodku, ko se je težje poškodoval eden od domačih igralcev, so gostitelji slabo odigrali končnico, kar so Radgončani izkoristili. Strelci: N. Klun 7, Širca 5, Petraš in Žinkovič po 4, Rauter 3, Dukič 2, L. Klun 1. V naslednjem krogu gostuje vodilno Pomurje v Črnomlju, Radgončani pa so prosti. Po odličnem začetku so rokometašice Milleniuma v 4. krogu 1. slovenske B-lige za članice v Radencih prvič izgubile. Velenjčanke so bile zanje premočne, zato je bil poraz z 28 : 44 (12 : 20) neizbežen. Najboljše strelke: Jaušovec 9, Rajh 8 m Šijanec 3. T. G., N. K. zmagali s 25 :21. Pri tem sta nasprotnika naredila preveč napak pri začetnih udarcih in na mreži. V četrtem setu so Novomeščani, ki jih vodi znani strokovnjak Vladimir Jankovič iz Zagreba, izkoristili šele sedmo zaključno žogo, kar je bilo odločilno za nadaljnji razplet. V zadnjem setu so se Sobočani vdali v usodo. Največ točk sta pri domačinih zbrala kapetan in trener Dejan Fujs (24) in Bogdan Marič (23), Andrej Grut pa je prispeval 15 točk. Pri gostih so bili najboljši Sanjin Bezdrub (19), Kegljanje Zmaga Radenske V 4. krogu 1. slovenske B-lige vzhod so kegljači Radenske na gostovanju v Novi Gorici nepričakovano premagali domačine s 5 :3 (3359 : 3275). Zmagali so: Borovič (584), Šebjanič (578) in Kovačič (596). V 2. krogu 2. slovenske lige vzhod (ženske) je Radenska v gosteh s 6 : 2 (2980: 2869) ugnala Komcel. Zmagale so: Tibaut - Rojnik (503), Muršič (548) z najboljšim izidom v gosteh, Štiberc (523) in Hojnik (535). Nafta pa je z 2 :6 (2869: 2980) klonila proti Dravi. Zmagali sta Sapač (536) in Hozjan (479). Drugo moštvo Radenske pa je 4. krogu 3- slovenske lige - vzhod igralo s Fužinarjem 4 : 4 (3320 : 3285). Zmagala sta Pohovnikar (547) in Marinič (594). Lendavska Nafta je s 7 :1 (3213: 3089) odpravila mariborsko Lokomotivo. Zmagali so: Zadravec (553), Šimon (534), Radakovič (550), Kuk (512) in Matjašič (546). M. J. Rokoborba Zmagala Šernek in Sečko V Ravenni je bil mednarodni turnir za dečke, kadete in mladince Sodelovalo je 190 tekmovalcev iz več kot 30 klubov Hrvaške, Italije in Slovenije. Odlične rezultate so dosegli soboški rokoborci Mladinec Dejan Šernek je bil poleg zmage v kategoriji do 96 kg razglašen tudi za najboljšega tekmovalca turnirja. Prijetno pa je presenetil dečko Mitja Sečko z zmago (do 52 kg), V tej konkurenci sta bila Danijel Kočar (do 30 kg) injure Koudila (do 38 kg) druga, tretji pa je bil kadet Andrej Fajs (do 58 kg). Mladinec David Ivanič (do 84 kg) je zasedel četrto, kadet Dominik Vogrinec (do 63 kg) pa sedmo mesto. M. J. Odbojkarski razgledi Slabi servisi sojih pokopali Uroš Babnik (12), Sebastjan Mik-ša in Luka Brulec (oba 9). »Tekma je bila napeta. Prišli smo kot slabša ekipa, saj so bili Sobočani favoriti. Z dvema točkama = smo v bistvu zadovoljni. Storjenih je bilo veliko napak, domačini pa so jih storili več ob koncu tekme, ko so bili po našem izenačenju pod pritiskom. To je verjetno posledica neuigranosti, verjamem pa, da se bodo te napake sčasoma zmanjšale,« je po tekmi povedal Uroš Babnik, Član OK Krka. 1 ( ( Sobočani (za mrežo) so razočarali s slabo igro. Foto: J. Z. Konjeništvo Na drugi strani pa domači strateg Dejan Fujs ni mogel skrivati razočaranja. »Tekmo smo zasluženo izgubili, ker nismo bili disciplinirani. Zgrešili smo kar 26 servisov, kar je katastrofa za tako tekmo. Namesto da bi tekmo mirno pripeljali do zmage, smo izgubili z 2 : 3- V odločilnem petem nizu smo popolnoma padli, nismo bili disciplinirani in nismo naredili tistega, kar smo se zmenili. Vsak posameznik je igral po svoje in ne kot kolektiv, zato je bil poraz neizbežen. Slabo je tudi. Strelstvo V znamenju Tisi nča nov Na 1. turnirju mednarodne strelske lige treh dežel, v kateri letos nastopa 12 ekip iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije, so imeli v Ljutomeru največ uspeha tišinski strelci. Vrstni red ekipno: 1. SD Ko-lomana Flisarja Tišina 1742 (Pertoci 569, Z iško 592, Bukovec 581) 1742,2. TekstilacZa-bok, 3- SD Črenšovci (oboji po 1726), 4. SD Štefana Kovača Turnišče 1720, 5. SD Mesto Ljutomer 1715. Posamično: 1. Ziško (Tišina) 592,2. Robnik (Ljutomer) 588, 3. U. Maučec (Turnišče) 585. Pred tem so bili Tišinčani na mednarodnem turnirju v Čakovcu med 16 ekipami drugi (1741), takoj za Dalmacijace-mentom (1750). Četrto je bilo Jezero Dobrovnik (1733), sedmo pa Turnišče (1711). Še posamično: 1. Marinela Tokič (Hrvaška), 589 + 102,5, 3. Peter Somogyi (Dobrovnik), 589 + 100,0, 5 Dušan Ziško (Tišina), 590 + 97,9, 7 Rajko Robnik (Ljutomer), 586 + 98,5, 9 Gregor Maučec (Turnišče), 581. T. G., M. J. Hokej na travi da sva točke dosegala v glavnem le dva igralca.« Drugi rezultati: Logatec - Salonit Anhovo 1 : 3, Astec Triglav -Fužinar Metal Ravne 3 : 2, Mar-chiol Prvačina - Calcit Kamnik 2 : 3. Na lestvici vodi Salonit s 6 točkami pred Krko, 5, Prvačino in Galexom Mirom, po 4, Triglavom in Kamnikom, po 2, Fužinarjem, 1, in Logatcem, 0. Že sinoči so Sobočani v 3- krogu gostovali pri Salonitu Anhovo, v soboto ob 20. uri pa gostijo Calcit Kamnik. Pričakovana izida V nadaljevanju državne lige je Pliva v Lipovcih s 4 ' 0 magala soboško Pomurje (L Mesarič 2, M. Mesarič, F. "J1 čec), v Moravskih Toplicah P’ so bili domačini boljši od Pre danovskega Triglava s 6 ■ (Kučan 2, Temlin, Škerlak, ' han, Fras; Balažič 2). T.6 Hokej na ledu Začeli z visokim porazom v 1. kolu MHL so hokejB« Ledenih strel z 2:7 (2:3) bili s HK Color bar. V 2. K*’ bo njihov nasprotnik Karlo''1 s katerim naj bi se pomeri1 * prenovljeni hokejski dvoran • novo tribuno za 1300 Ij^’’’ Mariboru. 1 tt Iti (1 $ M fr 'Sl I laž (t Jiri f», 3 'k 'b Gt] 'itj !>1( Mi ^1 11 n bi «k| ’>5 Še 1. krog 2. DOL (M). Beltinci - Olimpija 1:3 (-23,-27,15,-18). 2. krog 3. DOL vzhod (M): Mislinja - Ljutomer 3 : 0 (9, 20, 22). 2. krog 3- DOL vzhod (Ž); Vuzenica - DŠR Murska Sobota 1:3 (-22, -10, 20, -24). Braslovče - ŽOK Puconci 3 : 1 (12, 18,-22, 18), Partizan Črna - Sonimex Radenci 3 0 (19,14, 8). Tretje kolo slovenskega pokala za ženske: KLS Ljubno - DŠR Murska Sobota 3 . 1 (20,-24,13,13). Milan Jerše Judo Zajeten kup medalj Na mednarodnem tekmovanju za pokal Kopra je nastopilo 186 tekmovalcev iz 20 klubov štirih držav. Izkazali so se člani JK Murska Sobota, ki so zasedli tri prva mesta To je uspelo deklici Katji Rudaš (48 kg) ter kadetinjama Karini Kerec (57 kg) in Katji Rudaš (52 kg). Drugi je bil Luka Barber, peti Dominik Dominko, sedmi pa Niko Jankovič. Sanja Jaklin (70 kg) je bila pri članicah druga, Andrej Brda (73 kg) pa pri mlajših članih tretji (oba KBV Lendava). Še uspešnejši so bili mladi Pomorci na mednarodnem tekmovanju v Varaždinu, kjer je sodelovalo 125 tekmovalcev iz Hrvaške, BiH in Slovenije. Bili so kar dvajsetkrat prvi. Med Sobočani so zmagali Tim Kovačič (42 kg), Adrian Gomboc (38 kg), Damir Miholič (46 k), Filip Tratnjek (34 kg), Sašo Šarčevič (36 kg), Samo Šarčevič (28 kg) in Doroteja Gašpar (36 kg), med člani KBV Lendava pa Sara Šernek (32 kg), Natalija Varga (44 kg) in Alen Šernek (60 kg). Drugi so bili Sobočani Jakob Kraner, Tina Barber in Miha Pisnjak ter Lendavčana Patrik Gal in Gloria Skledar, tretji pa Matjaž Kisilak (dvakrat), Tjaša Kramberger (oba MS) ter Patrik Gal in Melila Gone. Za ljutomerski klub pa so zmagale: deklice Kaja Čeh (do 36 kg), Betina Evanjšič (nad 48 kg), Katja Karba (do 52 kg) in Urška Potočnik (nad 57 kg), dečki Tilen Semenič (do 31 kg), Žiga Šendlinger (do 34 kg), Nik Klanjčar (do 38 kg), Narsej Lackovič (nad 42 kg), Men Bolko-vič (nad 46 kg) in Tadej Stajnko (do 50 kg). M. J., F. B. Motoristika - Malnar za lasdižavni prvak Motorist Alen Malnar iz Sodiši-nec, član AMD Štefana Kovača M. Sobota, je na letošnji zadnji dirki v supermotu na dirkališču v Logatcu s precej športne sreče kljub padcu v drugi vožnji uspel obdržati naslov državnega prvaka. Zanj je bilo dovolj že tretje mesto V šestih dirkah je trikrat zmagal, dvakrat pa je bil drugi. Končni vrstni red: 1. Malnar, 249,2 Žgajnar, 248,3. Hribar, 206 T. G. Strelstvo -Črenšovčani drugi Črenšovski strelci so spet ugodno presenetili, saj so na 4. pokalu Marmor Hotavlje v streljanju z zračno puško zasedli odlično drugo mesto. Skupno so Tobi Žižek, Tomi Sobočan in Samo Ftičar zadeli 1716 krogov. Prvi je bil Trzin (1738). V posamični konkurenci je zmagal reprezentant Izidor Hreščak (Vremščica), 589, četrti je bil Samo Ftičar (584). M, J. Konec kasaške sezone Na ljutomerskem111 mu so končali letošnjo sezono. V sedmih stopilo 72 konjev, ki so -toštartom pomeril1 " u metrov dolgi sten ■ ‘pr gledalci je bil tokrat I l šnejši domačin Dušan dvema zmagama. Najv * manja je pritegnil3 • r so mačih in tujih kasačev, bili v enakovredni -j kar trije v boju za - dva pa sta imela v cil|u lometrski čas - 1:16,6 Ob koncu sezone s pestrejšim domačim .^1' na ljutomerski stez’> P pokale v vseh staro5 1 gorijah, med 2-letmki 1 Scream (Antolin),11 j letf1 niki Roki (Puhat), kih Saxon MS (M med 5-letniki in staro ter (Zorko). .J-1'1' Rezultati - 1. d"’1 j.a Ljtl' nike: 1 Cream Pie < tomcOUU.Z šek, Brdo) 1:22,0. 3- -jet vember (Moleh, H’ 1:22,1;2. dirkaza)-nike: 1. Lora (Lovrem ’^3 gorice) 1:20,3; 3-/0^ do 6-letnike: 1. Selen ber, Slov, gorice) 1^’ \ ril(Da.Jureš, Lju^ ' 4. dirka za 3-do Hand Right (Zorko) . . Las Palmas (Sodec) , m' Lund I (De JureV> 12-letnike: l.CubD1 dež) 1:17,8,2. F*01’« (oba Šentjernej) I |r.c' son MS (M Slavič- V Bled) 1:19,1,6-12-ietnike: 1 Stella ^1, letič, Šentjernej)1:^ j/ son GL (Gorjanc, S.ApodsiM.JureS.MtJ 1:18,3; 7. dirka za 7 nike, pomerili sose' tuji konji, zaslužek “' । na tolarjev: 1 < K1. (Jagodic, Brdo) U1”1! (Zorko, Ljutotnef’ Preussenliebe (M '' da) 116,7. Mik« tren in »m ■'n s »ib tost '»ko H ■% h>d; ■% '9t; s ^la 'h M V S ■ S g $ tJ' $ kstnik -19. oktober 2006 ŠPORT Nogomet Ob slabi obrambi Še neučinkovit napad I stadion Fazanerije v “rski Soboti, 1OOO gledal-Em h Huselja (Ve-J ' strelci: 0 : 1 BišČan «...!: 1 Slavic (45), 1 : 2 Bo-,^8), 1:3 Mimic (93), 2; ■■ ' ®5). Rumeni kartoni; )an - Bing0’ Faid’ga> Lebar; )lc. DžjokiČ, Mimic, BiŠ- Kamnik, Horvat, Ba-^c>Brngo, Fajdiga, Bencik , ' 72), Prettner, Slavic, l ' 1 rbar 68), Zlatar (Faj-* Žilavec. Vcw|j. lir n» Dam janič, Gr- Kat k Rahmano-^jokič, BožičiC (Mimic, (Vodeb.»). t v6. minuti re- grozil vratarju gostov 'it 4?" |r ^gov odličen h 12 metrov s skraj 91o 7^'Jr' v kot> Je ^a bodo domači kmalu 'v polno, še posebej, ko ^Predložku Žilavca iz ko-«Ov Posredno pred vrati go-(j ’* $e Janža in Ben-r 1 ; pobuda povsem }j tan' črno-be1ih. Toda v tflj lll;l । so domačini doži- ’den tuš, ko se je po hi-^sprotnem napadu Biš-o|r J'n Znašel pred Kamni-načel domačo mrežo. v.r.iWbil zelo agilen Ži-6!y ’11 P° poškodbi vr- ' Lepe priložnosti it^C i'"' so se vrstile kot po (Bingo, Zlatar, ^»ii, S,edni’ je uspel šele v '"muti prvega polčasa r^"^ ' Premoč z zadet-ko mu ie idealno ' 1 ,n je žogo spravil P°dnji kot nemočnega ,t gostov. •Alf ~’J11 so že v tretji mi- Ivanja tekme zopet ’ 'je ob neodločnem ij . ' Božjčič sam prodrl 'feb,"d'vrat- Kmalu W lah-Sa ib.'' lz’d izenačil, toda |l' strelu z glavo odle-Saj* Vrata Zatem Pranjič 1 |?7Ulnl strani ni izkori-x4 Pniožnosti, v 58. mi- , 'ln K 'z neposredne ' Sic, v vratarjevo no ” J'J ’e bil zagorski ču- /' najzaslužnejši, da ■ c ’Bralci niso izenačili, ^'drn ’e P°VZrOČil , 'ortu. s mojimi dvomljivi Stvarni, in kot sc to s« gostje v ■zkoristili svojo pri- j^ko Mimiča, ki je ' - 2'11" Kamnika po- \ ^golovo Črto. Nato je °milil poraz. L Milan Jerše Stroga 2. SNL Mura ^'Tje2:3(l: 1). Dravinja .>’';0:l(0:0),A^ ‘ Bonifika-Livar 0 i Krško 0; 1(0; V-hZ,Kudar-Triglav, 1,1 Tinex Šenčur -Mura 05, Zagorje & S I0 10 10 '0 '0 10 'O '0 '0 10 7 6 5 4 4 4 3 3 2 1 2 2 2 2 2 0 3 2 4 3 1 2 3 4 4 6 4 5 4 6 23:12 23 15:1120 14:16 17 16:13 14 9:10 14 12:11 12 13:14 12 14:1311 14:1810 6:18 6 Otvoritev igrišča z umetno travo v Fazaneriji Mladi bodo lahko vadili vse leto Nedelje, 15. oktobra, se bodo mnogi Sobočani in okoličani spomnili po dnevu nogometa. Množica gledalcev si je na mestnem stadionu Fazanerija lahko ogledala vrsto tekem in drugih prireditev, ki so odprtje nogometnega igrišča z umetno travo posebej zaznamovale. Najprej je bila tekma ekipe, sestavljene iz novinarjev in politikov, proti ekipi sponzorjev in uprave ND Mura 05. Znova se je pokazalo, da uspeh, ko sta politika in novinarstvo na skupnem bregu, ne more izostati. Zmagali so namreč z rezultatom 3 :1. »Zlatam vredne zadetke so dosegli Janez Breznik, naš stanovski kolega Andrej Be-dek in Bogdan Črnko, za gostitelje pa nekdanji odlični nogometaš Goran Gutalj. Nato je sledil zanimiv turnir otrok Murinih centrov U-12. V prvi skupini je zmagalo prvo moštvo ND Mura 05, ki je premagalo GanČane s 6:0, Crenšovce pa s 3 0. Slednji so bili z 1 .0 boljši od Gančanov. V drugi skupini je slavilo drugo moštvo ND Mura 05, ki je s 3 :1 ugnalo RogaŠovce, z 1 : 0 pa Gornjo Radgono. Slednja je z 1:0 premagala RogaŠovce. V tekmi za 3. mesto je bila Radgona z 2:1 boljša od Črenšovec v finalu za 1. mesto pa je prvo moštvo Mure 05 s 3:0 premagalo njeno Nogomet Veržej ugnal Odrance Minister Zver ob streljanju enajstmetrovke drugo moštvo. Sledil je najslovesnejši del prireditve ob odprtju nogometnega igrišča z umetno travo. Vrednost komunalno opremljenega zemljišča je dobrih 55,9 milijona tolarjev Od tega zneska je prispevala mestna občina 18 milijonov za pokritje stroškov za osnovno podlago, izgradnjo sistema odvo-dnjavanja, postavitev ograje in ureditev okolice igrišča, medtem ko je za razsvetljavo občina uspela najti donator ja. Slavnostni govornik je bil minister za šolstvo in šport dr Milan Zver. Med drugim je dejal: »Tudi jaz sem vesel ob tej novi veliki pridobitvi, česar so Še posebej veselt mladi nadobudni športniki S turnirja mladih Murinih upov - nogometaši. Prepričan sem, da bo Prekmurje dobilo nov zalet pri razvoju nogometa, saj je bilo vedno prava valilnica kadrov, vrhunskih nogometašev. Tudi zdaj, ko Mura 05 ni v najboljši elitni ligi, imajo nogometaši največjo podporo s tribun. Želim, da se pojavijo nova velika in zveneča imena, novi Koblencerji, Šebjani, Cipoti in drugi.« Predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl je navedel podatek, po katerem je to igrišče eno od 12, ki so ga v okviru širšega projekta realizirali skupaj z ministrstvom za šolstvo in šport, Fundacijo za šport in Mestno občino Murska Sobota. »To igrišče je praktično uporabno 24 ur na dan in 12 mesecev na leto. S tem se bo lahko podaljšala vadba za vse mlade nogometaše v zimskih mesecih. ND Mura 05 pa želim čim več športnih uspehov in čim prejšnjo vrnitev v prvo ligo.