Abstract Th is article describes the spring period when, due to measures to contain the spread of COVID-19 infections, all school libraries were closed. It depicts an eight- week process of creating an online school library. Clearly evident are the ideas and various internet links which enabled both the students and the school employees to enter the world of reading via modern technology. Keywords: school library, reading, internet, books, library material, cooperation Ključne besede: šolska knjižnica, branje, internet, knjige, knjižnično gradivo, sodelovanje Izvleček V prispevku je opisano spomladansko obdobje izrednih razmer zaradi pandemije covida-19, v katerem so bile šolske knjižnice zaprte. Predstavljeno je osemtedensko nastajanje in kreiranje osnovnošolske knjižnice na spletu. Razvidne so ideje in različne spletne povezave, ki so učencem in strokovnim delavcem omogočale stopiti v svet branja s pomočjo sodobne tehnologije. Mojca Prebil Podpečan Šolska knjižnica v času izrednih razmer The School Library in Times of Pandemic UDK 027.8:37.018.43 STROKA IN PRAKSA 24 25 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 3, 24-31 1 UVOD Branje je čudežno potovanje. Slednjega se na- vadno veselimo, destinacijo skrbno izberemo, si pripravimo načrt, kaj bomo videli in dožive- li, predvsem pa komaj čakamo, da nam prinese odklop in sprostitev, ki si ju po napornih časih, ki so za nami, zaslužimo. Ko se podamo na pot, želimo novo deželo okusiti, vonjati, otipa- ti, slišati, skratka jo objeti z dušo in telesom. Z branjem je nekaj podobnega. Knjigo si izbere- mo zato, da nas popelje v nove svetove. Najprej jo zagledamo na knjižni polici. Všeč nam je njena zunanja podoba, pritegneta nas naslov in avtor. Vzamemo jo v roke in jo počasi prelista- mo. Z očmi preletimo prve besede, povedi, ilu- stracije. Ko obračamo liste, zaznamo njen vonj in otip. Če nas prevzame, jo odnesemo domov, se udobno namestimo in potovanje se začne. 2 MAREC 2020 Bralcem po vsem svetu pa se je lani zgodilo nekaj nenavadnega. Naenkrat smo ostali brez svojih najboljših prijateljic, tiskanih knjig. Tistih iz knjižnice in tistih novih, iz knjigarne. Nekaj jih resda imamo doma, a to ni to! Svet se je preselil na splet. V nekaj dneh se je povsem spremenil. Spremenil se je način bra- nja, poslušanja, komuniciranja. Ostali smo doma. Službene pisalne mize so postale mize v domači jedilnici, otroške sobe pa učilnice. Življenje se ni na glavo obrnilo le odraslim, ki po navadi skušamo otroke zaščititi pred nepreizkušenimi in stresnimi situacijami. Življenje se je na glavo postavilo tudi otrokom širom sveta. In nenadoma se je spremenilo tudi delo šol- skim knjižničark ter knjižničarjev … 3 ZAPRTJE ŠOL Zdelo se je, kot da se je svet zavrtel v napačno smer. Šole se bodo zaprle. Kdaj se bomo vrnili med šolske klopi, nam ni vedel povedati nihče. Ko sem na petek, 13., zapuščala šolsko knjižni- co, sem se začela spraševati kako naprej. Vaje- na svetlih otroški oči, ki iščejo med knjižnimi policami eno super knjigo, sem se naenkrat znašla v družbi 13.000 knjig, ki nenadoma niso več mogle najti svojih bralcev in bralci ne njih, saj so lahko nevarne, vir okužbe. To, da je vsebina knjige lahko nevarna, nas uči zgodo- vina, to, da lahko zaradi fi zičnega stika z njo zbolimo, nas je naučil