leto LX¥HI Po4tnina p,a?*na' ^^	V Ljubljani, v oedeljo, dne 2«. aprila 1940	Stev. 91;	Cena 2 tfln
Naročnina mesečno _ __Čekovni račun
Ig ^S^šTk^
B ^m Jffl By B /^f M m	«»•»■
Telefoni nredništra la sprave: «0-01, «W», 404», «W>4, 40-04 — Izhaja vsak dan ijotraj razen ponedeljka is dneva po praznika
Rojstni dan knem-noiiiestnikii
Resni čas, ki ga preživlja svet in vse narode napolnjuje s skrbjo, kaj vse še prinese bodočnost, ne more nič zmanjšati, ampak le poglobljuje radost, ki jo občutijo jugoslovanski narodi današnjega dne, ko je preteklo sedem in štirideseto leto, odkar se je bil rodil v Petrogradu naš ljubljeni knez namestnik princ Pavel. Zakaj prav letos, ob tej slovesni priliki, nas posebno dviga in nam vliva največje zaupanje ter poguma zavest, da je krmilo naše države na razburkanem morju sedanje dobe v rokah poveljnika, ki kot namestnik mladega kralja vodi naš brod s pravo državljansko preudarnostjo tako trdno in varno, kakor ga ne bi mogel nihče drugi.
V knezu namestniku so se veliki darovi uma in srca združili s srečno vzgojo in časovnimi okoliščinami, ki so bili zanj najboljša šola, da smo po bridki izgubi kralja osvoboditelja in zedi-nitelja dobili voditelja države v tistem času, v katerem nam je bil najbolj potreben. Njegova v pravem smislu vsečloveška vzgoja, ki stvari gleda z najširšega obzorja, je v zvezi z globokim narodnim čustvovanjem in odsotnostjo vsakršnih predsodkov omogočila veliko delo sprave med brati, da so združili svoje tekmujoče sile v sporazumno delo za skupno domovino, kdo bo več naredil zanjo, za moč in ugled jugoslovanskega življa in njegove države v svetu. To delo je bilo tem večje vrednosti, ker pri njem ni sodelovala sila, noben strankarski preračun, nobena oportuniteta, ampak je bilo spočeto in dovršeno v duhu svobodnega sporazuma iz duše ljudstva samega kot njega najnujnejša zadeva in zahteva in tvori podlago za polno demokracijo, s katero bo to delo kronano. Zato je Jugoslavija danes resnično ena, zato vlada v njej polno soglasje enakopravnih in smo vsi ene misli, srca in volje, da Jugoslavija ostane ko trdna skala sredi obče vihre in da bo, ko mine, važen činitelj reda in miru v enem najvažnejših predelov Evrope.
Srečno započeto delo notranje okrepitve naše domovine je postalo po zaslugi kneza namestnika Pavla najbolj trdna podlaga za uspešno vodstvo zunanje politike, ki jo nosi želja vseh jugoslovanskih narodov, da bi ohranili nevtralnost svoje države, ki je — tudi po zaslugi princa Pavla — sklenila in okrepila prijateljske odnošaje z vsemi svojimi velikimi in malimi sosedami ter z vsemi evropskimi velesilami in veliko doprinesla k večji slogi balkanskih narodov, da bi mogli nemoteni od tujih vplivov zasledovati politiko neodvisnosti Balkana v mirnem delu za svoj mednarodni ugled in gospodarski ter kulturni napredek. Ta odkritosrčna in globoka želja po miru je združena z odločno voljo in pripravljenostjo zavrniti vsak poseg na našo neodvisnost in svobodo, če bi kdorkoli skušal poslužiti se Jugoslavije za, svoje cilje — in kdor to ve in upošteva, se lahko vedno zanaša na naše prijateljstvo in pripravljenost, da doprinesmo svoj delež, da se sv&f pomiri in ustvari v resnici nov, boljši red ter v resnici krščanske kulture dostojne odnošaje med narodi.