« Na koncu je minister Zver simbolično izvedel kazenski udarec proti vratom, kjer je stal vratar selekcije ND Mura 05 U-12 Tomaž Gjergjek, nato pa sta vlogi zamenjala Čeprav rezultat ni najpomembnejši, povejmo, da je bil neodločen, kar so obiskovalci po zdravili z aplavzom. Milan Jerše, Rezultati 10. kroga 3. SNL vzhod: Kovinar - Malečnik T: 1, Tišina -Črenšovci 1:2, Zavrč - Pohorje 3 : 0, Šentjur - Paloma 2:2, Trgovine Š. J. - Železničar 2:1, Dravograd - Stojnci 6 : 0, Odranci -Tehnostroj Veržej 0:1. Pari 11. kroga: Tehnostroj Veržej - Kovinar Štore, Stojnci - Odranci, Železničar - Dravograd, Paloma - Trgovine Š. J., Pohorje - Šentjur, črenšovci -Zavrč, Malečnik-Tišina. Pučko mož odločitve Igrišče v Odrancih, 400 gledalcev, sodnik Slavko Vinčič (MB), strelec: 0:1 Pučko (88). Odranci: Ščančar, D. Zlatar, Erjavec, Jerebic, Tkalec, Žerdin, Kociper (B. Balažič, 80), Virag, Borovič (Hozjan, 90), Zver (Raduha, 84), Zelko. Veržej: Vugrinec, Živič (Sunčič, 31), Kaučič, Osterc, Baler, Pučko, Vidmar, L. Ivanič, Rihtarič (Mlinarič, 46), Vogrinčič, Hodnik (Hanžekovič, 74). Rumeni kartoni: D. Zlatar, Žerdin, Zelko; Baler. Klonili v flnišu Igrišče na Tišini, 150 gledalcev, sodnik Bojan Tkalčič (MB), strelci: 0:1 M. Ivanič (51), 1; 1 Cifer (74), 1:2 Kolarič (79). Tišina: Gergorič, Serdt, Šnurer, Gran-fol, Varga, Kous, Benklč, Poredoš (Vogrinčič, 57), Grah, Cotter (Hozjan, 78), Cifer. črenšovci: Pečelin, Gonc,T. Horvat, B. Kulčar, Kavaš (Maučec, 46), Virag (Pantič, 67), M. Ivanič, Kocet, Anto-lin, Forjan (N. Horvat, 89), Kolarič. Rumeni kartoni: Varga, Grah, Granfol, Serdt; Kocet, T. Horvat, Gone. Zavrč 10 7 2 1 28:5 23 Veržej 10 6 1 3 20:18 19 Odrnci 10 6 0 4 23:12 18 Malečnik 10 5 3 2 19:15 18 Šmarje 10 5 1 4 15:16 16 Kovinar 10 5 1 4 10:14 16 ČrenšMti 10 4 3 3 14:15 15 Šentjur 10 4 2 4 15:14 14 Dravograd 10 4 2 4 13:13 14 Železničar 10 3 2 5 12:15 11 Stojnci 10 3 2 5 9:19 11 Paloma 10 2 4 4 14.16 10 Pohorje 10 2 3 5 13:18 9 Tiau 10 0 2 8 7:22 2 Milan Jerše Nogomet Mrtvi tek vodilnih Rezultati 10. kroga pomurske lige: Kerna Puconci - Petišovci 0:2, Panonija Gaberje - Rakičan 1:4, čarda - Aqua Ižakovci 1:2, Roma - Tromejnik -Blisk 3:1, Grad - Hotiza 1:1, Turnišče - Bistrica 1; 0. Vrstni red: Čarta, Roma inTromejnik, po 22, Hotiza, 21, Grad, 19. 8. krog 1. MNL Murska Sobota: Cankova - Slatina 2:1, Šalovci - Go-ričanka Liv 1:0, Ljutomer - Apače 1:1, Serdica KI. Sinko - Hodoš 2:0, ZMG - Gančanr - Triglav Bakovci 2 :1, Bratonci - Bogojina 2 :1, Vrstni red: Šalovci, 19, Bakovci, 18, Gančanr in Goričanka, po 14. 8. krog 2. MNL Murska Sobota: Rotunda - ŠD Cven 3:1, Dokležovje - ŠD Motvarjevci 2:0, Arcont Radgona - Križevci 6:0, Pušča - Upa 0:2. Vrstni red: Radgona, 24, Dokležovje, 17, Pušča, 16, Rotunda, 14. 8. krog 1. MNL Lendava: Čentiba - Veterani Turnišče 2:1, Kapca - Polana 2:3, Dobrovnik - Kobilje 0:2, Nedelica - Graničar 12:0. Vrstni red: Nede-lica in Polana, po 21„Čentiba, 19, Dobrovnik, 13. 8. krog 2. MNL Lendava: Laki« - Mostje 0:14, Nafta veterani -Žitkovci 5: 2, Olimpija Dolga vas - Renkovci 1:1. Vrstni red; Mostje in Nafta veterani, po 18, Renkovci, 13, Žitkovci, 12. foto: J. Z. Nogomet Najpravičnejši izid Športni park v Lendavi, gledalcev 1200, sodnik Gregor Gostenčnik (MB), Strelci: 1:0 Pavlovič (7), 1;1 Trenevski (60). Rdeči karton. Caban, rumeni kartoni: Bukovec, Caban, Ristič; Šterbal, Emeršič, Trenevski. Nafta; Kuzma, Ošlaj, Bunc, Caban, Bukovec, Pavlovič, Ristič (Ča-vnik), Eterovič (Vinko), Benko (Repina), Čeh, Bogdanovič. Drava: Dabanovič, Emeršič, Šterbal, Tisnikar, Gorišnik, Zece-vič, Drevenšek (Tiganj), Horvat, Bošnjak, Trenevski (Kronaveter), Zilič. Gledalci so videli dva različna polčasa. V prvem so bili Lendavča-ni boljši, v drugem pa gostje s Ptuja. Prvo priložnost so imeli gostje že v peti minuti. Tisnikarjev strel s 16 metrov je švignil mimo vrat. Dve minuti kasneje je Nafta povedla. Benka so v prodoru proti vratom podrli gostujoči branilci, slab sodnik Gostenčnik pa je dosodil prosti strel, ki ga je z 18 metrov z leve strani izvedel Pavlovič in dosegel lep zadetek preko živega zidu v desni kot Dabanovičevih vrat. Domačini so imeli najzrelejšo priložnost za zadetek preko Etero-viča, ki se je po lepi podaji Ošlaja sam znašel pred Dabanovičem. Gostje so v nadaljevanju vzpostavili ravnotežje in bili celo boljši nasprotnik. Ustvarili so si nekaj dobrih priložnosti za zadetek. Izid so izenačili v 60 minuti. Celotno akcijo je po desni strani začel Gorinšek, ki je podal do Ziliča, ki je nato podal v sredino do Trene-vskega. y je bil hitrejši od vratarja domačih Kuzme in usnje pred njim porinil v mrežo. V 78 minuti je sodnik izključil Cabana, ki je že imel rumeni karton. Priložnost za zadetek so domačini zapravili še v 87. minuti, ko je po prediožku Pavloviča Bunc slabo streljal z glavo mimo vrat. Trener Nafte Milko DurovskL »Gostom čestitam za osvojeno točko. Mi smo igrali kar solidno. Sojenje na današnji tekmi je bilo sramotno. Nimam besed. Srečanja sodijo slabi sodniki, zato je naš nogomet takšen. Drava je danes dobro odigrala tekmo. Za nas je bila tekma izredno težka, posebno po izk- Rezultati 13. kroga: Nafta - Drava 1: 1(1:0), Factor - Hit Gorica 1:1 (0: 0), Primorje - Bela krajina 2 :0 (2: 0), Koper - CMC Publikum 0:2 (0: 1), Maribor - Domžale 1:1 (0:1). 14. krog (včeraj); Bela krajina - Nafta. Pari 15. kroga: Nafta - CMC Publikum (sobota ob 15. uri), Drava -Hit Gorica, Koper - Maribor, Primorje - Domžale, Factor - Bela krajina. Domžale 13 8 5 0 19:8 29 Primorje 13 8 3 2 24:13 27 Malte 13 6 3 4 19:15 21 Maribor 13 5 4 4 20:16 19 Gorica 13 4 6 3 19:15 18 Drava 13 4 4 5 18:17 16 Koper 13 2 9 2 16; 16 15 Publikum -13 2 5 6 14:21 11 B. krajina 13 2 4 7 16:23 10 Factor 13 1 3 9 11:32 6 Ijučitvi Cabana. Imeli smo tudi priložnosti za zmago. Izid je realen.« Trener Drave Dražen Besek: »Menim, da je bila tekma za gledalce zanimiva. Vsaka ekipa je imela svoje priložnosti. Mi smo odigrali taktično izredno dobro. Dobro smo kontrolirali igro Po slabem posredovanju vratarja smo prejeli poceni zadetek. V drugem polčasu sem igralcem naročil, naj pritisnejo še močneje na nasprotnika in igrajo agresivneje. Imeli smo veliko priložnosti, ki jih žal nismo izkoristili. Zadovoljen sem z točko.« Feri Horvat M, Mali nogomet Bulls! na vrhu 9. kolo pomurske fige: Videm - Krajna 7:2, BTC Nemčavci - Old Boys 1:2, černelavci - Meteor 5 : 2, Bulls - Mister Baby 5 : 1, Ledava - Lissa Dokležovje 10:4. Vrstni red: Bulls, 22, Videm, 19, BTC Nemčavci, 17, Gradišče (-1) in Krajna, po 16. 8. kolo OZ KMN Puconci, skupina A: Šalamenci - Pečarovci 2:2, Strukovci - Vaneča 4:1, Wolf Skakovci - Izvir 6:4, Breza - Zenkovci 1; 3, Prosečka vas - Poznanovci 5:1, Košarovci - Puževci 5 :0, Vrstni red: Košarovci, 24, Šalamenci, 20, Puževci, 17, Zenkovci, 14. Skupina B: Mačkovci - Vidonci 3:2, Otovci - Lemeije 5; 2,Triglav - Bodonci 3:5, Dolina - Radovci 3:0, Vadarci - Moščanci 1:3, Dankovci - Bezno-vcl 0:5. Vtstni red: Mačkovci, 21. Radovci, 18, Beznovci, 14. Otovci, Moščanci in Vadarci, po 13. 8. kolo OŠZ LMN Moravske Toplice: Motvarjevci - Ivanci 2:5, Sebeborci -Trnje 2:8, Filovci - Noršinci 5:1, Prosenjakovci - Tešanovci 1:12, Čarda -M. Toplice 3:2, Mlajtincr - Vučja Gomila 6:4. Vrstni red: Tešanovci in Čarda, po 22, Trnje, 21, Mlajtinci, 14. 8. kolo MLMN Križevci: Križevci - Frizerstvo Milena SNV1:5, ŠD Ključarovci - ŠD LO - KO 4:1, Slaptinci - Kalinovjak 6:4, ŠD Berkovci - MRD Vučja vas 1:2, Habitus Lukavci - Zetor servis Vučja vas 0:18, Dama bar SNV - ŠD Bunčani 2:3. Vrstni red: Slaptinci, 21, Križevci, 18, Ključarovci, 16, Frizerstvo Milena, 15. 8. kolo MZ KMN Goričko: Pizzeria Kučan Križevci - Lucova 1:9, Stanjevci -Carioke Markovci 8:5, Šuiinci - lsyp Šalovci 2; 6, Adrijanci Hajduk -Trdko va 6:3, Budinci - Dolič 1:1, Dolenci - Srebrni breg Martinje 10:5, G. Petrovci - Čepinci 3:3, Domanjševci - Neradnovcl 4:0. Vrstni red: Dolič, 22, Domanjševci (-1), 21, Lucova, 18, Čepinci, 15. 8. kolo veteranske lige: Čarda - Černelavci 5:1, Rakičan - Sebeborci 7:2. Borejci - Old Boys 5:3, Cankova - Noršinci 9:4, Bakovci - Tešanovci 6:1, Mladost Pertoča - Nemčavci 4:19, Dokležovje - Rogašovci preloženo. Vrstni red: Bakovci, 24, Old Boys, 21, Cankova, 18, Nemčavci, 17. 7. kolo asfaltne lige veteranov: Lipovci - Panonska 3 :3, Puconci - Kerenčičeva 1: 4, Slovan - Swing 5:1. Vrstni red: Lipovci, 14, Slovan, 13, Panonska, 12. 8. kolo mednarodne veteranske lige: Neradnovci - Grad 3:5, Matjaševci - Ali Starš Monošter 1:6, Poznanovci - Srebrni breg 4:5, G. Senik - Čepinci 3:0. Vrstni red: Poznanovci, 16, AH Starš Monošter, 15, Tromejnik Oldys, G. Slaveči, Slovenska ves in Grad, po 14. Nogomet - Nesrečen poraz Slovenije Na igrišču v Crenšovcih so se pred 400 gledalci slovenski upi v srečanju za pokal Miropa pomeri li z vrstniki iz Madžarske. Gostje so zmagali z 2 :1 (1:0). Zaradi disciplinskega prekrška je selektor Zupan že pred tekmo poslal domov Zajca in Kronavetera. Slovenci so bolje igrali v drugem delu tekme, ko so izid v 62. minuti izenačili z zadetkom Šimenka. Nato so zapravili nekaj ugodnih priložnosti za zadetek, kar se jim je maščevalo. Gostje so po odbiti žogi po kotu dosegli evrogol preko Simonfalviya tri minute pred koncem. V 93. minuti so naši upi zadeli prečnik. Gostje iz Madžarske so vodilni v tem tekmovanju, v reprezentanci Slovenije pa je do 85. minute igral nogometaš lendavske Nafte Kristjan Kulčar. F. H. M. ■I Taekwondo Nina podprvakinja V Mariboru je potekalo v organizaciji Taekwondo zveze Slovenije in kluba K2 16. državno prvenstvo v tehniki poomsae. Prvenstva se je udeležilo 91 tekmovalcev iz devetih slovenskih klubov. Taekwondo klub Orion iz Murske Sobote je zastopala Nina Divjak, ki je v kategoriji pionirk do 13 let, skupina B, dosegla drugo mesto. M. J. se učimo OTROŠTVa % Z leve proti desni stojijo učenci 4. c-razreda Tim, Jan, Spela In Katarina če je kaj težkega. Vsak dan vadim kitaro, 8'^, ^j. Jaz pa pravim Najlepse Varna pot v solo Un iti 1 lin >1 'DO M *4 H ’tli hlji Qi if, '?d^udn —•- .. pa tudi televizijo in se igram igrice z r«11 nikom. Zelo rad grem popoldan k babici, tam v bližini več otrok in se lahko igram0-1 Z gumpiči tujih jezikov Sola Šola je gotovo, pa če si priznamo ali ne, ena tistih stvari, ki se otrokom pogosto podi po glavi. Ponavadi kot domače naloge ali testi, spraševanja, veliko učenja Šola pa je povezana tudi z veliko pozitivnega, kar spoznavamo šele čez čas. S šolo so povezana najlepša prijateljstva, nova znanja in spoznanja in konec koncev preživimo v šoli najlepše dni svojega otroštva. Gumpiči pravijo, da nimajo vsi otroci po svetu te možnosti, da bi hodili v šolo, zato se moramo veseliti vsakega šolskega dneva. Bo šlo? Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov iz Ljudske univerze v Murski Soboti, gumpiča pa je ilustriral mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. doživetje Tekmovanje v breakdancu Moje najlepše doživetje je bilo v Portorožu. Tja smo se odpeljali s plesnim klubom Urška. Udeležili, smo se treningov in mednarodnega tekmovanja v breakdancu. Tam smo bili štiri dni. Vsak dan smo spremljali razne plesne skupine. Med njimi smo bili tudi mi. Zelo sem bil vesel, da so bili tam tudi Francozi. Oni so mi zelo všeč. Naučili so nas veliko spretnosti Plesali smo tudi po ulicah Portoroža. Vsi ljudje so nas gledali in navdušeno ploskali. Imeli smo tudi nekaj prostega časa, ki smo ga izkoristili za kopanje v morju. Skakali smo na trampolinih in delali salte nazaj in naprej. Teh nekaj dni je minilo zelo hitro in morali smo se odpravili domov. Bili smo tako utrujeni, da smo vso pot prespali. To so bili dnevi počitnic. Aleš Ivanuša, 6. b, Oš Križevci Neponovljivi pogovori Pogovori z otroki so nekaj posebnega in drugačnega. Če |e koristno, da se za pogovor z odraslo, resno osebo o resnih stvareh dobro pripraviš, je pri otrocih ravno nasprotno. Spontanost je zakon. Najbolje bi bilo kar vključiti diktafon in se prepustiti njihovim zgodbam, razmišljanju, pripovedovanju ... Česa vse ne zveš, če se jim le prepustiš, da te vodijo. Zvem veliko več, kot jih vprašam, čeprav govorimo šoli, mi povedo tudi o tem, kje je kdo dobil asfalt, kdo gradi hišo, .. Zelo iskreni so, pogovori z njimi pa neponovljivi, in če ti kdaj kakšni pogovori vzamejo energijo, so klepeti z otroki tisti, ki energijo vsekakor vrnejo. Ta stran naj bo odsev otroškega razmišljanja, modrovanja in kovanja besed v globoke misli. Naj bo ta stran v njihovih barvah sveta in ne gledana skozi očala odraslih. Zato vas spet vabim, starši, učitelji in stari starši, da naj otroci kaj napišejo in narišejo, potem pa vse skupaj zapakirajte in nam pošljete. Čakam na vašo pošto Nana P. S.: Prispevke pošiljajte po elektronski pošti: Nana.RR@p-inf.si ali po pošti: Vestnik, Barve otroštva, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. ANGLEŠKI JEZIK: SCllOOl (skul) nemški jezik: Schule (šule) MADŽARSKI JEZIK: iSkola (iŠkola) španski jezik: escuela (eskuelja) ITALIJANSKI JEZIK: SCUOla (sktiOla) FRANCOSKI JEZIK: ecole (ekol) Policist Karči je prišel k nam. Z njim smo si pogledali videokaseto o varni poti v šolo. Potem smo šli na sprehod. Razkazoval nam je prometne znake in nam povedal, kaj pomenijo. Naučil nas je, kako prečkati cesto. Šoferjem je kazal, da naj vozijo počasneje. Potem je policist odšel, mi pa smo šli v razred Lara Karolyi, 2. razred, OŠ Šalovci Najprej naloga, šele potem Igra Čas, ko se pride iz šole in odloži torbo, in do takrat, ko se gre spat, je vedno prekratek. Že najmlajši otroci imajo svoje obveznosti, treba pa je narediti še domačo nalogo. Zato so urice ali minute prostega časa, ki ostanejo, toliko slajše in jih je treba izkoristiti za igre s prijatelji, domačimi in še kaj. »Ko se pride iz šole, se najprej najemo, malo odpočijemo, naredimo nalogo, pripravimo torbo za naslednji dan, potem pa je čas za igro, se strinjajo četrtošolci gornjeradgon-ske osnovne šole. In kaj vse počnejo? Tim Zemljič: Za domačo nalogo so največkrat računi ali kaj za slovenščino. Vsak dan tudi vadim kitaro, m če mi ostane kaj prostega časa, se zunaj igram s prijatelji, s sestro manj, ker je starejša. Igramo nogomet, včasih se lovimo, se gremo skrivalnice, razne igre - petelinček, med dvema ognjema. Včasih se otroci zberemo, vsak dan pa ne, ker imajo eni več nalog in ne morejo. Mi se doma popoldan včasih kartamo. Mami tudi pomagam pomivati posodo pa Še zbrišem jo, najlepše pa mi je, ko atiju pomagam grabljati travo. Jan Benko; Pri podaljšanem bivanju naredim vse domače naloge, da doma nimam več skrbi Če je pa nalog več, potem jih dokončam doma. Včasih mi starši pomagajo pri družbi in naravoslovju, streljamo se včasih. S starši se doma veliko p varjamo in kartamo remi. Jaz pomagam m3,n miti posodo. Katarina Žerdin: Šola mi ne vzame do^j včasih pa je moram še kaj narediti dotna _ i mi včasih malo pomagajo pri slovenščini IN? I naravoslovju in tehniki. Ko naredim vse grem igrat nogomet. Na srečo je igrišče zd ' I nas. V glavnem se zberejo fantje, pridražh* P I jim še dve dekleti. Najraje igram v nap lahko dam kakšen gol Doma pa se včasih mo uno, kjer je najboljši in največkrat znW j brat. Doma pomagam tako, da dam zajčko Spela Markovič: Nalogo in vse za tdd takoj, ko pridem domov, da potem jilHB*®^ j bi. Naloga ponavadi ni težka, če je kaj t^W^ za pomoč prosim starše Na primer pri na''' vju in tehniki je včasih treba kaj narediti nas, kjer živim, v bližini ni otrok, zato se m1 šteje igram z mlajšim bratom na do^ rišču. Žogava se in loviva, včasih pa poHW , zunaj pri delu Najraje se igram zunaj. . j, .4_ M , Tudi jaz sem bila nekoč otrok Prazne brazde Oh, kje je že to. Ampak dogodivščin se spomnim kar nekaj. Moje otroštvo je bilo zelo razgibano, med tednom sem ga preživljala v mestu, ob koncu tedna pa pri stari mami in očetu na Pertoči. Vedno sem komaj Čakala, da pride petek, ko sem se popoldan odpravila na Goričko Seveda se je pripetilo marsikaj, včasih so bili to smešni, drugič manj smešni dogodki. Takrat, » h % M S K ft ^iaPC. Metka Sraka je višja knjižničarka - pedagog1^' vljičarka v PIŠK-u. Z velikim užitkom bere , (1|t^ duje otrokom pravljice. Pravi, da vlada še L„ no navdušenje, ko obišče romski vrtec fl* potapljanju v pravljični svet zna otroke tudi s svojo potico, za katero ne ostane niti d' pj, ft J' 1 ko sem imela Še dvanajst, trinajst let se je vse delalo ročno. Na kmetiji sem morala večkrat pomagati pri delu, še posebno pa smo otroci uživali pri vožnji s kravjimi vpregami, pekli smo koruzo, nosili mleko... ja, tam se je zgodila tudi marsikatera ljubezen Nekega dne smo s staro mamo in starim atom sejali žito. Brazde so bile že narejene in stara mama je bila glavna, saj je sejala. Midva s starim očetom pa sva jih morala zakopaval' '"ur1' razposajena, kot sva biU. zakopala prazne brazde. T° ", K j šele na koncu. Huje pa je opazila stara mama. Bila lf * j«e’ ..X Hitro sva začela odkopa jg?