covid-19. Pojavila se je zaskrbljenost. Kako naprej? Kako prinesti pisano besedo iz zaprte in nevarne knji- žnice do bralcev, ki skorajda ne smejo zapustiti stanovanj, saj lahko hodijo v trgovino le pored- ko, pa še to z maskami na obrazih in rokavicami na rokah. Kako bodo otroci in strokovni delavci dostopali do literature? A si bodo znali poma- gati s spletom? Koliko knjig je na spletu prosto dostopnih? Je moja vloga šolske knjižničarke naenkrat izgubila klasičen pomen? Kako naj bom knjižničarka brez tiskanih knjig? V glavi se mi je porajalo na milijone vprašanj, ki so se mešala s strahom pred nenavadno prihodnostjo. 4 E-KNJIŽNICA Brez knjižnic? Kaj nam ostane? Nimamo pre- teklosti niti prihodnosti. In zato se šolske knjižničarke nismo prepustile malodušju. Poklicale smo se, se organizira- le, padle so prve ideje in rodila se je šolska knjižnica na spletu. Na začetku smo sodelovale knjižničarke iz OŠ Lava Celje, IV OŠ Celje, OŠ Pivka, OŠ Most na Soči in jaz, OŠ Ljubečna. Odločile smo se, da bomo našo novo knjižnico poimenovale s spodbudnim naslovom V šolski knjižnici branje ne pozna meja. In res jih ne. Že Albert Einstein je dejal, da je edina stvar, ki jo res moraš vedeti, kje je knjižnica. In naši učenci so to kmalu izvedeli. Knjižne police so se preselile na plet. Šestnajstega marca 2020 smo na spletu objavi- le prvo spletno knjižnico. Odločile smo se, da bomo »knjižne police« dodajale tedensko. 5 V ŠOLSKI KNJIŽNICI BRANJE NE POZNA MEJA 5.1 Prvi teden Rečeno nam je bilo, da bomo doma dva tedna, in v tem smislu smo tudi v uvodu nagovorile učence. Bralcem po vsem svetu pa se je lani zgodilo nekaj nenavadnega. Naenkrat smo ostali brez svojih najboljših prijateljic, tiskanih knjig. STROKA IN PRAKSA 26 Mojca Prebil Podpečan: Šolska knjižnica v času izrednih razmer Po uvodnem pozdravu smo jih povabile v novo družbo bralnih navdušencev na daljavo. Spomnile smo jih, da je knjiga lahko njihova najboljša prijateljica in da človeka nikoli ne pusti samega. Posvetile smo se vsakemu razredu posebej. Wikivir, Biblos in Audiobook so bile prve tri povezave, ki smo jim jih priporočile. Prvošolce smo povabile k prebiranju knjige Škrat Kuzma dobi nagrado in jim predlagale, da o škratovih prigodah pripovedujejo še komu od domačih, ki Kuzme ne pozna. Za preostale razrede smo si pomagale z Wikivirom. Zbrale smo različne predloge ter jih spodbudile k iskanju gradiva in informacij s pomočjo spleta. K sodelovanju in pomoči mlajšim učencem smo povabile tudi starše. 5.2 Drugi teden (Priloga 1) Tudi v drugem tednu so se naše ideje ures- ničile s pomočjo Wikivira. Učencem smo na začetku še enkrat povedale, kako lahko poiščejo gradivo. Tudi tokrat so mlajši učenci potrebovali pomoč staršev. Bralne predloge smo razdelile v štiri skupine. Bile so pesniško obarvane. Učenci prvega vzgojno-izobraževal- nega obdobja so si krajšali čas z Anjo Štefan ter Lončkom na pike in Iščemo hišico. Učenci 4. in 5. razreda so prebirali Srečka Kosovela in Našo belo mačico. Bina Štampe Žmavc in Anton Aškerc sta stopila v domove učencev višjih razredov. K vsaki knjigi smo podale ideje za ustvarjanje po prebrani poeziji. Učenci so se izražali z ilustracijami, deklamacijami, interpretacijami in še kaj bi se našlo. Pri poustvarjanju smo skušale uporabiti znanje, ki so ga že usvojili pri pouku. 