To je delo, ki mu je posvečeno prizadevanje narodov Jugoslavije v duhu našega kneza namestnika, princa Pavla.
Srditi boji na srednjem Norveškem
Angleške čete so se pred nemškim pritiskom umaknile Nove angleško-francoske čete se izkrcavajo
'0 30 • 100 150
Na severu pri Narviku je po vesteh iz obeh taborov položa.; nespremenjen.. V srednji Norveški se tudi v teku včerajšnjega dne vojaški položaj za zaveznike ni izboljšal ampak celo poslabšal. Kajti Nemci so ponovno zavzeli v dolini Glomme mesto Roros in se s tem tudi od juga zelo približali Tpondhjemu, ki je bil v nevarnosti, da ga bodo zavezniki blokirali. Istočasno pa so nemške čete na- £ predovale tudi po drugi dolini severno od Lillehammerja in dospeli že v bližino važnega železniškega križišča Dombasa, ki je bil dosedaj v rokah zaveznikov. To nemško napredovanje je občutno izožilo prostor za manevriranje zaveznikov, katerih položaj pri Aandalsnesu bo postal kritičen, ako se takoj ne opomorejo. Istočasno Nemci prodirajo zelo naglo tudi iz Rergena v notranjost, kakor pravijo, skoraj brez odpora.
Nemci se morajo za svoje izredne uspehe predvsem zahvaliti svojemu letalstvu, ki pred četami izčisti ozemlje, nakar z veliko naglico prično prodirati motorizirane čete, ki v hitrih sunkih zasedejo najpomembnejše strateške točke in jih drže tako dolgo, da polagoma pridejo za njimi večja pehotna ojačenja. Prav to taktiko <so Nemci uporabljali z velikim uspehom tudi na Poljskem.
Zavezniki so menda v zadnjih ilneh pričeli nekoliko hitrejše do-važati svoje čete in tudi letala. V prihodnjih dneh se bo pokazalo, ali bo mogoče zamujeno še popraviti. Na vsak način pa bo treba mnogo večjih naporov in žrtev za osvojitev položajev, ki so jih v zadnjih treh tednih zasedli Nemci, kakor pa če bi zavezniki s hitro akcijo preprečili napredovanje Nemcev v notranjost. Če pa se zaveznikom le posreči zasidrati se na Norveškem tudi v njenem srednjem delu, potem bo vojna na Skandinavskem dolga in kruta. Kajti Nemci dobivajo tudi po morju neprestana ojačenja.
Od izida bojev na Norveškem je tudi odvisna usoda Švedske. Ako Nemci uspejo na Norveškem,
km
•zzzzRovilc,
■Namšoii
2S?
■Beitsdad s-	.
0 ^StejnkjeP
-mmn^Jrpndhjem^^
mJ a
mm^o^ (j!
StrTrdr^	^	-t cfc -.j.
?TI ......,	A ^	\ V A
k/ v \ymots
LillchamrnerMi, EiverumJ
1 V


UJ
OV/H
^ItdsvoH-)
0	r
c-AHamar S 'i *
^/r-tjzrfi	uruofuu \ J
■ŠSLoddd	OSLOIttfongsmger
Ir	Orammeh^^i
O ^ngst^m! ( . V »^'t HaUfen
1	....
Stavanfer
lEjS^,, Evjamoeno\ h r EEgersuncr^^.-^rend^1'
Kristal
r^szrrzžjfz.-tS,:
Got$borg
z direktno zasedbo Švedskih železnih rudnikov zagotoviti to prevažno sirovino za nadaljevanje vojna
Razlage angleškega tiska
London, 27. aprila. AA. Havas: Medtem ko sc pri Trondhjemu vodi težka borba, pa britanski listi ne prikrivajo številnih težav v borbah na Norveškem, kjer so zavezniške čete slabše po številu. Težave prihajajo zaradi tega, ker so Nemci v začetku zagotovili letališča in luke Južne Norveške.