|{. vljati narejeno. Delo je dlje, vse skupaj pa smo zgJa . nim krompirjem, ki ga je mama. Bil je najboljši na Tv vestnik -19. oktober 2006 NA SCENI Tamara Juhnov iz Čemelavec Ne predstavlja si življenja brez poljubov in objemov ^dentka medijskih komunikacij preživlja semester svojega študija v Turčiji težko naučiti, ker ima popolnoma drugačno slovnico kot slovanski ali germanski jeziki. Posebnost je dodajanje več zlogov oziroma končnic k vsem glagolom in samostalnikom, ki označujejo čas, osebo, svojilnost. Kdo ve, mogoče pa kdaj tudi. Kaj ti je do sedaj najbolj ostalo v spominu? Kako sploh je v Istanbulu? Istanbul mi je zelo všeč, čeprav sem ga videla zelo malo. Vsaj zaenkrat. Mesto je ogromno, je hiša na hiši, kar je normalno, če ves, da tam živi petnajst milijonov ljudi. Po besedah mojih turških prijateljev so v Turčije ogromne socialne razlike. Na eni strani so zelo revni ljudje, ki živijo v barakah, na drugi strani pa zelo premožni ljudje. Promet v mestu je grozen. Turški vozniki ne vozijo po predpisih in po avtocesti prehitevajo kar po levi in desni Izvedela sem tudi, da policijske patrulje niso običajne, če pa se že '^1, da je skrajno samosvoja, ambiciozna, /^hpežljiva, trmasta in zahtevna, perfek-y,stka, pustolovka, redoljubna, a včasih ’u mu lena. Med svoje negativne lastnosti občasno nedostopnost, vzvišenost, vzki-. 7fts*< neorganiziranost in stalno zamu-l 'hr r pa sc trudi biti čim bolj pridna hči ajno zabavna sestra. jOUra juhnov iz Čemelavec se je letos sredi sep-s pomočjo programa Erasmus odpravila štu-vIstanbul, na Univerzo Sabaci. ne maram vonja po cigaretah, obča-, m. ampak ne pretiravam, obožujem glasbo zabavo. Rada plešem, ne maram turbo ,n nartHin. glasbe, ne maram majhnih natlače-Nf^birov m ne prenesem, če se me dotikajo J J"L 1 ^eni zetu dovzetna za vonje in običajno ^spominjajo na dogodke ali ljudi iz preteklosti. ’*■ ta odprto osebo, ponavadi hitro navežem } ljudmi, Še posebej rada spoznavam ljudi dru-rodnosti Rada sem v družbi ljudi, ki vedo po-^.ll kaj smiselnega, in kar je še pomembnejše, da Ne maram samovšečnih, zlobnih in ^*hitldiuh liudi. Nc predstavljam si življenja brez M|V in objemov,« pravi Tamara o sebi. «toliko energije, kot si ti, se mora po-ukvarjati še z marsičim, mar ne? °8oce zveni čudno, ampak res ne morem na- trasmusovih študentov v Istanbulu K?1^1 so m°i' hobiji, lahko pa rečem, ' velika strast filmi, moda, vizualni mediji, FHit|ll'k ..r ,N. od dobrih jumbo plakatov, 'L fotografij mest in ljudi do stilsko izdela-'1 lJ. sianb meščanskih hiš in gradov, skla-L1-1 v naravi in arhitekturi, urejenih ljudi BL ' avtomobilov. Obožujem potovanja in KJ4n|4 posebno nakita in čevljev. Rada 'tj. r'' hrano, Še posebno slaščice, rada foto-všeč so mi velika svetovna mesta in tuji v,. 'i medijske komunikacije na Fakulteti % । računalništvo in informa- ^iboru. Sedaj pa te čaka en semester J, ' Turčiji s pomočjo programa Socra-, 'r I i„ r,,Wdrt Koko ij sploh zanj izvedela? ^ijv. Sf«lnješolka sem hrepenela po odhodu na ■ u,- J"1*1 ampak takrat mi okoliščine tega niso program Socrates Erasmus sem izve-11 Začetku študija. Program omogoča štu-kjhq j/ del svojih študijskih obveznosti ! j.,'1 fakulteti v tujini. Ampak omenjene tz-* hr moreš udeležiti prvi dve leti študija, \ s Prijavo morala počakati do tretjega let- fakulteta ima sklenjenih kar nekaj nj ^^Ini । fakultetami po Evropi in lahko bi "^^hiner Finsko, Nemčijo, Avstrijo, Francijo J ampak me nobena ni posebej pritegni la. Ker nimam rada zime, sem hotela iti nekam južneje in po pripovedovanju študentov, ki so v Turčiji že bili in so vedeli povedati veliko dobrega, sem se odločila za Istanbul, Univerzo Sabanci. Se turska fakulteta kaj razlikuje od tvoje matične? Kako sploh je na Sabanaciju? Sabanci je v Turčiji zelo znano in pomembno ime. Dejansko gre za družbo, ki ima veliko nepremičnin, tovarn, podjetij in ki je pred sedmimi leti so zgradila to fakulteto. Fakulteta je med turškimi študenti zelo popularna. Ampak letna šolnina znaša 16.000 ameriških dolarjev, kar pomeni, da si jo lahko privoščijo le otroci bogatih staršev. Približno tretjina študentov ima na srečo državno ali zasebno štipendijo. Dobra stran drage šolnine je, da te poučujejo kvalificirani turški profesorji z magisteriji in doktorati tujih univerz. Vsa predavanja so seveda v angleščini, razen predmetov o turški zgodovini in kulturi. Veliko stvari je zastonj, vse športne aktivnosti, pralnice v spodnjih prostorih študentskih domov, edino hrano moraš plačati sam. Zelo pomembno se mi tudi zdi, da si lahko izposodiš prenosni računalnik. Na začetku semestra plačaš približno sto evrov in dobiš na izposojo prenosnik. Na voljo jih je več kot 3000, ker jih imajo tudi vsi profesorji v kampusu. Univerza je torej podobna našim slovenskim? Univerza je zgrajena po zgledu angleških in ameriških univerz v obliki kampusa, manjšega naselja, ki obsega tri fakultete: Fakulteto za management, Fakulteto za umetnost in humanistične znanosti ter Fakulteto za elektrotehniko in naravoslovne znanosti. Potem so v kampusu še študentski domovi za dva tisoč Študentov, stanovanja za učitelje in delavce Šole, zdravstveni center, trgovina, administrativni center, ogromna menza, tri manjše kavarne s hrano, šola za jezike, športni center, prireditveni center za predstave in koncerte, grški amfiteater, informacijski center z veliko zbirko knjig in seveda ogromna zbirka dvd-jev ameriške in evropske produkcije. V glavnem vse, kar študent potrebuje. če je kampus zgrajen po ameriškem sistemu, potem mora biti tudi zavarovan ... Je ograjen, imajo zelo dober varnostni sistem. Vsak dan je v kampusu približno šest varnostnikov, pri vhodu moraš pokazati posebno identifikacijsko izkaznico, Če pa si le gost, dobiš prepustnico. Čuvani smo bolj, kot če bi bili v Alcatrazu. Lahko rečem, da je vse tipi lopi- Ali obstajajo razlike med poučevanjem slovenskih in turških predavateljev? Način poučevanja je čisto drugačen kot v Sloveniji. Velik poudarek je na sprotnem delu in sodelovanju pri pouku, kar skupaj z domačimi nalogami predstavlja velik odstotek končne ocene Končni izpit tako predstavlja le borih 15 odstotkov ocene. Čeprav je v Sloveniji visokošolski sistem enako za- Tamara v sredini s prijateljicama Hande in Irem snovan, povečini ni realiziran v taki obliki. Ponavadi so profesorji tisti, ki ves čas govorijo, študenti pa smo le pasivni poslušalci. Medtem ko smo tu ves čas vključeni v diskusijo, mnenja so dobrodošla in vse skupaj je manj formalno kot v Sloveniji. Se.pravi, da si sedaj študentka tretjega letnika medijskih komunikacij na Sabanaciju? Ne, nimajo popolnoma enakega programa^ Zato sem morala poiskati nadomestne predmete na vseh treh fakultetah. Poslušam pet predmetov, od tega štiri obvezne, s katerimi nadomeščam predmete z moje fakultete, poslušam pa še francoščino kot dodatni predmet To bolj zase, za zabavo. In kje stanuješ? V enem od študentskih domov v sobi s štirimi posteljami in kopalnico. Imam tri ctmre in vse so Turkinje. Dobila sem povabilo na tipično domačo turško večerjo in se je že pošteno veselim. dede na to, da imaš rada jezike, se boš učila tudi turšČine? Turški jezik zveni zelo melodično, a se ga je zelo V INTERSPORT Ponudba velja od 12.1O. do 30.10.2006, oziroma do odprodaje zalog S' Set uteži Premium 10 kg ENERGETICS v plastičnem kovčku, uteži 2x 0.5 kg, 2x1.25 kg m 2x 2.00 kg ter 1x 2,5 kg kromirana palica, 35 cm, z gumijastim oprijemom, 2x varnostni vijak 3.990,00 srr 16.65 EUR fJtnsnics § E 3 In še IZDELKI ZA DOMAČI FITNES, PROSTI ČAS, TEK, POHODNIŠTVO in SKUPINSKE ŠPORTE po akcijskih cenah od 12. do 30. 10. 2006 v prodajalnah 1NTERSPORT po Sloveniji. PopusEwjljazaulwrieijik'Itcvzdlogiprodaialri, Popusti senesesu-vao. Cene vevreiopreidtunane po letalu zamenjave 1 tuR-239,6405': zgodi, da te ustavijo zaradi prehitre vožnje, lahko z dvajsetimi turškimi lirami (op p. 2600 tolarji) podkupiš policista. Ljudje prečkajo cesto povsod, ne le na prehodu. Najboljša izkušnja zame v teh štirih tednih tukaj Je bila v živo slisati rmana ob molitvi ki je petkrat na dan, ko je pel verze iz korana. Bilo je zelo melodično in pomirjajoče, enostavno fantastično. In kako naprej? Moja pogodba z Erasmusom zajema študij na Sa-banciju za en semester, A resno razmišljam, da bi tu ostala še naslednjega. Čeprav študiram medijske komunikacije, se v prihodnosti nekako ne vidim v medijih. Bolj med privlačita glasbena in modna industrija. Čisto natančno pa se še nisem opredelila. Sicer pa moji načrti za prihodnost obsegajo enoletno prakso v medijih ali modni industriji v ZDA v času absolventskega staža, po diplomi pa si želim vpisati podiplomski ali mogoče še en dodiplomski študij na kakšni dobri evropski ali ameriški univerzi. Druge želje pa naj raje ostanejo neizrečene, da se izognem nevarnosti, da ostanejo neizpolnjene. Vanja Poljanec za zimsko športno opremo iz sezone 2005-2006 % - alpske smuči K2 -_______________alpske smuči „ TEČNO PRO - smučarski čevlji ________________ TEČNO PRO - smučarske deske in drsalke odrasle - alpske smuči % - smučarski čevlji -drsalke ROCES TEČNO PRO - otroške smuči -otroslr smučarski čevlji - otroške drsalke 24 DOBRO JE VEDETI 19.^2006 - VESNI P L/l U R S K E LEKARNE www.pomurske-lekarne.si razkrivajo zdravilne skrivnosti V globoki vodi Nadurno delo V našem podjetju delavci nimamo točno določenega delovnega časa. Čeprav je v pogodbi navedeno, da je naša obveznost opraviti 40 ur tedensko, nam delodajalec neprestano podaljšuje delovni čas. Zavedam se, da njegovo početje ni pravilno. Zanima pa me, ali je sploh mogoče ustno odrediti nadurno delo? Nadurno delo pomeni delo preko polnega Časa, ki pa je zakonsko omejeno. Odredi se lahko v točno določenih primerih (v izjemnih in nepredvidenih okoliščinah) in je Časovno omejeno. Tako je delavec na zahtevo delodajalca dolžan opravljati delo preko polnega delovnega časa v primerih izjemoma povečanega obsega dela oz. zaradi preprečitve materialne škode ali nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja ter varnosti prometa in v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih situacijah. Praviloma mora delodajalec nadurno delo odrediti pred začetkom dela, in sicer v pisni obliki. Za primer, da zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela delavcu nadurnega dela m možno odrediti pisno pred začetkom dela, pa je zakonsko določena tudi izjema tega pravila. Namreč, v takšnem primeru lahko delodajalec delavcu nadurno delo odredi tudi ustno. Kljub temu pa mora delodajalec delavcu pozneje vročiti pisno odreditev, in sicer najpozneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu (npr. v primeru, da je bilo delavcu ustno odrejeno nadurno delo v ponedeljek, mu mora delodajalec pisno odreditev nadurnega dela vročiti do petka, če traja delovni teden pri delodajalcu od ponedeljka do petka). Pisna odreditev nadurnega dela služi predvsem za poznejšo kontrolo in evidenco nadurnega dela. Glede Časovne omejenosti nadurnega dela naj še dodam, da je zakonsko določeno največ osem ur tedensko, največ 20 ur na mesec in največ 180 ur letno Pri tem pa lahko traja delovni dan največ deset ur. Za konec naj Vas opozorim, da lahko v primeru nezakonite odredbe nadurnega dela (neupoštevanje razlogov in časovne omejitve, posebnega varstva delavcev posebej varovanim delavcem se ne sme odrediti/, neupoštevanje odmorov in ' počitka...), zahtevate ukrepanje inšpektorja za delo, odklonite delo, če bi se Vam po mnenju zdravnika poslabšalo stanje, ali zahtevate sodno varstvo. Nabiranje zdravilnih rastlin Že pred mnogimi leti so se naši predniki zavedali, da spomladi in poleti cvetijo številne rastline, ki imajo za naše zdravje mnoge koristne učinke. S številnimi raziskavami in znanji vemo vedno več o posamezni rastlini, o njenem koristnem in tudi nezaželenem učinku na človekovo zdravje. Zaradi vedno bolj onesnaženega okolja pa se pojavlja dodatno tveganje glede učinkovitosti in varnosti zdravilnih rastlin. Ko se odločimo za domačo uporabo zdravilnih. rastlin, se moramo zavedati, da jih je treba res dobro poznati, saj so si mnoge zelo podobne, nekatere pa so zelo strupene. Zato je zamenjava lahko usodna. Osnovni napotki za nabiranje zdravilnih rastlin: - vedno nabiramo samo znane rastline, ki niso zaščitene, - rastlin ne nabiramo ob cestah in onesnaženih rekah, - nabiramo jih največ za eno leto, saj s časom izgubljajo učinek, • za prehrano uporabljamo, čim dlje je mogoče, sveža zelišča, - vedno nabiramo tiste dele rastlin, ki jih potrebujemo, in pri tem pazimo, da ne poškodujemo korenin, - nabranih rastlin ne tlačimo v vrečko, - posušene rastline shranimo v kartonski, stekleni ali keramični posodi, ■ za shranjevanje izberemo suh, temen in hladen prostor. Ko rastlino utrgamo, v njej preneha življenje. Začne se razkrojevalno delo kvasil in drobnoživk, ki pokvarijo vrednost zdravilne zeli, če tega pravočasno ne preprečimo. Najpogostejši način preprečitve je sušenje. S tem ko rastlini odvzamemo vodo, onemogočimo kvasilom in drobnoživkam razkroj, ker brez vode ne morejo živeti in se razmnoževati. Tabela 1. Čas nabiranja in sušenja rastlin CAS NABIRANJA ČAS SUŠENJA LISTI tik pred cvetenjem 3-6 dni CVETOVI poleti, med cvetenjem 3-8 dni KORENINE, KORENIKE jeseni 14 dni LUBJE spomladi 14 dni Jeseni in spomladi čas sušenja podvojimo. Pazimo na sušenje na peči, kjer