5.3 Tretji teden Ker se še vedno nismo vrnili v šolske klopi, stopili pa smo že v začetek aprila, smo učence spomnile na »zelo pomemben« datum – 1. april. Na kratko smo opisale izvor tega zelo zabavnega praznika. Razrede smo zopet razdelile na štiri skupine. Povabile smo jih, da pobrskajo po domačih knjižnih policah in poiščejo kakšno knjigo, ki že dolgo čaka na pridnega bralca. Predlagale smo jim, da njeno vsebino pripovedujejo kate- remu izmed domačih ali pa učiteljici za bralno značko. Učenci šestega in sedmega razreda so s pomo- čjo spletnih povezav izdelovali knjižne kazalke, osmošolci in devetošolci pa brskali po spletnih knjižnih policah s tujejezično literaturo za otroke. Tudi na 2. april, mednarodni dan knjig za otro- ke in mladino, nismo pozabile. Predstavile smo ga in jim predlagale, da prek spleta delijo ideje za dobre knjige s svojimi prijatelji. Za konec smo jih usmerile na www.e-emka. si, kjer so lahko izbirali med e-knjigami za vse generacije. 5.4 Četrti teden (Priloga 2) V tem tednu smo obeleževali 7. april, svetovni dan zdravja. Dejavnosti, ki smo jih priporočile, so bile povezane z zdravim načinom življenja in skrbjo za ohranitev zdravja. Opozorile smo jih na pomen gibanja in zdrave prehrane. Pred- lagale smo, da doma poiščejo, prelistajo, in če jim bo ustrezala, tudi preberejo kakšno knjigo, ki je povezana z zdravim načinom življenja. Spodbudile smo jih k pripravi zdravih jedi, za katere lahko recepte najdejo v kuharskih knji- gah. Učence šestega in sedmega razreda smo povabile k izdelavi časopisa o zdravem načinu življenja. Osmošolci in devetošolci so na naš predlog lahko pripravili zdravo in okusno kosi- lo po receptu mamic in babic, pomagali pa so si lahko tudi s kuharskimi knjigami in revijami, ki so jih našli doma. Za konec smo jim podale še nekaj povezav do lutkovno in gledališko obarvanih spletnih strani. 5.5 Peti teden (Priloga 3) Bil je velikonočni teden z velikonočnim po- nedeljkom. Naše druženje je bilo etnološko obarvano. Skupaj smo se sprehodili skozi slo- vensko ljudsko izročilo in se naučili marsikaj novega. Tudi naši predlogi za sprehode med knjižnimi policami so začeli dobivati drugač- no podobo. Učence in njihove starše smo s pomočjo spletnih povezav pogosteje usmerjale na zanimive spletne strani. Dušica Kunaver Učence smo spomnile, da je knjiga lahko njihova najboljša prijateljica in da človeka nikoli ne pusti samega. 27 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 3, 24-31 je mlajšim bralcem pripovedovala slovenske ljudske pravljice. S pomočjo spretnih kuharic, ki na spletu predstavljajo svoje mojstrovine, so lahko spekli potico, kruh, palačinke ali pa pripravili okusne sirove štruklje. Samo en klik in že so se bistre glavice in spretni prstki učili kvačkati, plesti in klekljati. Da pa so se otroci tudi gibali, smo jih povabile k igram ristanc, slepe miši in gnilo jajce. 5.6 Šesti teden Še vedno je bil april in s knjigo povezani praznični dnevi. Kljub temu da smo 2. april že praznovali, smo tokratno spletno knjižnico posvetile Andersenu. Spletne povezave so učence popeljale do Andersenovih pravljic, starejši pa so reševali Kviz o Andersenu. V tem tednu so najmlajšim bralcem pravljice prebira- le knjižničarke Narodne in študijske knjižnice Trst - Gorica. Učence in njihove starše smo opozorile, da lahko z mobilno aplikacijo Audibook brezplač- no dostopajo do zvočnih pravljic in preostalih otroških zvočnih knjig. Tudi tokrat smo jih povabile k branju klasičnih knjig, ki jih imajo doma, in pa k prebiranju pravljic v angleškem jeziku s pomočjo spletne povezave, ki smo jo priložile. 