Listi brez pretiranega pesimizma predstavljajo možnost delnega umika na bojišču pri Trondhjemu.
Vojni urednik »Daily Telegrapha« pravi, da je sedanja laza kritična in da predvideva trenutno zavzetja Trondhjema. — Konservativni listi kakor »Times« in »Daily Telegraph« smatrajo, da bo zmaga na morju prinesla končno odločitev, pa pravijo levičarski listi »News Chronicle«, »Dai-ly Herald« in »Daily Mail«, da je treba upoštevati tudi diplomatsko polje. »Nevvs Chronicle« pravi, da skandinavsko bojno polje ni postranskega pomena in da je treba zato poskrbeti za zmago, ki bo velikega strateškega pomena. List zahteva, naj britanski premier poda izjavo, s katero bo ponovno potrdil, da bo Anglija nadaljevala vojno s svojimi napori na Norveškem do konca. *Daily Herald« se bavi z vestmi ameriških dopisnikov, da je v ekspedicij-skem zboru na Norveškem premalo izvežbanih vojakov. List izraža upanje, da te vesti niso točne. List opozarja, da je bil ekspedicijski zbor za Finsko pripravljen in da potem ni bil razpuščen. »Daily Mail« pravi, da je zmaga zasigurana, čim bo ustvarjena nadmoč v zraku in kadar bodo z vsemi silami podprte zavezniške čete na Norveškem.
Pregled borb pri Trondhjemu
Angleško vojno poročilo
potem bodo verjetno pustili švedsko v miru, ker jim bo dobava njihove železne rude itak zagotovljena, ako ne čez Narvik, pa čez Lulea v Botni-škem zalivu in pn po številnih železnicah. Šele, če bi Nemci bili iz Norveške izrinjeni, (kar pa dosedaj še prav nič ne kaže), bi si morda hoteli
London, 27. aprila, t. Reuter. Angleško vojno ministrstvo je objavilo naslednje vojno poročilo:
Severno od Steinkjera (nad Trondhjemom) je položaj ostal bistveno nespremenjen. Naše patrulje so bile zelo delavne in so ujele nekaj vojakov.
Na fronti v Gudbrandsdalski dolini (pri Dombasu) je nasprotnik hudo napadal pri naselju Kvam. Naše čete so ga pregnale in mu prizadele velike izgube. Toda sovražni pritisk v tem kraju traja dalje. V Osterdalski dolini so boji pred mestom Roros.
Pri N a r v i k a ni bilo nobenih novih dogodkov.
Francoska poročila govore o »zavezniških divizijah«
Pariz, 26. apr. AA. Havas: Medtem ko je nemški ekspedicijski zbor razpolagal z odličnimi sredstvi za izkrcavanje v lukah, kjer je lahko takoj postavil v akcijo težki material in medtem ko je nemško letalstvo lahko razpolagalo z norveškimi oporišči, je zavezniški ekspedicijski zbor razpolagal samo z drugorazrednimi lukami, ker je lahko izkrceval material šele potem, ko je izkrcal pehoto in lažji material. TcxJa odslej se bodo nemški bombniki morali boriti proti angleškemu letalstvu, ki je že v toku zadnjih srečanj z nemškimi letali vseh vrst pokazalo svojo premoč. — Nemške čete bodo naletele na zavezniške
divizije, ki so dobro pripravljene in ki so oborožene z najmodernejšim materialom. — Med francoskimi četami se nahaja tudi elitni zbor planincev, vajen gorovja pokritega s snegom in ledeniki.
Nemška ofenziva
Pariz, 27. apr. AA. Havas: Očividci, ki se jim je posrečilo priti iz Norveške na Švedsko, soglasno trdijo, da je izkrcavanje francoskih čet na Norveškem šlo v popolnem redu. Navzlic številnim izkrcanim četam sta bili samo dve žrtvi, en častnik in en vojak.