temperatura ne sme preseči 70 stopinj Peč naj bo toliko topla, da nas ne peče v roko. Zdravljenje z rastlinami je znano že več tisočletij. Mnoge zdravilne rastline in njihove učinke je prevzela tudi uradna medicina. V zadnjem času sta nabiranje in uporaba zdravilnih zelišč vedno bolj moderna in priljubljena, saj mnogi to povezujejo z naravnim zdravljenjem Čeprav so to resnično naravna zdravila, jih ne smemo uporabljati pretirano in na slepo. Za zdravljenje z zdravilnimi rastlinami se odločimo po farmacevtovem ali zdravnikovem nasvetu. Janja Stanko, farm, tehnik Namesto da se mučite’11 lovadnici, raje stecitepoko-palke in skočite v bazen, 'a ziskave so pokazale, da te11 globoki vodi učinkuje na sn* in ožilje enako kot živa1*11 tek po kopnem, le da vodni tek ne povzroča obrabe skl pov. Ko tečete potrdil1^ g>, se pri vsakem stiku stop" s tlemi ustvari sila, ki je u’ krat do trikrat večja od : sne teže. Vzgon vode pa no tega omili. Da bi pri vodni vadbi '°’’ gli enak rezultat kot pri a* ■ nem teku, ni dovolj, da sa ’ skočite v vodo -in se Jagoda0 sprehodite po bazenu. V morate zares teči tako,iWl' lena dvigate visoko in si & kor pri običajnem teku pff‘ gate tudi z rokami. To jo ko precej težavno. Načaka111 si vodoodporni merilnik s nega utripa in med vadbo ranjajte srčni utrip v mti2"1 primernih starosti in zm-P vosti. Samo tako boste 1»** rezultate, ki si jih želite. Če potrebujete brezplačni pravni nasvet, nam pošljite vprašanje na naslov Zavoda PIP, Zvezna ulica 10, Murska Sobota, s pripisom "Za Vestnik" ali nas obiščite v Zavodu PIP ob ponedeljkih in sredah od 9. do 18. ure in ob petkih od 9. do 15. ure. Lahko n as po idi čete po telefon u, števi Ika je02 535 27 60. Zavod PIPdaje brezplačno pravno pomočs soglasjem Ministrstva za pravosodje. Akne se lahko ponovijo Če imate aknasto kožo, je dobro vedeti, da se stanje lahko ponovi v katerem koli življenjskem obdobju, opozarjajo ameriški raziskovalci. Vse več odraslih žensk ima problematično kožo, katere vzroki so lahko stresi, hormonske spremembe itd. Kozmetični izdelki, katerih osnova so maščobe, zapirajo pore. Za ljudi, ki imajo aknasto kožo, je priporočljiva samo kozmetika, ki ne vsebuje maščob. Iztekel seje rok za zahtevke , ij I 12. oktobra opob100 ,[£. iztekel rok za vložitev z vkov za vračilo ’ ..;ii no tele komunikacijsko 1 režje. Dodaten javni P« vložitev zahtevkov je o' darsko ministrstvo o-1 14. julija letos na P’"1-^ vele Zakona o vračanj ganj v javno telekorn^ cijsko omrežje, ki Je 1 veljati junija 2006- ,^1 Tistim, ki so vloge v 0 7. decembra2004, vloS , ba spet vlagati, držav vobranilstvo pa jih ,n° vič pregledati, Če so 1 njene. M. J. N ti $1 K iti iz St PC h Sv Se bo Hi ter Pt Stf 'd. K. Bolečine v križu Bolečina v križu je pogosta in nadležna težava, ki vsaj enkrat prizadene okoli 80 odstotkov ljudi. To je ' bolečina ledvenega dela hrbtenice in je znak neke bolezni, ne pa bolezen. Bolečina v križu (lumbalgia) je največkrat posledica mehaničnih dejavnikov. Tedaj traja le nekaj dni. Če se sprožUni, mehanični vplivi na hrbtenico ponavljajo, če je hrbtenica bolezensko spremenjena, lahko bolečina traja ali se ponavlja dlje časa. Za bolečino v križu se včasih skrivajo hujše bolezni (revmatične, živčne, bolezni trebušnih organov, rodil, sečil, novotvorbe, metastaze, okužbe). Dalj časa trajajoče bolečine so pogosto posledica nepravilne drže, povzročijo jo še prisilne drže, prevelike obremenitve Bolečine v križu so hude, sevajo v eno ali obe nogi, ki sta zaradi pritiska zdrs-njene medvretenčne ploščice na ishiatični živec pogosto mravljinčasti. Temu rečemo išias. Včasih je potrebno operativno zdravljenje Lahko pa se tudi zgodi, da pri nekaterih bolnikih z bolečino v križu ne najdejo pravega vzroka in razlogov zanjo. Rak dojke / Odkrivanje raka na dojki naj bo stalna skrb vsake ženske. V ta namen se priporoča redno samopregledovanje dojk (enkrat mesečno od 20. leta dalje, v prvi polovici menstrualnega ciklusa), mamografija (priporočljivo s 40. letom starosti, nujno v starosti 50 let in več - interval je odvisen od kliničnih znakov in dejavnikov tveganja), obisk specialista ob pojavu zatrdline v dojki oz. sumljivih znakov. Pri ženskah, mlajših od 40 let, pride v poštev kot preiskovalna metoda ultrazvočni pregled, saj je zaradi strukture dojk (obilo žleznega tkiva) mamografska slika slabo pregledna. Ultrazvok v kombinaciji z mamografijo poskrbi za večjo točnost diagnostike oziroma ločevanje med solidnimi oz cističnimi spremembami v dojki in je odlična dopolnilna metoda. Vsaka tumorska sprememba v dojki (zatrdlina) še ni nujno rakava (maligna). Kar 80 odstotkov sprememb v dojkah je benignih (fibromi, ciste), poleg tega pa se v zrelem obdobju pri ženskah rada pojavi drobna do groba voz-ličavost v dojkah kot posledica sprememb v žleznih delih dojke, ko pride do razraščanja veziva oziroma širitve žleznega dela in polnjenja s tekočino. To so tako imenovane fibrocistične spremembe v dojkah. Raka dojke se da premagati Diagnoza rak m nujno tudi smrtna obsodba. Zgodnejša diagnoza raka dojk pomeni boljše možnosti preživetja. Petletno preživetje bolnic z rakom, ki je bil diagnosticiran v zgodnjem stadiju bolezni, je kar 96,8-od-stotna, medtem ko je pri meta-starskem raku preživetje le 20,6-odstotno. Mamografija (rentgensko slikanje dojk) predstavlja zlati standard za odkrivanje netipičnih sprememb v dojkah. Klasična mamografija ima svoje omejitve, saj nekatere študije kažejo, da se deset do 25 odstotkov zgodnjih oblik raka izmuzne zgodnjemu odkritju z običajno mamografijo. Dvojno odčitavanje mamo-grafskih slik (2 radiologa analizirata marnografske posnetke) lahko izboljša odkritje raka dojke za 15 odstotkov, mamografija z računalniško podprto diagnostiko (CAD) pa lahko odkrije do 23 odstotkov več primerov zgodnjega raka dojke, in sicer do 15 mesecev prej kot z običajno klasično mamografijo. Ukrepi za zmanjšanje smrtnosti zaradi raka dojke temeljijo na dobrem poznavanju dojk s samopregledovanjem, rednimi pregledi, informiranosti o bolezni in njenih znakih ter pravilnem “ ukrepanju ob ugotovitvi le-teh. Vsako zatrdlino v dojki mora videti izkušen specialist! Poleg tega je vzdrževanje normalne telesne teže eden pomembnih dejavnikov pri preprečevanju raka na dojki. K temu poleg pravilne in uravnotežene prehrane pripomore tudi redna telesna aktivnost. Ženske v po-stmenopavzi, ki se redno rekreirajo, imajo 20 odstotkov manj možnosti za nastanek raka na dojki. Za dober učinek je dovolj že polurna zmerna redna telesna aktivnost pet dni v tednu, čeprav bi verjetno večja aktivnost še bolj pripomogla k zmanjševanju nevarnosti zbolevanja za rakom. Večji učinek telesne aktivnosti na zmanjšanje pbjava rakave bolezni so opazili pri vitkejših ženskah (indeks telesne mase - BMI -manj kot 24,13, normalen BMI je med 18,5 in 24,9), pri zelo debelih pa učinka telesne vadbe niso opazili. Seveda to še ni razlog, da se debelejše ženske ne bi redno rekreirale. Rekreacija ima varovalni učinek še na razvoj srčnih bolezni in diabetes, za ugoden učinek na raka dojke pa moramo najprej shujšati, saj se v telesni maščobi kopičijo hormoni, ki pospešujejo razvoj raka Ugoden učinek telesne vadbe so opazili celo pri ženskah z neugodnimi dejavniki, kot so npr. družinska obremenjenost z rakom dojke in uporaba nadomestne hormonske terapije. Posebej ugoden učinek so opazili pri mladih ženskah, ki so izvajale večjo telesno aktivnost vsaj trikrat tedensko, medtem ko je bila enaka telesna aktivnost pri petdesetletnicah manj uspešna za preprečevanje raka dojke. Povzetek Rak na dojki je eden od redkih rakov, kjer se preživetje izboljšuje. Vzrok je izboljšano zgodnje odkrivanje in zdravljenje zaradi rednih mamografskth kontrol. Odkritje tumorja v zgodnjem stadiju bolezni lahko pomeni popolno ozdravitev oziroma dolgo preživetje, morebitne ponovitve bolezni je možno še dolgo zdraviti s kemoterapijo in obsevanjem, celo z operacijo, nova generacija zdravil, tako imenovana biološka zdravila, pa dajejo upanje bolnicam, katerih tumorji imajo posebne lastnosti, ki omogočajo uporabo le-teh za zdravljenje raka. Mag. Milan Baškovič, dr. med., specialist ginekolog Lahke pijače Vse več ljudi opušča ne pijače in se namesi' , odloča za njihove laži* ^1 ce. Seveda je najbolj ’ cista voda, toda kadar ’ mo spiti kaj sladkega žejo potešimo z s nimi vodami. Te različnimi okusi - od in jabolka do guaraite y vere. Ljubitelji kol in ’ p se vse pogosteje odl"L manj kalorične. Novej"- _ la je po okusu sk"'J goče ločiti od prav« ■ korja. Kdo bi pol d obremenjevati trta1 * mi tekočimi Uk'riP""^ Nevami piki 0s Nova raziskava K U' da je lahko pik ose "'V/U1 ši, če človeka vrste te žuželke. Oo bolj pogostih vrst M ■ ZDA povzroči Vesp f lifrons, ki živi v ve1 . j zemnih gnezdih, prej telesno spula germaitica „.rt< Ce človeka, b lf na pik ose, ta pon^ 'p-b se telo ne odzo^'1 pi pomeni le, da g' * blažja žuželka m 1 p ba premagala aktj. \jpiA tati raziskave so - ‘ da četudi ljudje niso reagirali na P'^wWr pomeni, da so p{e' varni. Ni "e k< f hr % In ki iih 1 ‘I k M bits h %. jt vestnik -19. oktober 2006 DOBRO JE VEDETI 25 Združenje potrošnikov Pomurja svetuje '— -- - _________ Popravilo tiskalnika । ( totrošnik, ki nas je poklical, je pred pol leta “pil nov tiskalnik. Sedaj se mu je pokvaril in 'nesel ga je na popravilo na pooblaščeni ser-' Ker ni imel garancijskega lista, mu tiskal-niso hoteli sprejeti v popravilo, čeprav je ■1 račun kot dokazilo o nakupu. Potrošnik se z odločitvijo servisa nikakor ni , saj pravi, da je za napako kriv prodaja-, ec ki mu garancijskega lista ob prodaji ni Zanima ga, ali je servis kljub temu, da lnia garancijskega lista, tiskalnik dolžan sp-elrii v popravilo? ’kon o varstvu potrošnikov v 16. členu pra-Mamora proizvajalec ali prodajalec ob skle-prodajne pogodbe izročiti potrošniku ’’ncijski list, navodila za sestavo in uporabo .r Seriiatn pooblaščenih servisov. Prav tako wtl zakon (18. člen /2/) določa, da ima pro-obveznosti po zakonu, tudi če za bla-i ‘ garancijski list ni bil izdan ali ni bil izročen *ro$niku ali iz njegove vsebine ne izhajajo z ’tonom predpisane obveznosti proizvajalca, ^valj smo mu, da tiskalnik ponovno odne-. - servis in zahteva odpravo napake, sicer moral o primeru obvestiti tržni inšpekto-^ttlovalnl čas pisarne: telefonsko sve-"lev ponedeljek, torek, sredo, četrtek in •k od !>. do 13. ure in osebno svetovanje v o in četrtek od 9. do 13- ure. Brezplačna Sl 080 88 99, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 ’ sobota. Andrej Čimer, predsednik ZPP asvetu je ^debelih hlačnih 4 svetu je da-debelih 1 kot lačnih, zato bi morale vlade ob-8°sP°darske strategije, s katerimi Mvale na prehranjevalne navade svo-t 1 ■' avl janov. Preobrazba iz sveta lačnih 1 ^btliLh je po besedah ameriškega ^ri Barryja Popkina potekala z ne-hitrostjo. 111 ” B’ globalno gledano obstaja ve-^11C1 del>elosti kot podhranjenosti,« je po-"°Pkin, obenem pa pojasnil, da seje de-•„! ' preteklih letih skokovito razširila, |J ko je lakota počasi upadala, 'rfu ima več kor milijarda ljudi čezmer-esno težo, podhranjenih pa je približno m'lijonov ljudi. Moje rože Lovor (laurus nobilis) Lovor je sredozemska zimzelena rastlina, ki jo uporabljamo za različne namene, kot začimbo, za razne jedi (golaže, juhe, mesne raguje itd.), za šopke, aranžmaje, kot velike lončnice - posodo-vke, kot zdravilno rastlino, kot naravni insekticid za odganjanje mrčesa... Pri nas jo srečujemo kot posodovko (premakljivi vrtovi), zato jo moramo prezimiti v kleti, kjer je dovolj svetlobe. Je osvežujoče zelenilo, saj ga lahko uporabimo v združbi z enoletnicami Posebno očarljiva je v lepo oblikovani posodi. Ko jo uporabljamo za začimbo in režemo, jo lahko poljubno oblikujemo. Dobro ji dene rezanje enkrat ali dvakrat letno. Na tržišču jo dobimo oblikovano v gosto krošnjo. Zanimivi so listi, ki imajo značilen močan vonj in aromatičen, grenak okus. Razmnožujemo jo s potaknjenci, tako da jo pozno poleti porežemo in gojimo v zavetnem sončnem rastišču ali posadimo takoj v posode. V floristiki uporabljamo lovor za zimzelene dišeče venčke, aranžmaje in šopke, saj ostanejo za okras več let Liste kombiniramo predvsem za notranjo dekoracijo, skupaj z jagodami božjega dre-vca, listi evkaliptusa ali hortenzijami Nakup rabljenega avtomobila Ne glede na to, ali avto kupujete od lastnika ali od posrednika, veljajo enaka pravila, kako se zadeve lotite, da ne bi bili opeharjeni. Ko zaženete avto, naj bo motor hladen, le tako boste ocenili, kako deluje. Preverite, kaj se dogaja z izpuhom. Dim modrikaste barve ne pomeni nič dobrega. Odpeljite se na poskusno vožnjo po različnem terenu. Preizkusite vse prestave m ne pozabite na vzvratno vožnjo. Če menjalnik med prestavljanjem škrta, bodite previdni. Morda ga bo treba zamenjati. Če se vam zdi, da sklopka prijema šele na koncu hoda pedala, je to znak, da je precej izrabljena. Menjava sklopke ni ravno poceni! Poiščite ravno cesto in preizkusite zavore. Preverite, ali avto med ustavljanjem odnaša iz smeri. Preverite tudi, kaj se dogaja, ko med vožnjo spustite volan. Gre avto naravnost? Če boste na avtu našli le nekaj manjših lepotnih napak, jih izkoristite kot pogajalsko prednost pri zniževanju osnovne cene. Zanimanje za rastlino, kot je lovor, ni naključno, saj nas kaotičen življenjski trenutek sili k iskanju naravnega, k čedalje večjemu približevanju naravi. Vonj listja je v cvetličarstvu lahko zelo pomemben, saj ga lahko kombiniramo s tropskimi »ekzo-ti«, cvetlični aranžma pa je lahko bolj domače urejen ah z mediteranskim navdihom. Olga Varga Besede mode Očarljivo Očarljivo se dotika nečesa več, kot satno beseda lepo. Očarljivo je čudovita mešanica vsega, kar se nalezljivo prikrade v nasmeh. Da bo mo navdušeno ugotavljali, kaj našemu obrazu dobro pristaja, preglejmo nekaj nami gov. Okrogel obraz Nasprotja se vedno privlačijo, zato k okroglemu obrazu lepo pristajajo daljši uhani. Lahko so ploskoviti elementi, ki se verižijo v dolžino in le rahlo bingljajo vzdolž obraza. Veliki okrogli in masivni elementi le redko ožijo okroglo obliko obraza. Podolgovata oblika obraza Vsaka oblika obraza je naklonjena posameznim oblikam. Pri podolgovatem obrazu gre za lepo sintezo z okroglimi visečimi uhani. Manjši uhani, ki sedijo na ušesih, obliko obraza podaljšujejo. Srčasta oblika obraza Skoraj vsaka oblika uhanov se lepo poda srčasti obliki obraza. Morda se je mogoče izogniti takim, ki se končujejo v točki; bolje bo izbrati take, ki se navzdol odpirajo v Obliki zvonca. V splošnem so lahko uhani dokaj po memben element očarljivosti. Uhani namreč razsvetlijo obraz in pomagajo, da pozornost s telesa preusmerijo na obraz. Pomanjkljivo lahko torej skrijejo in očarljivo odkrijejo tisto, kar nam je najbolj všeč. Podaljšajo vrat in obraz, a velja naj nepisano pravilo, da naj bo oblika uhanov nasprotna obliki obraza. Z dolžino uhanov ne gre pretiravati, saj se lahko ustvari napačen učinek. Tukaj gre dodati, da izbira uhanov ni tako enostavna, saj moramo pomisliti tudi na priložnosti. Ko gremo v pisarno, velike bingljajoče in zvončkljajoče uhane raje pustimo doma. Tatjana Kalamar Morales Cinika 4 £ - f ^Mela Radin paradižnik s kozjim sirom Jto-ij, 'i-vn.rv»'ga rdečega in rumenega para-’ češnjevca, 250 g svežega kozjega sira, 4 sve^* lističi mete, 1 čebula, Slušne zelenjave, strok česna, 3 žlice olja 3 žlice balzamičnega kisa, sol, zrn zelenega popra “bik operemo, odstranimo peclje in osuši-1 in lističe mete operemo in drobno na-. 