5.7 Sedmi teden Stopili smo v sončni maj. Še vedno smo bili doma. Narava se je prebudila in tudi živalski mladički so bili že na poti. S pomočjo spletnih povezav smo jim predstavile pasje mladičke, ogledali so si predstavo Pekarna Mišmaš, prebirali so Atlas mitov ter odpotovali v Indijo, Istanbul in na Bali. Kot vedno smo jih tudi tokrat povabile k prebiranju klasičnih knjig ali pa revij, ki jih imajo doma. 5.8 Osmi teden Osmi teden pa ni bil nekaj posebnega samo zato, ker je takrat nastala zadnja E-KNJIŽNI- CA v »prvem valu korone«, ampak tudi zato ker je dobila čisto novo obliko. Tokrat smo svoje ideje in predloge preselile v okolje aplika- cije Sway. Njeno novo podobo si lahko ogleda- te na spletni povezavi https://sway.offi ce.com/ WZ6mDovGOGXN0OGG?ref=Link. 5.9 Spletna knjižnica za učitelje Strokovni delavci so se znašli v novem, ne- zavidljivem položaju. Zelo kmalu smo tudi njim ponudile zbirko strokovnih gradiv, ki so Slika 1: Naslovnica prve E-KNJIŽNICE v aplikaciji Sway Slika 2: Predlogi za poslušanje pravljic Slika 3: Spletne povezave do revij, ki jih prebirajo otroci Kot vedno smo jih tudi tokrat povabile k prebiranju klasičnih knjig ali pa revij, ki jih imajo doma. STROKA IN PRAKSA 28 Mojca Prebil Podpečan: Šolska knjižnica v času izrednih razmer dostopna na spletu. S pomočjo spletnih povezav smo jih popeljale v svet dokumentarnih fi lmov, strokovnih in mladinskih revij, predstavile smo jim tujejezično literaturo, slovenske klasike na spletu in pa povezave, na katere smo opozorile že učence. Zbirko smo sproti dopolnjevale in jih vsakič povabile na sprehod med knjižnimi poli- cami, ki smo jih namenile otrokom. Odziv je bil odličen in naši predlogi so zaživeli tudi v praksi. 6 SODELOVANJE Ko smo končale zadnjo E-KNJIŽNICO smo bile neizmerno vesele in ponosne na svoje delo, ki je iz tedna v teden raslo in obrodilo odlične sadove tudi zato, ker smo se knjižni- čarke med seboj povezale in sodelovale, druga drugi prisluhnile se prilagajale ter druga od druge črpale znanje, izkušnje in modrost. Ideja da idejo in zato E-KNJIŽNICA živi še danes. V obdobju »drugega vala korone« jo ustvarjava Mirjam Francetič iz OŠ Pivka in jaz. Zavedam se, da ljudem, ki slabo berejo, črko- vanje zapolni vse tiste miselne zmogljivosti, ki bi jih lahko porabili za razumevanje prebrane- ga. Generacije otrok, ki se izobražujejo v tem nenavadnem času, so prikrajšane za dostop do pisane besede, do lastnega izbora knjižne- ga gradiva – dostopa do klasične knjižnice. Ljudje, ki veliko berejo, berejo avtomatično in brez črkovanja, s čimer sprostijo miselne zmog ljivosti za razumevanje prebranega. To velja tudi za otroke, saj več ko berejo, laže razumejo tisto, kar so prebrali. S tem ko so bili učenci prikrajšani za prosti do- stop do knjig, so bili prikrajšani za čarovnijo, ki se zgodi, ko beremo dobro knjigo. 