Pariz, 27. apr. AA. Havas: Vojaški položaj na Norveškem je še naprej nejasen v pokrajini S t o r e n a. To mesto je važno železniško križišče 50 km južno od Trondhjema. Zdi se, da je pri tem kraju prišlo do spopadov med zavezniškimi predhodnicami in nemškimi četami, ki so prispele iz Trondhjema. Potrjuje se, da so Nemci napredovali vzdolž doline Esterdal do Rorosa, nato pa po dolini Gtidbransdala do Kvarna in v dolini Ha-lingdal do Vulsvika. V vojnih krogih pa izjavljajo, da je videti, da moč teh nemških oddelkov ne presega moči ogledniških motoriziranih oddelkov. Vse bolj jasno se kaže izboljšanje jx>ložaja v korist zaveznikov. Napadi britanskega letalstva na nemška of>orišča so dali dobre rezultate. Več nemških letal je uničenih.
Nemci uporabljajo sedaj na Norveškem isto taktiko, kot so jo u|x>rabljali na Poljskem. Naprej pošiljajo lahke motorizirane oddelke, ki jim pripravi letalstvo pot. Po obvestilih, ki se nahajajo
(Nadaljevanje na 2. strani)
Mihajlo llič zagovarja federalizem
V velikonočni številki svojega tednika »Na-pred« piše belgrajski vseuč. prolesor dr. Mihajlo llič članek o federalizmu ter med drugim pravi: »Zloženi, to je različni odnosi in razmere, v katerih je bilo treba organizirati skupno življenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, so že po svoji veliki različnosti zahtevali federalizem za podlago in obliko njihove skupnosti. Toda, dasi je ta zloženost in različnost bila docela vidna in jasna, jih je bilo le malo, ki bi jo bili o pravem času opazili, pravilno presodili ter iz nje izvajali pravilne sklepe. Narobe, celo mnogo več jih je bilo takih, ki jih je imela želja, da bi se tako ali drugače, vsekakor pa umetno in nenaravno, zbrisale te razlike ter ustanovila popolna enotnost. Hoteli so obstoječe razlike uničiti. Toda zgodilo se je, da so te razlike postajale vedno večje, mesto da bi bile zginjale. Ze samo s tem se je federalizem kazal kot vedno večja potreba našega političnega življenja. Federalizem je nujen, ni pa nobeno zlo, in sicer ni zlo zato, ker je nujen. Politični sistem mora biti izveden po stvarnih pogojih in potrebah svoje skupnosti. Če tako postopamo ter ugotavljamo, da stvarni pogoji ter potrebe zahtevajo federalizem, tedaj federalizem ne more biti zlo, pač pa dobro, ker ustreza stvarnim pogojem življenja ter zadovoljuje stvarne potrebe. Zloženost naših odnosov in razmer terja federativno ureditev. Le pomislimo na enostavne odnošaje v nekdanji kraljevini Srbiji. Nikomur takrat ni prihajalo na um, da bi zahteval in predlagal kako federativno ureditev, ker so vsi uvideli, da enostavni stvarnosti naravno ustreza tudi enostavna ureditev države, ne pa zložena. Toda ta stvarnost se je z združitvijo v Jugoslaviji docela spremenila ter je iz enostavne postala zložena. In zdaj: kakor je bilo naravno, da je enostavni stvarnosti v mali Srbiji ustrezala enostavna ureditev, tako v zloženi stvarnosti v veliki Jugoslaviji naravno ustreza tudi zložena državna ureditev.«
Komunizem je naš nasprotnik!