1 Nekaj lističev prihranimo za okras. Belušno X, L Lth.i n opremo ter drobno narežemo. Če-■ ■„ olupimo in prav tako na drobno seseklja-cdamo v skledo, med seboj pomeša-balzamični kis, olivno olje, solin Jhfjjl'10 s folijo. Paradižnik naj se nekaj ur marinira ■o. '*u Preden jed ponudimo, sestavine še , 9 nj^^cšamo in po želji tudi začinimo. Patadiž-na krožnike, dodamo kos kozjega sira tamo z listi peteršilja in mete. a juha iz kolerabic z rdečo peso r ^bici, 2 šalotki, 30 g masla, 9 cl zelenja vne osnove, 2,5 dl sladke smetane, sol, poper, 120 g masla, 1 kuhana rdeča pesa Kolerabici olupimo in narežemo na majhne kocke. Šalotko olupimo in jo prav tako narežemo na drobne kocke ter stekleno prepražimo na maslu Dodamo narezane kolerabice, rahlo prepražimo in zalijemo z zelenjavno osnovo, začinimo s soljo in poprom ter do mehkega skuhamo. Vse skupaj vlijemo v posodo mešalnika in zmešamo, da dobimo kremno juho. Juho prelijemo nazaj v kozico, dodamo sladko smetano, na hitro zavremo in povežemo s koščki hladnega masla. Juho nalijemo v tople krožnike in kot jušni vložek ponudimo na trakove narezano rdečo peso, ki jo damo na sredino krožniki Goveje ruladice z bučami 4 goveji zrezki po 120 g, olje za pečenje Sestavine za mesni nadev: 250 g govejega mesa v kosu, 0,5 dl sladke smetane, 1 beljak, 1 žlička gorčice, 3 kocke ledu Bučni nadev: 400 g jedilne buče brez lupine, 100 g nemastne slanine, 1 čebula, sol in poper Mesni nadev pripravimo tako, da goveje meso v kosu narežemo na koščke, dodamo kocke ledu, beljak, sladko smetano in v sekljalniku fino sesekljamo. Na kocu nadev začinimo s soljo, poprom in gorčico ter ga postavimo na hladno. Goveje zrezke na tanko potolčemo ter posolimo in popopramo. Polovično količino buč narežemo na enako velike palčke, drugo polovico pa razrežemo na drobne kocke, enako tudi čebulo in slanino. pečico segrejemo na 180 ”C. Zrezke zložimo na desko in premažemo z mesnim nadevom, obložimo i bučnimi trakovi ter zvijemo v ruladice. V ponvi jih na vročem olju na vseh straneh lepo popečemo. Ruladice zložimo v pekač in v ogreti pečici pečemo približno 10 minut, nato dodamo buče, slanino in Čebulo. Vse skupaj pretresemo in pečemo Še približno 5 minut. Buče po želji na koncu začinimo s soljo in poprom ter ruladice serviramo na toplih krožnikih. Pečen krompir z zelenjavo 600 g krompirja, 200 g na cvetove razdeljene cvetače, 2 korenčka, 300 g stročjega fižola, 2 rdeči papriki, 2 čebuli, 2 dl jušne osnove, 4 žlice masla, sol, poper, rožmarin in peteršilj Krompir operemo, v slani vodi skuhamo in olupimo. Cvetačne cvetove operemo, operemo tudi korenček, olupimo in narežemo na rezine. Papriko razpolovimo, odstranimo seme in narežemo na srednje velike kocke. Stročji fižol operemo, očistimo in narežemo na koščke. Zelenjavno osnovo segrejemo in v njej skuhamo drugo za drugo posamezne vrste zelenjave tako, da ostane še čvrsta. V ponvi segrejemo maslo in na njem med mešanjem na hitro zlato rumeno popečemo krompir, ki smo ga narezali na debelejše lističe. Nato dodamo zelenjavo in še nekaj minut vse skupaj pečemo. Na koncu dodamo še sesekljan peteršilj. Krompir z zelenjavo razporedimo na krožnike in dekoriramo z vejicami rožmarina. Radič z avokadom in grenivko 250 g različnih vrst radiča, 1 avokado, 1 grenivka, 100 g malih mozzarel, vinski kis, oljčno olje, sol, poper, 50 g sezamovih semen, vejice koromača Mešan radič razdelimo na lističe, operemo in osušimo. Solatne liste porazdelimo po krožnikih. Avokado olupimo in polovico zrežemo na rezine ter potresemo po solati. Grenivko olupimo, očistimo kožice in potresemo po solati. Dodamo še razpolovljene mozzarele Pripravimo solatno polivko iz oljčnega olja, vinskega kisa, soli in popra ter polijemo po solati. Na koncu potresemo Še s sezamom. Sadna omleta 2 jajci, 0,5 dl mleka, 30 g gladke moke, 20 g kristalnega sladkorja, ščepec soli, malo vani-lijevega sladkorja, pol hruške, pol jabolka, 2 slivi, malo limoninega soka, malo ruma, žlička sladkorja, malo masla, sladkor v prahu za posip in list mete za okras. Hruško in jabolko operemo, olupimo, odstranimo peščišča in narežemo na majhne kocke. Slivi operemo, razpolovimo, odstranimo koščico in prav tako narežemo na majhne kocke. Sadje pomešamo z rumom, limoninim sokom in kristalnim sladkorjem ter vse dobro segrejemo Beljak ločimo od rumenjakov. Rumenjake gladko zmešamo z mlekom, presejano moko, malo vani-itjevega sladkorja in soli. Beljaka stepemo s sladkorjem v trd sneg in narahlo vmešamo v rumenjakovo zmes. V ponvi segrejemo maslo. Maso vlijemo v ponev Omleto spečemo do zlato rumene barve, nato jo obrnemo in spečemo še na drugi strani. Sadno mešanico damo na cedilo, da sok odteče. Omleto do polovice obložimo s sadjem, prepognemo, potresemo s sladkorjem v prahu, okrasimo z listom mete in toplo ponudimo. 26 OGLASI 19. oktober 2006- VESTNIK PANONSKE TERME SAVA HOTELS & RESORTS m« □KAVŠKE TOPLICE Družba NARAVNI PARK TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE, d. d. razpisuje prosto delovno mesto PREDSTAVNIK ZA STIKE Z JAVNOSTMI (m/ž) Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: • visokošolsko izobrazba (VII. stopnja), • 2 leti delovnih izkušenj iz komuniciranja z javnostmi, novinarstva ali marketinga, • aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, • zaželeno pasivno znanje italijanskega jezika. Ce vam e urejanje stikov z javnostmi v poslovni skupini Panonske terme poslovni in osebni izziv, nam pošljite pisno prošnjo z ustreznimi dokazili na naslov: Naravni park Terme 3000 Moravske Toplice, d. d., Pravno-kadrovska služba, Kranjčeva 12, 9226 Moravske Toplice, najpozneje do 27. oktobra 2006. NLB varčevanja in depoziti, vir za prihodnost V oktobru, mesecu varčevanja, ponuja NLB številne možnosti dolgoročnih varčevanj. Zaradi povišanja obrestnih mer In uporabnega darila, ki ga boste dobili ob sklenitvi nekaterih depozitov In varčevanj, bo vaša odločitev o začetku varčevanja še preprostejša. nlbO Gospodaren in odgovoren varčevalec ve, da mora biti del njegovih prihrankov naložen varno, torej brez tveganja, da bi izgubil glavnico. Bančne vloge spadajo med najvarnejše naložbe denarja, so pa tudi zelo prilagodljive, saj omogočajo mesečno ali dolgoročno varčevanje manjših in večjih zneskov. Vloga v banki je na podlagi Zakona o bančništvu zajamčena do 5,1 milijona tolarjev, kar zagotavlja dodatno varnost pri naložbi denarja v bančne oblike varčevanja. Nova Ljubljanska banka to jesen še posebej poudarja pomen dolgoročnega varčevanja. In ker je evro tako www.nlb.si Poslovna Skupina IGD HOLERMUOS, d. o. o., Investicijsko-gradbena družba, Opekarniška cesta 2,2270 ORMOŽ POVABILO K SODELOVANJU V PRODAJNO-POSLOVNEM CENTRU HOLERMUOS V ORMOŽU Če želite postati partner v PPC Holermuos, Vam ob novozgrajeni poslovalnici Spar v Ormožu ponujamo najemne prostore s skupno površino 5000 m- ter 200 parkirnimi prostori, namenjene poslovnim partnerjem z naslednjimi programi: tekstil, obutev, spodnje perilo, otroška konfekcija, igrače, darilni programi, kozmetika in izdelki za nego telesa, modni dodatki, frizerski ali kozmetični salon, zeliščna prodajalna, bančne, zavarovalniške in poštne storitve, zlatarna,'urar, Športna oprema, fotostudio, prodajalna z zdravili in ortopedskimi pripomočki, bela tehnika, salon in prodajalna pohištva, zoo program, mobilna telefonija, računalniška oprema, semenarna, cvetličarna, odvetniške pisarne. ■ m i Primer izračuna obresti za NLB Zlati depozit v znesku 15.000 evrov za 24 mesecev Vezani znesek 15.000 EUR Doba vezave 24 mesecev Letna obrestna mera 3,15 % _ Obresti po 24 mesecih 959,88 EUR Skupaj obresti in glavnica 15,959,88 EUR rekoč pred vrati, je v mesecu varčevanja na voljo posebna ponudba dolgoročnih depozitov in varčevanj v evrih z dodatno povišano obrestno mero. To jesen so aktualne oblike varčevanja v NLB: NLB Evro depozit za 5, NLB Zlati evro depozit nad eno leto, NLB Rentno varčevanje-v evrih in NLB Modro varčevanje v višini nad 100 evrov na mesec. Do 30. oktobra čaka stranke ob sklenitvi katerega koli od navedenih varčevanj uporabno darilo. *Nlb Zlati depozit lahko sklenejo vse stranke z NLB Zlatim osebnim računom. Višina obrestne mere je odvisna od zneska vezanega denarja. Minimalni znesek vezave NLB Zlatega evro depozita je 10.001 EUR. Promocijsko VPAUL-ANNA Tekstilna dejavnost, d. o. o. v stečaju Velika Polana 106,9225 Velika Polana objavlja na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča Murska Sobota JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih nepremičnin in premičnin; 1. NEPREMIČNINE ... _ < 1.1. pare. št. 2061, vpisana v vl. št. 969 k. o. Velika Polana, ki v nar*' predstavlja dvorišče s površino 2.821 m2, in poslovna stavba s P1^ Šino 1.247 po izklicni ceni 17.000.000,01*.- 2. PREMIČNINE 2.1. Stroji in oprema Zap.Sl Naziv sredstva 2.1.1. verlikar KMF 760 2.1.2 šivalni stroj PFAFF 563 2.1.3. šivalni stroj PFAFF 5483 2.1,4. šivalni stroj Union special 39500 DIF. 2.1,5. šivalni stroj Union special 39500 DVOIG. Lato Udslave 1998 1990-1995 1985-1988 1985-1988 1985-1988 51.200^ 28-800^ 25.600^ 16.00°^ I I I I i I ; ( j t d 1 ti o si J s i> ti m ‘J i: it n a rt Ul 'IS St K sodelovanju Vas vabimo tudi z drugimi izvirnimi in zanimivimi prodajnimi in poslovnimi programi. Pisne vloge s predstavitvijo dejavnosti in želeno površino lokala sprejemamo do 3.11.2006 na naslov: IGD Holermuos, d. o. o,, Opekarniškacesta 2,2270 Ormož, , z oznako »Najem prostorov v PPC Holermuos Ormož«. Po pisni vlogi Vam posredujemo razpisno dokumentacijo. Pridržujemo si pravico, da ne izberemo nobenega od prijavljenih kandidatov. A 2.1.6. šivalni stroj KANSAI D LB 1508 PE .. .a 4(10 2.2. Razni stoli, mize, omare, kjopi, skladiščni regali, odlagalna PC-računalniki z monitorjem in druga oprema do vre y 10.000,00 SIT, katero je možno videti in izvedeti za izklicno ce sedežu stečajnega dolžnika. 2000 Pogoji javne dražbe Javna dražba bo 06.11.2006 ob 10.00 na Okrožnem sodišči' Soboti, soba št. 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati P odstotkov varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski r 02496-0255520906. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti. Pogodbo za nakup nepremičnin in premičnin mora skleniti »Lee- ;(3|j: pojavni dražbi, kupnino pa plačati v 15 dneh po podpisu pog°° stavitvi računa. nr‘i Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine, c druge stroške v zvezi s prodajo nepremičnin In premičnin plača ■ . Nakup nepremičnin in premičnin se opravi po principu videno-k poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled nepremičnin in premičnin je mogoč po dogovoru z dn B Ščapom, telefon 02 534 99 50, od 16. do 22. ure. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKI Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki; 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. Prispevki za nakup opreme za novo porodnišnico in ginekološki oddelek Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. a1 aiiuinnf ir!«, UKra ,nhitck|H RnvJk* 13. Murska Sobnih Jožefa Zonik, M. Sobota, namesto cvetja za pokojno Elizabeto Vegi 2.000,00; Šarika in Drago Hiršl M. Sobota namesto cvetja za pokojno Gizelo Pavlinjek 10.000,00; Milan Pavel, M. Sobota, namesto cvetja za pokojno Gizelo Pavlinjek 5.000,00; Inženir Štefan Nemeš iz M. Sobote namesto cvetja za pokojno Gizelo Pavlinjek 10.000,00; Borut Šiftar, M Toplice, namesto cvetja za pokojno Eriko Talian 5.000,00, Družina Klemenčič in Žibert namesto cvetja za pokojno Eriko Talian iz Puconec 5.000,00; Družina Dušana Nemeša iz M. Sobote namesto cvetja za pokojno Gizelo Pavlinjek 10.000,00; Družina Strike Beznec iz Puconec 26 namesto cvetja za pokojno Eriko Talian 10.000,00; Družina Šarike Kuhar iz Puconec 378 namesto cvetja za pokojno Eriko Talian 10.000,00; Brat Mihael Kuplen iz Rakičana namesto cvetja za pokojnega Karla Kuplena iz Brezovec --------------“ p* 10.000,00; Sindikat Elektra M. Sobota namesto cvetja za «1*"" ..v Taliana 15.000,00; Geza in Janez Sobota, namesto cvetja za pokol' Pavlinjek 10.000,00 sit. Vsem darovalcem se iskreno ■ jemo. Prispevke zbiramo n* 01100-6030278282. fr' Splošna bolnišnica MdrS1"’ ✓ Po naših znanih poteh LENDAVA LENDVAto« Turistično-kultuma prireditev V Dolini tihi... ---------- ZA KULTURO IN ’*»WCU0LENDAVA 19. oktobra v Gledališki in toncenni dvorani Lendava ■" strokovno srečanje medicinskih Sto in zdravstvenih tehnikov v Alainih zavodih V tihi Dolini je bilo konec tedna glasno t*iaUA m MUZEJ LENDAVA konca novembra v Gradu «k»va razstava 11. mladinske tohne kolonije Lindart 2006 RAZSTAVE ' hLTUR a HEnŠKEGA TEKSTILA -"■'hi etnološka razstava na preži - razstava srednjeve-■?a orožja in topov ■^toava OLORIS, najdbe it h(|naste dobe ZBIRKA Spominska soba ak. kiparja Gyorgya pohištvo iz časa meščanstva in Mlekarna toOO let kovanja denarja na Haažarskem ^■vsakdan od 9. do 17. ure.v , '»tood 10. do I4.ure,obnedel-iahlr> Praznikih od 14. do 18. ure. V Dolini je potekala v soboto in nedeljo prireditev z naslovom V dolini tihi.... na kateri so ob domačih društvih iz občine Puconci sodelovali tudi gostje iz hrvaškega mesta Zabok. Prireditev je organizirala Zveza kulturnih in turističnih društev občine Puconci, kateri predseduje Danilo Janasik, ki je povedal, da so povabili kot goste na dvodnevno prireditev tudi predstavnike prijateljskega hrvaškega mesta Zabok, s katerimi občina Puconci sodeluje deset let in so v teh letih predstavniki puconske občine in njihova društva tudi večkrat sodelovali na prireditvah v Krapinsko-zagor- V tihi Dolini so pripiavih konec teona nvoonevpo prireditev. JSkD oktobra v Sinagogi razstava umetniških del 3. '■'Ortn likovne kolonije VINO-■ uofoovnik 2006 ob 19. uri v Sinagogi • ,7 . ’Reformacija za vsakogar« iL"11'’ koncert črnske duhovne k. * to modemih in tradicional-^ tosmi z dramo J^PRHtEDHVE Lendava ob 16.30 predšolske otroke: torek v madžarskem U(L/,vsak Mi torek v jeaku. ski županiji. Letos so tako prireditev pripravili drugič. Lani je bila v Va-darcih. Začelo se je v soboto popoldne z druženjem in tekmovanjem v vinogradniških igrah med gosti iz Zaboka in ekipo ZKTD Občine Puconci. V soboto dopoldne so najprej pripravili tekmovanje za Naj harmonikarja in Mlade pevske talente občine Sledilo je streljanje na glinaste golobe, pripravili pa so tudi dve okrogli mizi, in sicer o organiziranosti gasilstva in sodelovanju