7 SKLEP Kaj človek bere in kako, velja za pomemben del njegove identitete. Z branjem se otroku odpre velikanski neznani svet. V njem so reči, ki so dobre, koristne in poučne, pa tudi slabe. Če otroku ni omogočen sprehod med knjižni- mi policami in s tem svobodna izbira knjižnič- nega gradiva, ga prikrajšamo za dražljaje, ki v njem spodbudijo željo po branju. Tudi otroci, ki ne berejo radi, se sprehajajo med knjižnimi policami, ko pridejo v knjižnico. Pritegne jih spodbuda sošolca, barva naslovnice, naslov, ilustracije, velikost ali vonj knjige. Izposodijo si jo. Odnesejo jo domov in jo v večini primerov tudi preberejo. E-KNJIŽNICE so skušale nadomestiti klasične šolske knjižnice. Na srečo to ni trajalo predol- go. Škodo, ki jo je takšna oblika izobraževanja povzročila, bo pokazal čas. Knjižnica na spletu je obogatila izobraževanje na daljavo. Po svojih najboljših močeh je pripomogla k temu, da otroci niso pozabili na branje in lepo pisano besedo. A zgodba E-KNJIŽNICE s tem še ni končana. Prišlo je poletje in počitnice, covid-19 pa je še vedno ostal med nami. Knjižnica na spletu je zato začela pisati novo poglavje novembra nepozabnega leta 2020. Viri Dolinšek - Bubnič, M. (1999). Beri in se pogovarjaj z mano! Ljubljana: Epta. E-KNJIŽNICA. Dostopno na: https://sway.offi ce.com/ WZ6mDovGOGXN0OGG?ref=Link (11. 1. 2020). Furedi, F. (2017). Moč branja: Od Sokrata do Twitter- ja. Ljubljana: UMco. Kovač, M. (2020). Berem, da se poberem. Ljubljana: Mladinska knjiga. MOJCA PREBIL PODPEČAN, dipl. bibl. in prof. umetnostne zgodovine, zaposlena kot šolska knjižničarka na Osnovni šoli Ljubečna. Naslov: Osnovna šola Ljubečna, Kocbekova 40a, 3202 Ljubečna E-naslov: knjiznica@os-ljubecna.si Zbirko smo sproti dopolnjevale in jih vsakič povabile na sprehod med knjižnimi policami, ki smo jih namenile otrokom. Odziv je bil odličen in naši predlogi so zaživeli tudi v praksi. Če otroku ni omogočen sprehod med knjižnimi policami in s tem svobodna izbira knjižničnega gradiva, ga prikrajšamo za dražljaje, ki v njem spodbudijo željo po branju. 29 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 3, 24-31 PRILOGA 1: DRUGI TEDEN V ŠOLSKI KNJIŽNICI BRANJE NE POZNA MEJA 23. 3. 2020–27. 3. 2020 Draga učenka, dragi učenec, pred teboj je nov predlog aktivnosti z besedili, ki jih lahko najdeš na spletni strani Wikivir. Današnji predlogi so posvečeni poeziji, tako da se lahko naučiš kakšno pesmico na pamet in domače presenetiš z nastopom. Želim ti veliko zabave in sprostitve. Kako iščem po spletni strani Wikivir? Najprej v spletni brskalnik vtipkaj besedo Wikivir ali spletni naslov https:/ /sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran. V okenček »Iskanje po Wikiviru« vpiši naslov knjige, besedila ali pa ime in priimek avtorja – spletna stran ti že sama ponudi zadetke. Odpre se ti možnost iskanja različnih literarnih del, ki jih lahko bereš s pomočjo računalnika. 1. triletje Prosi nekoga, da ti na spletni strani Wikivir poišče avtorico Anjo Štefan. Med njenimi deli izberi pesniški zbirki Lonček na pike ali Iščemo hišico. Iz pesniške zbirke Lonček na pike izberi igrivo pesmico o eni od živalic. Nauči se jo na pamet, zraven pa lahko oponašaš žival. Tvoj nastop bo prav gotovo osrečil in nasmejal domače. Prikupne pesmice v zbirki Iščemo hišico ti bodo prav gotovo všeč. Eno od njih se nauči na pamet. Nariši in pobarvaj hišico, v kateri bi rad živel, in jo izreži. To je tvoja sanjska hiška. 4., 5. razred Na spletni strani Wikivir poišči avtorja Srečka Kosovela. Med njegovimi deli izberi pesniško zbirko Naša bela mačica. Preberi nekaj pesmic in tisto, ki se ti zdi najlepša, lepo prepiši na list. Ilustriraj jo! Pesem Deček in sonce se lahko naučiš recitirati na pamet. Poskusi napisati podobno pesem o tem, da bi tudi ti rad nekomu izpolnil željo in kako (Sonce je zbralo žarke in jih poslalo dečku, kako pa boš to storil ti?). 6., 7. razred Na spletni strani Wikivir poišči avtorico Bino Štampe Žmavc. Med njeno poezijo izberi nekaj verzov in najlepše lepo prepiši na list. Ilustriraj jih. Lahko se jih tudi naučiš recitirati na pamet. Izberi si pesem in ji določi tiste pesniške lastnosti, ki jih že poznaš. Interpretiraj jo po svoje. Napiši šaljivo pesem o svojem bratcu ali sestrici (glej pesmico Bratci, bratci), ki naj ima vsaj tri kitice in kratko izštevanko (glej Izštevanka za zobe). 8., 9. razred Na spletni strani Wikivir poišči avtorja Antona Aškerca. Med njegovimi deli izberi pesniško zbirko Balade in Romance, ki je njegova prva samostojna pesniška zbirka. Preberi jo in se skušaj vživeti v čas, ki ga opisuje pesnik. Izberi eno balado in eno romanco in ju primerjaj! Napiši naslov pesmi s socialno tematiko, naslov pesmi, kjer se preprosti ljudje bojujejo za enakopravnost, pesmi, v kateri se sprašuje o smislu življenja, pesmi, ki se nanaša na ljudsko izročilo, in zgodovinske pesmi (predlagam ti Celjsko romanco). Pri določanju si pomagaj z Wikipedijo! STROKA IN PRAKSA 30 Mojca Prebil Podpečan: Šolska knjižnica v času izrednih razmer PRILOGA 2: ČETRTI TEDEN V ŠOLSKI KNJIŽNICI BRANJE NE POZNA MEJA 6. 4. 2020–10. 4. 2020 Draga učenka, dragi učenec! Skupaj stopamo že v četrti teden učenja na daljavo. Teden, ki je pred nami, pa ni kar tako. Sedmega aprila namreč obeležujemo svetovni dan zdravja, ki ima v teh nenavadnih časih izjemno velik pomen. Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je bila ustanovljena leta 1948, je 7. april določila za svetovni dan zdravja. Vsako leto se v želji po večjem ozaveščanju javnosti na ta dan izpostavi določeno temo s področja zdravja. Letošnje geslo je Univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev za vsakogar, vsepovsod. Dejavnosti, ki ti jih bom v nadaljevanju priporočila, so povezane z zdravim načinom življenja in skrbjo za ohranitev zdravja. Prisrčno te pozdravljam in želim tebi in vsem tvojim bližnjim, da ostanete zdravi – knjižničarka Mojca. GIBANJE Če pozabiš na svoje telo, sklepi otrdijo, mišice in kosti pa oslabijo. Ostani dejaven/-na, pri tem pa se tudi dobro imej! Ker družinski člani verjetno ne bodo navdušeni, če boš skakal/-a in tekal/-a po stanovanju, si oglej nekaj primerov »mirne« vadbe na YouTubu, kjer je teh posnetkov ogromno. Pazi, da se boš najprej ogrel/-a in da ne boš pretiraval/-a. Po končani vadbi odpri okno ali stopi na balkon ter se dobro nadihaj. Ne pozabi prezračiti svoje sobe. ZDRAVA PREHRANA Hrana oskrbuje naše telo z energijo, da lahko le to preživi in se giblje. Z njo dobimo veliko hranil in snovi, ki pomagajo pri rasti in ohranjajo naše zdravje. Uživaj raznovrstno hrano v ustreznih količinah. Ne pozabi, da velik del uravnotežene prehrane predstavljata sadje in zelenjava. NEKAJ NAMIGOV ZA UČENCE POSAMEZNIH RAZREDOV 1. triletje Poskušaj doma najti kakšno knjigo, ki govori o zdravju. Mogoče