gasilcev občin Zabok in Puconci, na Španovi domačiji pa so pripravili pogovor med predstav- niki Pomurske turistične zveze, Turistične zveze Krapinsko-za-gorske županije in ZKTD občine Puconci. Popoldne so v Dolini predstavniki občin Puconci, Zabok in društev iz obeh občin zasadili spominski vrt, v predstavitvi mesta Zabok pa so nastopili folklorna skupina in tamburaši KUD Zabok, Tomislav Goluban in saksofonist Ivan Papista, predstavili pa so tudi brošuro Kulturno-turi-stičnega društva Dolina. V spremljajočem programu so med drugim pripravili še degustacijo vina vinogradnikov iz Zaboka in občine Puconci, lončarsko delavnico, za goste iz Hrvaške pa so pripravili izlet po Goričkem. J. Ga. Turistične prireditve Grad - V petek, 20. oktobra, od 10. do 16. ure bo v gradu prireditev Jesenski bazar, na kateri bodo rokodelci in ponudniki pridelkov z Goričkega na stojnicah ponujali svoje izdelke in pridelke, gostje pa bodo lahko poskušali tudi goričke jedi. Prireditev bo potekala tudi v soboto od 9. do 16. ure, ko bodo pripravili še Festival medu, dogajanje pa bo ob 13. uri popestrila Folklorna skupina KTD Moščanci. Velika Polana - V soboto, 21. oktobra, ob 10. uri se bo začel pri domačiji Miška Kranjca v Veliki Polani deseti Pohod po Miškovi poti. Pot bo potekala do Male Polane in Copekovega mlina, nato pa bodo nadaljevali ob Črncu in Ledavi do Lendave, Lendavskih Goric, Dolgovaških Goric, Piramide in pohod končali pri gostilni Lovski dom v Lendavi. Gornja Radgona - V torek, 24. oktobra, ob 9. uri se bo začel 7. mednarodni tek prijateljstva na trasi Gornja Radgona-Bad Radkersburg-Gornja Radgona. Grad - V soboto, 21. oktobra, ob 17.30 bodo v gradu postavili na ogled Razstavo gob Goričko 2006, ki jo bodo po dvodnevnem raziskovanju pripravili mikologi na Srečanju mikologov treh dežel, ki bo v gradu od 20. do 22. oktobra. Razstavo si bodo gostje lahko ogledali tudi v nedeljo od 9. do 16. ure. Lendava - V Galeriji - Muzeju v lendavskem gradu je na ogled stalna etnološka razstava Kultura hetiškega ljudskega tekstila. Turistično-gostinska zbornica v okviru GZS Predstavniki slovenskega turističnega in gostinskega gospodarstva so se odločili, da bodo svoje združenje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije ohranili in ga preoblikovali v Turistično-gostinsko zbornico. Sklenili so, da bodo v prehodnem obdobju od uveljavitve prostovoljnega članstva v gospodarski zbornici do konstituiranja nove Turistično-gosti tiske zbornice založili sredstva za nepretrgano delovanje združenja. Slovensko gostinsko in turistično gospodarstvo, ki organizirano sodeluje že 98 let, tako želi v novi Turističnogostinski zbornici ustvariti kakovostno nadgradnjo sedanjega združenja, ki bo učinkovito zastopalo dejavnost navzven pri vladi in drugih telesih, spodbujalo sodelovanje in uspesni razvoj turizma in bo dejavno v sorodnih organih Evrope V prehodnem obdobju, ki bo predvidoma trajalo pol leta, bo združenje pripravilo osnove za ustanovitev Turistično-gostinske zbornice, ki bo poleg gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov združevala in povezovala tudi različna gospodarska interesna združenja in druge nevladne institute, ki danes delujejo v turizmu. J. Ga. Trezino senje privabilo množico ljudi Središče Murske Sobote je bilo v ponedeljek prizorišče tradicionalne« sejemskega dogajanja, znanega pod imenom Trezino senje ki ga v mestu že desetletja pripravijo na dan, ko goduje Terezija. Trezino senje organizirajo v Murski Soboti okrog osemdeset let in ie ob Miklavževem sejmu največja sejemska prireditev v mestu, ki privabi obiske valce z raznih koncev Pomurja pa tudi od drugod. Tako pred desetletji kakor tudi danes je bilo za mnoge tudi priložnost, da se nekoliko ceneje »nore mijo« za zimski mraz. J p V prijetnem jesenskem vremenu se je na prireditvi, ki jo je organiziralo Javno podjetje Komunala Murska Sobota, tudi tokrat abrala množica obiskoval cev. ki so izbiralo med ponudbo na okrog tristo stojnicah. Ob oblačilih in obutvi za jesen in zimo so bili tudi tokrat na voljo izdelki ljudske obrti kmečka opravila, gospodinjstvo, okrasni predmeti in drugo Seveda ie bila na stojnicah tudi klasična ponudba plastičnih izdelkov, prizorišče pa ie dl šalo po hrani in pijači. Tokrat bodo gotovo zadovoljni tudi kupci čeprav sejem ni bilo ravno na dan, ko goduje Terezija, ampak dan pozneje Zato na je bilo precej več obiskovalcev kot lani, ko je bilo Trezino senje v soboto in še na dan, ko je bila trgatev v pomurskih goricah na vrhuncu - J Ga Spodbujanje turističnega podjetništva v lendavski občini Predstavitveni dan za turistične vlagatelje V Lendavi so pripravili v okviru projekta »Murania -inkubator« in v okviru aktivnosti Sejma inovativnih podjetniških idej predstavitveni dan za vlagatelje na področju turizma v občini Lendava. Projekt je, kot je povedal na tiskovni konferenci v hotelu Elizabeta direktor podjetja Turizem Lendava Igor Kolenko, sofinanciran iz skladov Evropske unije v okviru Programa pobu- 8 Lep rtMZ » 45.900 H ■ 7 ’Lk’l,G*na 1^ ’■*65 Hurgada Hotel 4* 23.107 7x POL 79900 Gran Canaria MiraPor Park. 2‘ 26-11. 3.127 7x POL 131760 Rocaska Moravske Toplice 4 27 10.-2S.12/ od 13.980 18.980 SONČEK 08019 69 www5onchek.com SONČEK W1 potov* hi C Brit« F Slovenska 52 02 521 4192 MURSKA SOBOTA de Skupnosti INTERRG 111A Sosedskega programa Slovenija ■ Madžarska - Hrvaška 2004-2006. Predstavitveni dan, ki gaje pripravila Občina Lendava, pa je bil namenjen turističnim menedžerjem, podjetnikom, turističnim društvom, strokovni javnosti, turističnim delavcem, predstavnikom turističnih agencij in potencialnim vlagateljem. Namen te predstavitve je, spodbujanje podjetništva in prepoznavanja poslovnih priložnosti, zato so na predstavitvenem dnevu prikazali turistične potenciale občine in mesta, razvojne možnosti, projekte pa tudi možnosti čezmejnega sodelovanja. Predstavniki lendavskih turističnih podjetij, organizacij in občine so predstavili razvojne priložnosti lendavske občine v turizmu. Predstavitveni dan so začeli že v petek dopoldan, ko jim je vodstvo Term Lendava predstavilo podjetje in razvojne načrte ter priložnosti v tem podjetju do leta 2011. Sledila je predstavitev domače kulinarike v turistični ponudbi kraja s poudarkom na najbolj odmevnih prireditvah, kot so Ribiški dnevi na Hotizi in Bogračfest v Lendavi. Razvojni javni sklad Lendava je gostom predstavil idejo obmejnega turističnega projekta ob reki Muri Panta-Rhei, ki vklju- čuje možnosti razvoja pokrajine ob reki Muri od Murske šume do Hotize Turistična zajedntea Mursko Središče pa je predstavila Hrvaški obmejni turistični projekt ob reki Muri. Arhitekt Robert Recek je govoril o Športnem parku Petišovci kot izzivu za turistično ponudbo, župan Anton Balažek pa o razvoju me sta Lendava kot atraktivni turistični destinaciji. Gostje so si tudi ogledali kulturnozgodovinske in turistične zanimivosti mesta. J. Ga. 28 OGLASI 19. oktober 2006- M Motoma vozila 2,30 m, in kosilnico s frezo Gorenje Muta prodam. Tel.: 041816269. m000673 VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI - Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO (možnost brez haska)! F-AVTOCENTER Plinarniška 1, Maribor, tel.: 228 30 00. m000414 Kupim osebni avtomobil Zastava 101,128 tn Yugo, Renault 9,11, Peugeot 205 in Golt diesel lin tl, tel.: 041675 652. m000588 Kmetijski pridelki FIAT MAREA VIKEND 1.8. 16 V, letnik 1999, klima in ABS, prodajo za 840.000 sit. Tel.: 031811 500. m000623 JABOLKA ZA OZIMNICO, po 55 Sit/kg (ida-red. zlati delišes, jonagold), med tednom od 12. do 18. ure si lahko n a be rete jabolka v bližini mejnega prehoda Dolga vas. Tel,; 02 576 10 07 ali 040 241 901 ali 040 828357. m000662 Razno DVA PEUGEOTA 405 zelo ugodno prodam, Tel.: 525 12 48. m000636 FORD ESCORT 1,6 CLX, 16 W, letnik 1995, zelo lepo ohranjen, prodam. Tel.: 031 772 651. m000655 OPELVEKTRO 1,8 GTl, letnik 1992, prodam. Tel.: 041433 366. m000670 Živali 4 MLADE JAGENJČKE prodajo. Tel.: 041 969 553. m000633 KREDITI do 7 let: obrok za 1 mio. že od 14.900 sit na plačo, pokojnino - tudi 09! Možnost za dohodke pod 78.000 SIT. Obremenitev do 50 %. Odplačilo starih kreditov. Avtomobili P. R., d. o. o., Industrijska 9, MB,tel. 0222830 20. m000393 Preklicujem veljavnost za kij učnega spričevala o končani osnovni šoli, izdanega všol. letu 1986/87, na ime Igor Sobočan, Gomilica 2,9224 Turnišče, m000621 PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Tel: 041934 608. m000634 Posesti TRISOBNO STANOVANJE, 76 m:, II. nadstropje, M, Sobota, prodajo. Tel: 031380 858. m000647 V GORNJI RADGONI PRODAM MANJŠO GARSONJERO S KLETJO. Tel.: 031637 184, ob delavnikih od 16.30 dalje. m000654 STANOVANJE V O KOLIČI M. Toplic da m v najem. Tel.: 031 258 474 ali 031 511 167. m000563 HIŠO v velikosti 200 m2 v Selnici ob Dravi, staro 10 let, prodam. Tel.: 040297 591. m000664 ENOSOBNO STANOVANJE V G. Radgoni, Porabska ul., 40 m2, prodamo za 10 mio. StT. Tel.: 031 525 899. mOOO668 Deto KMALU ODPIRAMO MEHIŠKO RESTAVRA-CUO IN KAVARNO V NOVEM CENTRU SPAR v M. Soboti. Iščemo kuharje, pcmočnike/-ce, natakarje/-ice. Zaposlimo po dogovoru in Študente. Inf. po tel.: 041425 480, Sebastijan, 041682 008, Marjan. Maxilla, d. o. o., Židovska ul. 8,2000 Maribor. m00682 PICERIJA, ŠPAGETERUA Zaposlimo vodjo lokala, simpatično dekle za delo v strežbi, kuharja in peka pic z izkušnjami. Stimulativen dober zaslužek. Možnost prenočitve. Špacapan Ago, s. p., Komen 85, 6223 Komen, tel,: 041320904. m00681 IŠČEMO OSEBO Z IZKUŠNJAMI V DIREKTNI PRODAJI, DELO DOPOLDAN, VIKENDI PROSTI. Medical line, d. o. o., Maistrova ulica 16, Kamnik, tel,;041 643 220 m000355 GARSONJERO v M. Soboti dam v najem. Tel.: 031692365. m000669 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam ali dam v najem. Tel.: 041 717 049. mOOO672 GRADBENE PARCELE V KROGU in hišo v Rakičanu prodamo. Tel.: 031 630 388, m000675 Kmet, mehanizacija TRAKTOR STEfR T 650, 50 KM, I. 1974, Masse Fereguson Multi power, 65 KM, I. 1977, predsetvenik, 240 cm, in drobilnik zrnja SIP, na traktorski pogon, vse lepo ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 543 11 06. m000645 ZAPOSLIMO KUHARJA ALI PRIPRAVNIKA V P1CERJIV BANOVCIH. Pik-Asso, d, o. o., Veržej, Banovci 11, tel.: 041 728 061. m000607 Družba INDA inženiring zaposli mlada operaterja za delo pri CNC-stroju za razrez pločevine. Zaželene izkušnje. Možnost brezplačnega bivanja v urejenem stanovanju in stimulativna plača. Prijave sprejemamo do 25. 10, 2006 na naslov: INDA inženiring, d. o. o.,Tovorna ulica 7, 3000 Celje. m000640 Zaradi povečanega obsega dejavnosti ZAPOSLIMO 5 VOZNIKOV TOVOR N IH VOZIL z 1-letnimi delovnimi izkušnjami v mednarodnem prometu z ustrezno izobrazbo ter izpitom C- in E-kat. Prevozi v zahodno Evropo, zaslužek 340.000 do 460.000 SIT za 9.000 do 13.000 km mesečno. Prijave sprejemamo po tel. 041613 864 ali S. ROJKO, d. 0. o, Štrekljeva 60, Maribor. m000676 Kako Čas beži, že eno leto te med nami ni. Nam ostali sta le bolečina in solza večnega spomina. V SPOMIN 21. oktobra bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, brat, dedi, pradedi in tast PREDSETVENIK2,40 prodam. Tel.: 041 897 649. m000610 NAVADNI DVOBRAZDNI PLUG, 12 col, kupim. Tet.: 554 1136. m000659 VOZ Z GUM IJASTIMI KOLESI in škropilnico, 2001, za traktor Tomo Vinkovič prodam. Tel.: 04 1 773 370. m000660 SEJALNICO OLT, širine 2,25 m, dvoosno navadno prikolico, mikser za siliranje koruze, moped APN 6S, prodam. Tel.: 041853 630. m000665 Srečanja NAJUSPEŠNEJŠI PRI POSREDOVANJU STIKOV za resno zvezo ali občasna srečanja, samo za nevezane in resne Iz vse Slovenije. Posredovalnica v »Zdravilnem dotiku«. Majda Šiftar, s. p., Gederovska ul. 14, Čemela-vci, M. Sobota, tel.: 02 521 14 28,041 285 615. m000671 Storitve DROBILEC ZRNJA z mešal n ico, 500 kg, prodam. Tei.: 041 543 684. m000666 PLUG, tnbrazni, obračalni, Ebeharten, 14,16 cola, rotacijsko koso, čelno, Fela. POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? IMAMO REŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE. VOZILO VAM OSTANE! AVTOMOBILI, P. R„ INDUSTRIJSKA 9, MB, tel: 228 3020. m000402 Javni razpis za prodajo nepremičnin z Javnim zbiranjem ponudb Občina Rogašovci obvešča, da bo dne 20. 10.2006 v Uradnem listu objavljen javni razpis za prodajo nepremičnin izbiranjem ponudb za staro OŠ Serdica in pripadajočimi zemljišči. 1. Katastrska občina Serdica, pare. štev. 1183, po vrsti rabe travnik v velikosti 227 m2 na ureditvenem območju, pare. štev. 1184, po vrsti rabe travnik v velikosti 1050 m2 na 1. območju kmetijskih zemljišč, pare., štev. 1185/1, po vrsti njiva v velikosti 842 m2 na 1. območju kmetijskih zemljišč, pare. Štev. 1182, po vrsti rabe dvorišče v velikosti 1661 m2, poslovna stavba v velikosti 391 m2 in gospodarsko poslopje v velikosti 93 m2 na ureditvenem območju. Vsa zemljišče se prodajajo kot skupek vseh ponujenih nepremičnin kot celota (v paketu). 2. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od objave tega razpisa v Uradnem listu RS. Dan objave se Šteje za prvi dan. Za dodatne informacije pokličite 02/55 88 403 (Marija Saje). Tvoje oči je zaprla bolezen, tvoje telo je pokrila zemlja, a tvoja ljubezen če vedno živi v naših srcih. ZAHVALA V 88. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in botra Irena Cvdrnjek iz Otovec 24 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče in za mrliško vežico. Hvala osebju internega oddelka splošne bolnice M. Sobota. Posebej hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govorniku Feriju in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji najdražji _________ KOMUNALA Javno podjetje, d. o. d-, Kotalita ul. 2, Mu raka Scbota Karel Ficko s Cankove 63 Vsem, ki se ga spominjate, z lepo mislijo postojite ob njegove® grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje - iskrena hvala! Njegovi najdražji Bolezen iz tebe vso moč je izpila, za tabo ostala je le še gomila. ZAHVALA V 85- letu nas je zapustila draga babica, prababica, botra, teta in tašč® Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drogi izdelki iz granita in marmorja Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci Hermina Rajsar iz Rogašovcev 39 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom-botrini, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje-darovali cvetje, sveče, za svete maše in v druge namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. dekanu Vorošu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi- Žalujoči vsi njeni najdražji D, E. POGREBNIŠTVO tfleta 0252137 w KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI 00 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEOUIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 4:041 631443 Ni te na pragu niti v hiši, nihče več tvojega glasu ne slish zato pot nas vodi tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. ZAHVALA POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJANJE ZELENIC MILORAD JURIČ, S. p. Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA, 9231 BELTINCI Tel.: 02/542 22 40, GSM 041/641 148 V NUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU PO TEL: 02/52317 01 V 89. letu nas je zapustil dragi mož, oce, brat, dedek, pradedek in tast Janez Miholič KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilu na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 5 8e iz Doktežovja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi za poti, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene, za svete maše ter izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in pogrebništvu JurlC Žalujoči vsi tvoji naj dražji 0 kn kj, KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88 200 KURIVO • PREVOZ, J ZAHVALA J V 86. letu starosti nas je po kratki bolezni za vedno zap Kolesarska 10, Tropovci, Tišina F ■ ■ M 041 72 30 80, 04A 1 a 13St EURoy^ELD|NG. dragi mož, oče, dedek in pradedek Montaža kuhinj, dnevnih sob, spalnic jedilnic, pisarniškega pohištva, polaganje laminatov in stopnišč po ugodnih cenah Janez Cuk EKOLOŠKO KURILNO OLJE POSREDNIŠTVO KURILKO Tel.: 54 59 280 POREDOŠ, s. p,, Brezovci 69a, $201 Puconci Vstopite v svet neskončne mobilnosti Satellite PRO L100'176: Inter* CantHnc* Corw,M Dud 1-33 GHz, prednameštten Microsoft* Windows* XP Pro, 512 MB DDR2 RAM (žuljev dč 4096 M8), 80 GB 5.4OD obratov Serial ATA trdi disk. Dvoplastna Super Multi dove optična enota, 15” XGA TFT barvni zasfon 1024 X 768, WiFi brezžični LAN 802-11 a/Vg. 4xUSB, mikrofon, slušalke, zunanji monitor, PC card II, avtonomija do 4 ure, 24 mesecev MEDNARODNA GARANCIJA Akcijska cena: 199.917*n bm OOV www ,inea.»i.to»hiba las sm sit . oov. 1 «n eubi IH | N 01/513 81 2g, 513 61 15, 513 81 39 | iNEAd o o , Stegne 11,1000 Ljubljana TOSHIBA iz Velike Polane 143 >lll'' Ob nenadni smrti se v globoki žalosti iskreno zahvalim vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in PrJjC^iL'J ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu P' ■ I r Zahvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče, "U in za druge dobrodelne namene ter nam izrekli sov“ Bog plačaj domačemu g. župniku Francu Kod1”’ kapucinskima patroma in drugim duhovnikom, ki so opravili mašo zadušnico in pogrebni ob^ Hvala cerkvenim pevcem za odpete žalostin^^ govornici Rozini Lipič za besede slovesa in pogreb^ Ferenčak za pogrebne storitve. Hvala Splošni bolnišnici Murska Sobota. Žalujoči vsi njegovi najdražji ffSTNIK -19. oktober 2006 Človeka, ki ti je bil drag, je težko pozabiti, še težje ga je za vedno izgubiti. Ostali sta nam le bolečina in tiha žalost večnega spomina. V SPOMIN 18. oktobra je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedi Franc Bencak iz Mladinske ul. 43 a v Murski Soboti "tena hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče na njegovem grobu. Njegovi najdražji V biserih jutranje rose, v ujetih trenutkih čarobne jeseni mineva 30 let nedojemljive resnice, da med nami ni več našega Marjana Kelenca Hvala vsem, ki ga nosite v srcu. Fsf njegovi Vse življenje boriti si se znala, tudi težki bolezni in trpljenju se dolgo nisi vdala. Utrujena in izmučena v jesenskem času za vedno si se vdala. ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, sestra in teta Angela Kovač rojena Puhan, iz Kobilja 231 1 izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ' 'lom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni i’ Poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku. vala tudi zdravstvenemu osebju pljučnega in internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči njeni najdražji Ti si spomin, katerega ne moremo izbrisati, ti si bolečina, katere ne moremo preboleti, ti si plamen, katerega ne moremo ugasniti, ti si tisti, katerega ne bomo mogli nikoli pozabiti. ZAHVALA K In u starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ’ dedek, tast, življenjski sopotnik, stric in dobri prijatelj Stefan Gomboc ^kojeni ravnatelj Osnovne šole Prosenjakovci iz Čikečke vasi 30 V naših srcih je ostala neizmerna bolečina, j ne najdemo tolažbe, ker je preprosto ni. 1 w zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutki Pomagali, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, ar°valj cvetje, sveče, denarne prispevke za ureditev ।, mrliške vežice in v dobrodelne namene, id f, : Vsem, ki ste se poslovili od našega dragega očeta I lcP^m številu pospremili k zadnjemu počitku, ''ru^i'dtmose tudi g. patru za pogrebni obred, govorcem °v*lne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeni u Tano Tišino in gasilcem. Vsem še enkrat - iskrena va a. JANEZ-JANKO ZVER 1962-2002 Za vsako dobro misel, za vsak zastal korak, za vsak položen cvet in vsako prižgano lučko - vam srčna hvala! Vsi njegovi Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZMWMA V 74. letu nas je zapustil dragi brat, stric in sorodnik Ferdinand Hajduk iz Bretonec 30 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebej hvala gospodu župniku, pevcem za odpete pesmi, govornici za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči tvoji najdražji ______________________________________________ Kakor kaplje smo na veji, veter,pih ne, padejo. Kratko naše je življenje, dnevi hitro minejo. ZAHVALA V 55. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi Alojz Bore iz Gančan 207 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje. Posebej hvala podjetjema SGP Pomgrad in Mura, g. župniku za pogrebni obred, pevcem in pevkam za odpete žalostinke, pogrebništvu Jurič in vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njegovi Rad imel si ljudi okoli sebe, jih razveseljeval in spoštoval. Ni besed več tvojih ne stiska rok, ostal je le spomin nate. ZAHVALA V 63. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedi in brat Matija Prša iz Žižkov 73 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše, cvetje, sveče in dobrodelne namene ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči tvoji najdražji Oh, kako ta čas beži, žeje, leto, odkar te več med nami ni. Ostale so le skrita bolečina in solze večnega spomina. V SPOMIN Minilo je žalostno leto od takrat, ko nas je 18. oktobra zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Ludvik Kerčmar iz M. Sobote Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu - iskrena hvala! Njegovi najdražji Ljudje stopijo v naše življenje in nas nekaj časa spremljajo. Nekateri so z nami za vedno, ker ostanejo v naših srcih. V SPOMIN Žalost in tiha bolečina spremljata spomin na dan, ko je mnogo prezgodaj nehalo biti srce našega dragega moža, očeta in dedka Jožeta Glažarja (19.10. 2005-19.10.2006) Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, obiskujete njegov grob in v spomin prižgete svečo, iskrena hvala. Žalujoči domači Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje zapolnjevalo tvoje je življenje. Nato pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Sedaj spokojno spiš, a z mano Še naprej živiš... ZAHVALA Onemel je tvoj glas. Odšel je k svojemu Stvarniku moj ljubi oče, brat, sorodnik v 76. letu Janez Lapoši klepar v pokoju iz Kroga, Plečnikova ulica 36 Iskrena hvala vsem za stisk roke, izrečena sožalja, besede tolažbe, molitve, za sv. maše, darovano cvetje in sveče. Posebej hvala vsemu zdravstvenemu osebju kirurškega bloka v M. Soboti za vložen trud in sočutno ljubezen ob nudenju pomoči. Hvala vam vsem, spoštovani gasilski prijatelji, za čustven, dostojanstven poklon ob tihem domovanju Bog naj povrne z dobroto g. Marjanu Potočniku, maestru, za svečan pogrebni obred in pevcem za čutno odpete žalostinke. Hvala nosilcu križa, zastavonoši in praporščaku DU Krog. Hvala tebi, godbenik, za odigrano melodijo Tišine in govornici za nepozabne besede slovesa. Prisrčna hvala vsem sodelavcem SCT-TKO M. Sobota. Hvala pogrebništvu Banfi za skrbno opravljene pogrebne storitve. Žalujoči tvoj sin Janez in vsi, ki te imajo Še vedno radi »Resnično, resnično, povem vam: Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina, in kateri ga bodo slišali, bodo živeli.« Evangelij po Janezu, 5:25 ZAHVALA V Gospodu je zaspal Jožef Kržanko st. dolgoletni pastor Binkoštne cerkve v Fokovcih in mizarski mojster v pokoju Iz Fokovec 23 b Iskrena hvala vsem, ki ste ga obiskali v času bolezni in mu z molitvijo ter tolažbo stali ob strani. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu ob slovesu v tako velikem številu izkazali spoštovanje ter ob pisno ali ustno izraženih besedah tolažbe darovali cvetje, sveče in denarne prispevke. Posebej hvala pastorjema Karlu Oučku in Danielu Grabarju, dr. med., za besede tolažbe in slovesa. Hvala pevkam BC Murska Sobota za odpete žalostinke Lepa hvala prijaznemu osebju kirurškega oddelka SB v M. Soboti, še posebej pa zakoncema Vlasti Grabar, dr. med., in Danielu Grabarju, dr. med., za vso pomoč med njegovo boleznijo. Žena Olga ter sinovi Tihomir, Darko in Jožef 30 OGLASI 19. oktober 2006-VESTNIK Ponudbo velja jo vozila ii zaloge in do konca meseca oktobra. Mazdo je številka 1 po kakovosti. Ljubljana; » MSMOS «.d., 01/583 55 25 ♦ Amam BTC, 01/523 11 24 • IKTERttASS CARS, 01/200 09 55 • Maribor: SVTOCEKTER ŠE RB IH«, 02/450 35 50 • Murska Sobota: AVTOfiNTER LEPOŠU. 02/530 17 70 • Coljo: SELMRR, 03/424 40 10 « Zagorje AVWŠA KraŠHIK. 03/546 4729 »Velenja; AS R9T0H0HU5K0RHŠEK. 03/09 1 90 77 •Kranj; AVTO MOČNIK, 04/201 77 17 • Kova Sorica: RUT0REN7, 05/302 04 40 • Koper: AVTO 6RUM1RTT, 05/425-15-25 • Novo mesto: MRKOM«. 07/393 42 12 Oktobrski leti z dizlom že za ceno bencinskih! Mazda! z uglajenim, močnim in čistim dizelskim motorjem s povprečno porabo samo 6,0 I / 100 km za ceno bencinskega. i 5.3 V. »tjl 4H 1 K tt U 13. ki 14 K K* Sit Prispevki za nakup opreme za novo porodnišnico in ginekološki odd^! Šarika Kerec iz Moravskih Toplic namesto cvetja za pok. Ireno Vrečič - 5.000; Irena Lipič iz Moravskih Toplic namesto cvetja za pok. Ireno Vrečič - 10,000; namesto cvetja za pok Leopolda Bencaka iz Rakičana so darovali: družina Mirana Kuharja - 2.500, družina Jožeta Horvata - 2.500, družine Bečkanovič, Bračko, Filipič in Živkovič - 10.500, družina Maitz -2.500, družina Simonič - 3,000, družina Tomaža Bencaka - 3 000 in družina Bena Bernjeka - 4.000; Ar-cont, d d., namesto cvetja za pokojno Martino Jaklič 29.500,00; Marta Vukajč namesto cvetja za pokojnega Franca Bratino 5.000,00; Franc Gecgek namesto cvetja za pokojno Gizelo Pavlinjek iz M. Sobote 10.000,00; Družina Marije Kovač Tišina nJI * cvetja za pokojno Gizelo Pavlinjek 5.000,00, । Hraščanec, M. Sobota, namesto cvetja za pn* Elzo Savec 5 000,00; Družina Žunič namesto c1 ‘ pokojno Eriko Talian iz Puconec 5.000,00, Df • Pavlinjek, Tišina, namesto cvetja za pokojno ■ Pavlinjek iz M. Sobote 10.000,00; Klub male®3' ■ meta Mlajtinci namesto cvetja za pokojno £rlK lian iz Puconec 5.000,00 sit. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljuj^1' Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska’0 ktrj tu '«9 •Hi 5k h Več toplote za enako ceno. ’No K hi J »tri OlVlVf U1 Kurijo olje M (M I V p|U5 /n/ Naj k boljši kakovosti življenja prispeva tudi izboljšano kurilno olje. Novo aditivi ra no kurilno olje OMV futurPlus stane prav toliko kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več toplote. Inovativne rešitve skupine OMV odslej tudi v vašem domu. Za naročilo pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 2332. Več kot gibanje. KmiK -19. oktober 2006 NAPOVEDNIK 31 Spored radia Murski val Napoved prireditev UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV648 KHz ^•20. oktober - 00.00 SNOP 05.00 Dobro jutro, Si-1 Vjfun - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž -1 ° Petkova - 09.00 Poročila - 09.10 TV As, Relax -l»l > ukura in Šport ob koncu tedna - 10.00 Poročila Mali oglasi -11.00 Poročila - 1115 Zamurjenci -Poročila - 12.05 Obvestila - 13-00 Poročila -I ust ha ednine - 13.20 Predstavljamo vam - Od ri do petka - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - ancc - Dinamika CfJ ^košček kruha- Pogum Rubin ' me s poljubi - Veseli Gorenjci golobčka - Modrijani ct še ne spi Ans. Toneta Rusa $va Hstc _ Ans. Tonija Verderberja ? J* OBMURSKE zabavne glasbe '' - Strici TcHl šibje * ^Ure - Nova Legija V^n-HalgatoBand K Potice - Franc Gorza pa Prlek - Ansambel Štrk L V|oHn,i - Langa H !>ado (kaset°) glasbene založbe "iandarina iz Ljubljane prejme Ines ^1^ Vadarcl 110, Bodonci. '1 U|ibDt pošljite do ponedeljka, 23. okto-Murski val, Ulica arhitekta No- **■' Murska Sobota, za glasbene lestvice. M št. 42 - glasujem za skladbo ročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Srečujemo se v Evropi (Dejan Fujs) -11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zluf-to! - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa -13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15 30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 M V DUR - 19.00 Poročila - 1915 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila -20.05 Brez okvirjev, Vida Toš - 24.00 SNOP TOREK, 24. oktober - 05.00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09 00 Poročila -09.15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Specialiteta tedna - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - J 1.15 Poletna -12.00 Poročila -12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer -13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi-17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) -18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev -19 00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05Jukeboks - 24.00 SNOP SREDA, 25 oktober - 05.00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08.45 DZoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Prosta tema-10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13-00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15-30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19,00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 26. oktober - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 00.45 Zadnjih 24 - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Lukačič -09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila -10.15 Specialiteta tedna- 11.00Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila -12.05 Obvestila - 12.30 0 EU -13-00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - I5.3O Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio, Eva, Blaž, mali gostje - 19.00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Geza se zeza, zabava, glasba, nagrade... - 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 19. oktobra: ob 18.00 ameriška komedija Klik za popolno življenje (Adam Sandler, Kate Beckinsale, r.: Frank Coraci), ob 20.00 koprodukcijska zgodovinska romantična drama Tristan in Izolda (James Franco, Sophie Myles, r.: Kevin Reynolds) Petek, 20. oktobra: ob 18 00 ameriška domišljijska srhljivka Podvodna deklica (Paul Giamatti, Bryce