ti jo lahko kdo od domačih pomaga poiskati. Skupaj jo prelistajta in se pogovorita o vprašanjih, ki so se ti ob tem porodila. Ker večino časa preživiš doma, nariši ali z lepo pisavo napiši, kako skrbiš za svoje zdravje v danih okoliščinah. Mogoče greš vsak dan na sprehod, skačeš čez kolebnico, pred hišo igraš košarko … 4., 5. razred Četrtošolci in petošolci se lahko ta teden posvetite zdravi prehrani. Doma poišči kuharsko knjigo, pobrskaj po spletu za slastnimi recepti ali pa poglej kakšno kuharsko oddajo na televiziji. Povprašaj starše, katere jedi so zdrave in katere ne. Verjamem, da ti bodo znali odgovoriti tudi na vprašanje, zakaj je temu tako. Predlagam ti, da pripraviš zdrav zajtrk ali večerjo za vso družino. Preseneti jih. Boš videl/-a, kako bodo veseli. 6., 7. razred Smeh je pol zdravja, drugo polovico pa dodamo z zdravim načinom življenja. Izdelaj časopis, v katerem boš svojim domačim postregel/-la z idejami za izboljšanje ali ohranitev zdravja. Pomagaš si lahko z reklamami, ki vam jih prinese poštar domov, ali pa na plano prikličeš svoje risarske in literarne sposobnosti. Ne pozabi na dobre šale, ki jih lahko spremeniš v strip. Verjamem, da tvoji možgančki skrivajo mnogo zanimivih idej, le na papir jih je še treba prenesti. 8., 9. razred Mogoče se na domačih knjižnih policah skriva kakšna knjiga, ki govori o zdravem načinu življenja, o odraščanju, o športu, o zdravi prehrani. Prelistaj jo. Verjamem, da v njej najdeš kaj uporabnega tudi zase. Skušaj prebrano prenesti v vsakdanje življenje. Pojdi na sprehod, naredi kakšno izmed športnih vaj, ki jih vidiš na televiziji. Razveseli in preseneti domače z zdravim in okusnim kosilom. POVEZAVE DO LUTKOVNO in GLEDALIŠKO OBARVANIH SPLETNIH STRANI Marca smo obeležili dva pomembna dneva: • svetovni dan lutkarjev: 21. marec • svetovni dan gledališča: 27. marec Hiša otrok in umetnosti Predstave na daljavo so dostopne na njihovi spletni strani ter na Facebooku. Vsak teden dodajajo nove predstave, kmalu pa bodo začeli tudi z izvedbo lutkovnih delavnic na daljavo. Lutkovno gledališče Ljubljana LGL je času praznih dvoran na spletu objavilo posnetke nekaterih svojih najuspešnejših predstav. Odraslim je namenjena predstava Posvetitev pomladi, uprizoritvi Vihar v glavi ter Romeo in Julija sta namenjeni najstnikom, za najmlajše gledalce pa so primerne Ti loviš!, Štiri črne mravljice, Močeradek gre čez cesto, Ostržek, Sapramiška in Sneguljčica. Do predstav lahko dostopate na povezavi Gledališče povezuje >. Lutkovno gledališče Maribor Lutkovno gledališče Maribor je v sodelovanju s Televizijo Maribor objavilo posnetke desetih lutkovnih predstav, ki so dostopni v arhivu MMC RTV Slovenija >. Izbirate lahko med predstavami: Jakob in mesto, Ko je Šlemil šel v Varšavo, Krst pri Savici, Kurent, Rdeča Kapica, Sneguljčica, Volk in kozlička, Žaba Greta, Zelišča male čarovnice in Žogica Marogica. 31 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 3, 24-31 PRILOGA 3: PETI TEDEN V ŠOLSKI KNJIŽNICI BRANJE NE POZNA MEJA 14. 4. 2020–17. 4. 2020 Živijo vsem! Pred nami je nov teden druženja na daljavo. Zaradi velikonočnega ponedeljka bo ta nekoliko krajši in zato toliko slajši. Slajši tudi v dobesednem pomenu, saj verjamem, da bodo babice in mamice pekle potice in druge dobrote, ki se bodo znašle na praznični mizi. Naše druženje bo tokrat etnološko obarvano. Skupaj se bomo sprehodili skozi slovensko ljudsko izročilo in se naučili marsikaj novega. Ste že radovedni? No, pa pojdimo raziskovat. O slovenskem ljudskem izročilu https:/ /www.youtube.com/watch?v=vFhzXkb5N1o Dušica Kunaver je zbiralka ljudske dediščine ter avtorica in soavtorica več kot desetih knjig s to tematiko. V času, ko si v knjižnici ne moreš izposoditi knjig, lahko na spletu prisluhneš njenemu pripovedovanju slovenskih ljudskih pripovedi in pravljic. Verjamem, da ti bo poslušanje polepšalo dan! Kruh https:/ /soundcloud.com/du-ica-kunaver/kruh?fbcl id=IwAR1LVTumR9DduEaqWMF014GkwKv2O2bXK_ DY602TfY4d7Zfw7hrkMB2TYls O 1. aprilu https:/ /soundcloud.com/du-ica-kunaver/1april?fbclid =IwAR33TVMTGPNyo-mwC07_L-zYyUsjhRQUzFej8C_ TQxo2QAsf8EdpxYXVCmw Škrat iz Železnikov https:/ /soundcloud.com/du-ica-kunaver/skrat-iz-zelezniko v?fbclid=IwAR31CSACfRA9Dlokb62x3Cdy2D7ihxib3On2OD 3K_e41DNSzebi8OT7oXt8 O Savi, Dravi in Soči https:/ /soundcloud.com/du-ica-kunaver/3-tri- reke?fbclid=IwAR1I_lDsFAJ1TAsHcz1-O14TcHJkM6hOGFZfD7C2 1ZWOTiCY1BzD30KdWGc Pohorske vile https:/ /soundcloud.com/du-ica-kunaver/pohorske-vile/s-cvaW 5DkZ7Yd?fbclid=IwAR3Q4MzA6drg9B9fkGFjCTjovReJzW5ieIzxo 85pLSPcMVkrSH7o_7HTstU O Gregorjevem https:/ /soundcloud.com/du-ica-kunaver/pomlad-gregorjevo/s- bj8raUOx8lg?fbclid=IwAR3LAh0Gdwem0KUrVzoelcWyXs3Rmb QsqK1-7Qa2_UkAJ7PLliajMeuxlRk Če rad/-a dobro ješ ali kaj okusnega skuhaš, bodo kulinarične ideje ravno pravšnje zate in tvoje družinske člane. Torej, nadenite si predpasnike in se lotite dela. Recepti naših babic so naravnost odlični, glasbeni recept za palačinke pa prav zabaven. Kruh https:/ /www.youtube.com/watch?v=P8kZdCcJAJY Potica https:/ /www.youtube.com/watch?v=YHLHaOsnGyk Sirovi štruklji https:/ /www.youtube.com/watch?v=ToAJY3rmBmU Palačinke https:/ /www.youtube.com/watch?v=6IZj5UPSoMk Imaš urne prstke? Se rad/-a igraš z nitko, jo vozlaš, prepletaš …? Samo en klik in že so pred teboj nove ideje za ustvarjalno in zabavno preživljanje prostega časa. Kvačkanje https:/ /www.youtube.com/watch?v=2-TYy-0eJQU https:/ /www.youtube.com/watch?v=N_YJ3MHXYYw Pletenje https:/ /www.youtube.com/watch?v=n4Ot1ooP2m4 Klekljanje https:/ /www.youtube.com/watch?v=zRugWyqIi8Y https:/ /www.youtube.com/watch?v=q8OXn42n5l4 Družabne igre so odlične. Še posebej tiste, ob katerih se malo razmigaš. Kljub temu da se v teh časih ne smeš družiti so sosedi, prijatelji in sošolci, ti pošiljam nekaj pomladnih predlogov. K igri povabi koga od domačih in skupna zabava se lahko začne. Ristanc https:/ /www.youtube.com/watch?v=hyY0KHH14W0 Slepe miši https:/ /www.youtube.com/watch?v=X7BK6rEXxPI Gnilo jajce https:/ /www.youtube.com/watch?v=vV1ImIUBKkI Pomlad je tu, sonce nas že razvaja s svojo toploto, to pa vpliva tudi na našo dobro voljo. Za svojo mamico, sestrico, babico ali zase spleti venček iz prvih spomladanskih cvetlic in vejic, ki si jih nabral/-a na sprehodu po gozdu ali travniku. Lahko narediš tudi rožice iz barvastega papirja, ali pa jih izrežeš in pobarvaš. Pri tem ti bodo v pomoč tvoji urni prstki in otroška domišljija. http:/ /vecna-optimistka.blogspot.com/2015/06/vencek-iz- marjetic.html Veliko ustvarjalno-zabavnih uric ti želim. Uživaj v prebujajoči se pomladi in ostani zdrava/zdrav. Knjižničarka Mojca