Dallas Howard, r,: M. Night Shyamalan), ob 20.00 Klik za popolno življenje Sobota, 21. oktobra: ob 18.00 ameriška animirana družinska komedija Za živo mejo (r.: Tim Johnson, Carey Kirkpatrick), ob 20.00 Podvodna deklica Nedelja, 22. oktobra: ob 16.00 Za živo mejo, ob 18.00 Klik za popolno Življenje, ob 20.00 Tristan in Izolda Ljutomer Sobota, 21. oktobra: ob 2^00 ameriška kriminalka Miami Vice (Colin Farrell, Jamie Foxx, r.: Michael Mann) Nedelja, 22. oktobra: ob 17.30 Miami Vice, ob 20.00 ameriška komična drama Hudičevka v Pridi (Meryl Streep, Anne Hathaway, r ; David Frankel) Gornja Radgona Filme bodo vrteli le občasno! <0 -a -J-f i Le-iJoi: meats’ w r - LENDAVA 19. oktober: Gledališka in koncertna dvorana Lendava 20. strokovno srečanje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih Zaključena prireditev OTVORITEV SZOMBATHELY SOMBOTEI V četrtek, 19. oktobra, ob 17. uri bo v Galeriji otvoritev razstave Zbirka Galerije Murska Sobota. Pozdravni nagovor bo imela vodja sekretariata za kulturne in Športne dejavnosti Železne županije Sarol-ta Kapiller, razstavo pa bo odprl direktor Galerije Murska Sobota mag. Franc Obal. KONCERT MURSKA SOBOTA V soboto, 21 oktobra, ob 18. uri bo v Galeriji PAC koncert kitaristov iz Zagreba, ki ga prireja Glasbena šola Murska Sobota. Vstop je prost. V ponedeljek, 23. oktobra, ob T9- uri bo v kinu Park koncert duhovne glasbe z naslovom Reformacija za vsakogar. Nastopili bodo glasbeniki skupine New Hope iz Kalifornije, gostje cerkve Novo življenje Murska Sobota. Koncert bosta popestrila kratka gledališka dogodka. BELTINCI V nedeljo, 22. oktobra, ob 19.30 bo v župnijski cerkvi sv. Ladislava koncert Slovenskega tria harmonik SLO-A3 GORNJA RADGONA V ponedeljek, 23- oktobra, ob 18. uri bo v dvorani Glasbene šole javni nastop učencev Glasbene šole Gornja Radgona. ORMOŽ V četrtek, 19. oktobra, ob 18. uri bo v Zeleni dvorani Glasbene šole koncert učencev Glasbene šole Ormož. GRADEC/GRAZ V nedeljo, 22. oktobra, ob 20. uri bo nastopila v Orpheumu Skin (ex Skunk Anansie). GLEDALIŠČE RAZKRIŽJE V soboto, 21. oktobra, ob 19. uri bo v kulturnem domu gledališka komedija Ženska že ve avtorja Marka Kurata v Izvedbi KUD-a Križevci. PIRNIČE V petek, 20. oktobra, bo nastopila gledališka skupina KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera s komedijo Krivica boli. PLES/FOLKLORA MURSKA SOBOTA Ob četrtkih od 19 00 do 21.30 so v SRC Spartacus večeri svobodnega gibanja in popolne sprostitve (s svobodnim, dinamičnim gibanjem ob glasbi, ki mu lahko pravimo ples), ki jih vodi mag. Vladimir Anfalov, spec, za fizično rehabilitacijo. PREDAVANJE SPODNJI KAMENŠČAK V soboto, 21. oktobra, ob 19- uri bo v Mladinskem centru Prlekije potopisna dia-glasbena predstava S kolesom iz Slovenije v Nepal avtorja Metoda Marolta iz Padova pri Osilnici. MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 23. oktobra, ob 19. uri bo v Galeri ji PAC predavanje Zdrav nasmeh - zdravo življenje, ki ga bo vodila Nataša Si novec. ORMOŽ V petek, 20. oktobra, ob 16. uri bo v knjižnici Franca Ksaverja Meška pravljična ura za otroke. V soboto, 21. oktobra, ob 8.30 bo v jedilnici doma za starejše muzejska delavnica za otroke. Delimo vstopnice za kino Zgodba filma Bela Masajka se dogaja v Keniji. Našo nagrado pa dobi Ksenija Erdela, Lešane 16,9253 Apače. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Kaj je to Prada? Napoved prireditev DOGODEK GRAD V petek, 20. oktobra, ob 10. uri bo pri gradu prireditev Jesenski bazar. V soboto, 21. oktobra, ob 10. uri bo Festival medu in Jesenski bazar, v nedeljo, 22.. oktobra, pa bo mikološko srečanje, v viteški dvorani pa bo strokovno vodenje po razstavi gob ter njihovem nabiranju in pripravljanju. GORNJA RADGONA V petek, 20. oktobra, ob 18. uri bo v dvorani kulturnega doma proslava ob dnevu reformacije. PUCONCI V nedeljo, 22. oktobra, ob 7.30 se bo začel Pohod spominov, tovarištva in v počastitev praznika občine Puconci na relaciji M. Sobota-Črnske meje-Pu-conci-Moščanci-Bodonci-Vaneca. GANČANI V nedeljo, 22 oktobra, ob 14. uri bo v Športnorekreacijskem centru sklepna prireditev projekta o koruzi Od zrna do izdelka. Po prireditvi bo zabava z ansamblom Skok. RADENSKI VRH V nedeljo, 22. oktobra, od 14. ure dalje bo pri Belakov! zidanici tradicionalna prireditev Mošt in kostanji, ki jo prireja Turistično društvo Klopotec s Kapele. NEGOVA V nedeljo, 22. oktobra, od 14. ure naprej bo pri gasilskem domu 6. kostanjev piknik. MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 23- oktobra, od 10. do 14. ure bo na JSKD-ju (Trubarjev drevored 4) že deseti festival v sklopu dnevov radovednosti z naslovom Kako postati 2006. MURSKA SOBOTA/BELTINCI/LENDAVA/GOR-NJA RADGONA/LJUTOMER Društvo Joga v vsakdanjem življenju organizira vadbo joge začetne stopnje v času od 2. oktobra do 7. februarja (Murska Sobota: ob sredah ob 17.30 v gasilskem domu, Beltinci: ob ponedeljkih ob 19.15 v mali telovadnici OŠ, Lendava: ob ponedeljkih ob 1730 v DOŠII, Gornja Radgona: ob torkih ob 19. uri v WZ Manko Golar, Ljutomer: ob sredah ob 18 uri v OŠ Ivana Cankarja). RAKIČAN V.gradu poteka vsako sredo ob 17. uri vadba Joga za hrbtenico in sklepe, ki jih organizira Društvo Joga za osebno rast. LIPOVCI Na levi strani ceste Rakičan-Beltinci potekajo na trasi avtoceste na njivah z imenom Popava 2 arheološka zaščitna izkopavanja, ki jih vodi univ. dipl, arheologinja Irena Šavel. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji je do 25. oktobra na ogled razstava Sodobni umetniki iz Slovaške. V Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled razstava Panonski književni ustvarjalci A - I - Izbor knjig in rokopisov. V lokalu Art Caffe je na ogled fotografska razstava Deana Dubokoviča z naslovom Pod njeno kožo. V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled fotografska razstava Podobe vojne v okviru vseslovenskega projekta Enotni v zmagi - Osamosvojitev Slovenije. V Pokrajinskem muzeju je na ogled Stalna muzejska razstava. GORNJA RADGONA V galeriji kulturnega doma je do 22. oktobra na ogled likovna razstava ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev. LENDAVA V sinagogi je na ogled razstava del s 3 mednarodne likovne kolonije Vino Art. GRAD V viteški dvorani gradu je do 31 oktobra na ogled razstava Živeti z Naturo 2000 na Goričkem. SREDIŠČE V gasilskem domu je na ogled razstava unikatnih di-zajnerskih oblači! z naslovom Išče se: Nezaželjeno... Zaželjeno? avtorice Hellen Tery iz Velike Britanije. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši (Pavelhaus) sta do 28. novembra na ogled razstavi The Sun on the Wall in G. R. A. M »Če Tito umre«. r-^UH5H£ Kupon St. 42 - Odgovore pošljite do torka, 24. oktobra, na nas naslov; Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: torno. koles®p-inf.si Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. MMe nflMcriMiiBye, UTa>[liikktčwMk» 13. Minka 32 ZADNJA STRAN 19. oktober 2006- VESlW VESTNIKOV KOLEDAR 19. oktober, četrtek ETBIN 20. oktober, petek IRENA 21. oktober, sobota URŠKA 22. oktober, nedelja VENDELIN 23. oktober, ponedeljek SEVERIN 24. oktober, torek RAFAEL 25. oktober, sreda DARIJA 21. oktobra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 27 minut, zašlo pa ob 18. uri in 5 minut. Dan bo tako dolg 10 urin 38 minut. 14. oktobra ob 2. uri in 27 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 18. oktobra 2006 država ozn. val. šifra enota nakupni Srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8799 239,5987 240,3175 Hrvaška HRK 191 1 32,3489 32,4462 32,5435 Madž. HUE 348 1 0,8954 0,8981 0,9008 Švica CHF 756 1 150,2767 150,7289 151,1811 V. Brit. GBP 826 1 356,3244 357,3966 358,4688 ZDA USD 840 1 190,7225 191,2964 191,8703 WN3K-VICI Vprašanje Kaj je ples? Vertikalni položaj horizontalnih želja. Zgodovina Janezek sprašuje očeta: »Ati, kako je bilo ime Adamovi tašči?« »Kakšni tašči? To se dogajalo v raju, mali!« Družinski prepir Po prvem letu skupnega življenja mož vse pogosteje zahaja v gostilno. »Kam spet greš, prej si mi govoril, da sem tvoj sonček, zdaj si pa vsak dan v gostilni!« »Če si predolgo na soncu, postaneš hudo žejen!« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsakteden bomo objavljeno šalo nagradili. Za pet milijonov mamil Damir Ivančič, pomočnik komandirja murskosoboške policijske postaje, je predstavil rezultate hišnih preiskav, ki sojih policisti naredili v začetku oktobra na treh naslovih v predmestju Murske Sobote: »Preiskave so bile narejene zaradi suma proizvodnje prepovedane droge konoplje. Našli smo 36 zelo kvalitetnih sadik - visoke tudi do dva metra in pol -in pnbližno sedem kilogramov posušene konoplje, nekaj mamila pa je bilo že pakiranega za prodajo. Kilogram zasežene marihuane je vreden pol milijona tolarjev, celoten zaseg pa pet milijonov.« Policisti so po končani akciji ovadili 26-let-nega M. C, 29-letnega J. C. in 30-letnega F. B. - A. B., foto: PU MS NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica); Ime in priimek: Kraj: Ulica: Poštna številka: Davčna številka: Datum: Naročnino želim a) po položnici - letno b) po položnici - polletno c) po položnici - trimesečno plačevati (obkroži): 15.600,00sit(65,10euf) 7.800,0Qsit(32,55eurJ 3.900,00 sit (16,27 eur) Črnogorska pokojnina Črnogorec je dočakal prvo pokojnino in sedi v senci pod drevesom. Poštar ga pokliče pri ograji: »E, bre Nikola, dedi varno, stigla penzija!« Črnogorec mu odvrne: »Ovde sam ju zaradio i ovde ču ju primiti!« Vonj V ribarnico na ljubljanski tržnici pride gospod pri šestdesetih. V nos mu udari čuden vonj: .’‘Oprostite, ali so te ribe sveže!« »Saj vidite, da so še žive.« »Saj je tudi moja žena še živa, sveža pa že dolgo ne!« številka: pošta: majica vestnika Svetovna ornitološka zveza ob reki Muri NI Dragocenost svetovnega pomena Peter Shei, predsed n ik Artel Brunner iz evropske Luka Božič, DOPPS: Bi rd Ufe International: »Prvič sem v Sloveniji, To mije v posebno zadovoljstvo, saj ta rečni sistem predstavlja življenjski prostor mnogim živalskim vrstam, predvsem redkim pticam in ribam, zato je zelo dragocen. Gradnja hidroelektrarn bi vodni režim povsem spremenila, dragocenost območja bi se povsem izničila, zato resnično upam, da v prihodnosti najdete druge vire energije.« Po tridnevnem druženju partnerjev BirdLife International v Ljubljani so v podporo ohranitve dragocenih habitatov obiskali tudi območje reke Mure. Na srečanju evropskih partnerjev svetovne o mitološke zveze Favoriti tedna Tokrat v glavnih vlogah v kroniki nastopajo; 1. Tat, ki je v Turnišču z njive ukradel povrtnino in iz sadovnjaka sto kilogramov jabolk. Očitno tudi nepridipravi skrbijo za ozimnico. 2. Vlomilec v cerkev na Goričkem, ki je odnesel skrinjico s prostovoljnimi prispevki vernikov Katanec je nekoč izjavil: »Bog je in vse vidi« 3. Neznanec, ki je iz nezavarovanega rezervoarja za hišo v Pristavi natočil« 400 litrov kurilnega olja. Količina olja bo najbrž premalo za vso zimo. A. B. Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: pisarne BirdLife International: »To območje je že evidentirano pri DOPPS-u kot pomembno življenjsko okolje številnih ogroženih vrst ptic, npr. črna štorklja, vodomci, bregulj-ka, tu so tudi pomembni gozdni sistemi. Slovenija je imela v Evropski uniji dokaj dober sloves glede prizadevanja za varstvo narave. Upajmo, da bo te naravne dragocenosti znala ohraniti.« in njenega izvršilnega organa (to je Global Council) od 13. do 16. oktobra so govorili o preteklem delu s poudarkom na ustavitvi upadanja biotske pestrosti do leta 2010. Zadnji dan srečanja se je polovica udeležencev podala v slovensko Istro, druga polovica pa v Pomurje. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - BirdLife Slovenija si skupaj s Komitejem za zaščito reke Mure prizadeva za ohranitev območja ob reki kot dragocenega habitata za 30 vrst ptic, evropsko pomembne populacije osmih vrst rib, treh vrst metuljev, dveh vrst hroščev in kačjih pastirjev, dveh vrst dvoživk in vidre Pomembni go- Igrajte se z Vestnikovo SESTAVU AN KO Zbirajte sličice, ki bodo objavljene 5., 12., 19. in 26. oktobra ter 2. ter 9. novembra 2006 (skupaj 6 sličic), in jih pravilno sestavite. Do vključno 15. novembra do 15. ure prinesite sestavljenko v naročniško službo Vestnika. Brezplačno boste prejeli evro denarnico ali evro kalkulator. »Potencialna grožnja z gradnjo hidroelektrarn je bila aktualna že pred dvajsetimi leti. Z nas, ki smo biologi in naravovarstveniki, je bilo samo po sebi umevno, da se to območje uvrsti med zaščitena območja Natura 2000, saj je tukaj eno redkih tako dragocenih območij, ki seje ohranilo v nižinah v širšem geografskem okviru. Črna štorklja, vodomec, srednji detel in bre-guljka imajo prav ob Muri največje gnezdeče populacije v Sloveniji. Mura je tudi edina reka, kije v Sloveniji ostala do sedaj nedotaknjena.« stje so v ponedeljek na Otoku ljubezni v Ižakovcih poudarili, da sta bogata naravna in kulturna dediščina priložnost za razvoj zelo kakovostnih trajnostnih oblik turizma. »Reka Mura je stoletja povezovala sosednje dežele vzdolž njenega toka. Priložnost, da to vez utrdimo, se danes ponuja v obliki načrtovanega bio-sfernega rezervata Drava - Mura, ki presega zamisli o degradaciji tega enkratnega prostora z gradnjo verige hidroelektrarn,« so sporočili na priložnostni tiskovni konferenci ob reki Muri. Bernarda Balažič Peček h e kdo /e rekel, da asfalt1 » , dobiš niti za suho zlato šdij / mu je cena ze padla pa'udi po- / nudba je večja. Ta čm/s / pomanjkanje lepila za lepljenje PMr.a. v velika ubčintit I I rešujejo problem. NaitnjeN / / naj bi bilo v Maravshih Topk / I ca h, kjer naj bi lok ' komu- / I nalno podjetje začelo z lastno / / proizvodnjo. Za začete < ga be- I do mešali iz kvašenega tests / Dobavitelj kvasa še ni znan. / * * * / / Sodoben sistem igresnKikP /j nogometašev4-3 -3 ari I - 2 je vse Ml L ooešrm in / / vse bližje napmdovaM rltkr /I no prvo - tretjo ligo. /1 * * * / Na odseku avtoceste Vu& vas- / Cogetinci uvajajo neMe* tek nološke novosti Tako bodo ob / telefonskih stebričih za klic P»- / moči stale tudi vodovodne P1' j / pe. Poleti bo voda v p»pah P®' / dna, pozimi pa ta -o topla I se bo dalo popraviti ča/ček / da bo pritekla iz cmrežia, ki P / je začel graditi Dars. Zaenk^t / seveda še ni znana, >1 b°ta, / omrežje lahko koristil tudi po j murski vodovod. L v Beltincih ■■W n^lnih lokov P . somunaenkratP njwil ^rn Hi cel««*">|PŠ» msn odločilno vpl ^ ne tokove. 1 stain«'« tih, ki jim ljudje n diti. zahodu vsej drugi pcmud šacvetičnaponudd smrilir^ir™^ re butike cvetličarji. * * * vP^ V Radgonskih nedeljekobe«^^.^ nuoodi^. ^tC^ naj bi zamenja vič, sicer nekoč ^^J goricah,ždaj pol6 izvoza. Zadruga za prodajo 3 ii.^ akcijah ze v staja velika venet svoj delež Ponudl" mlekarnam. # * * o slan« in P«1*' rf^j Borut Pahor ogled3 nih modnih kolek bisetudizaosve^^A derobe.To, da m ..i-, pomenijepo^1 < 5 to opravil dokaj je vse skupaj ^ ^negama BESEDA >