v V kranjskem »Gorenjcu« beremo člančič no d naslovom »Naši komunisti v novi situaciji«. 1 ist pravi, kako so zdaj naši komunisti, ki prejemajo navodila iz tujine, začeli spet drugačno taktiko Nato pa list odločno veli: »Trgovinska pogodba s Sovjetijo prav gotovo ni nobena zasluga rdečih sodrugov in njihovo hvalo bi lahko imenovali aprilsko šalo in hudomušje. Gospodje sodrugi pa naj prav nič ne mislijo, da smo mi, ki smo nastopali vedno proti vsaki nekrščanski in materialistični ideologiji, zdaj mogoče na umiku. Ravno nasprotno. Zidaj bomo še bolj povečali svoj boj, ker smo še vedno trdno odlo.čeni očistiti našo Slovenijo vsake sledi komunizma, marksizma in podobnih ideologij. Naj nihče ne misli, da si bomo dali diktirati, da moramo trpeti tega ali onega so-druga komunista zaradi njegovih anarhističnih idej. Kdor to misli, ta se temeljito moti in naj pazi, da ne bo razočaran. Znana nam ie svoboda stanov v Sovjetiji, in tako svobode si ne želimo, privoščili bi jo pa vsem tistim, ki hočejo nas učiti, kakšna naj bi bila svoboda. vsi se zavedamo, da je med nami in komunisti nepremostljiv prepad ne le v idejnem svetu, ampak v vsakem delu. Zato ostanejo komunisti še vedno naši nasprotniki, katerim je naperjena naša borba v še bolj do-ostreni obliki, Mi ostajamo še vedno na istem stališču te borbe in tudi, če je treba do skrajnosti. Nič se ni »izpremenilo in to naj vedo vsi gospodje sodrugi, ki mogoče že pripravljajo bratsko izlete v rdeči raj in sanjarijo o svoji svobodi.«
V Jugoslaviji ni SudetovI
Poročali smo že, da je glasilo nemškega obnoviteljskega gibanja v Jugoslaviji »Volks-ruf«, ki ga izdaja znani dr. Avvender, napisal, kako sta bila za častna profesorja nemške univerze v Vratislavi imenovana jugoslovanska nemška senatorja dr. Popp in dr. Grassl obenem z voditeljem sudetskih Nemcev Henlei-nom. Imenovani nemški list je to zelo pomenljivo označeval ter podčrtaval. Splitski list »Narodni list« je prinesel to poročilo iz nemškega lista ter nato dostavil svojo opombo: »Res imamo peščico Nemcev v Jugoslaviji, nimamo pa. kar naj si »Volksruf« dobro zapomni, nobenih Sudetov!«
Edina politika bosanskih muslimanov
Glasilo ministra dr. Kulenoviča, ki je po dr. Spahovi smrti muslimanski voditelj, »Narodna pravda« piše v svojem članku: »Med muslimani ni druge politike kakor tista, ki jo vodi g. dr. Džaler Kulenovič, in ni moža politične veljave, ki bi se smel boriti s tako odločno izvajano politiko, katera se bori za naše boljše stanje prav tako kakor za dobro drugih naših bratov Srbov in Hrvatov v Bosni in Hercegovini. Kljub temu pa so se vendarle raznesle nekake zlohotne govorice, pri čemer so imenovali tudi imena nekih mož, ki sicer o njih vemo, da so z nami ter da mislijo in čutijo kakor mi, prepričani, da je naš politični položaj zadeva, ki za njo stoje vsi muslimani. Toda napačnemu govorjenju o političnem stanju je moral biti storjen konec in moralo je pasti v vodo vse, kar je doslej bilo o nas pisanega. Zato verjamemo, da so zdaj hudo razočarani vsi tisti, ki so delali zmedo. Poznamo ljudi in slučaje, ko politika dr. Kulenoviča ni našla priznanja. Mi nikdar nismo trdili, da ni takih ljudi, ki pa so zunaj naših vrst. Toda jih je tako malo, da zaradi njih ni v nevarnosti naša moč in naša sloga. Mirno lahko trdimo, da je v naših vrstah zbranih 90% vseh muslimanov. To je najvažnejše, Je hočemo presojati moč političnega gibanja, ki ga vodi dr. Kulenovič. Kadar koli kdo govori o muslimanih, naj misli na tisto, kar zahteva naše politično vodstvo, ki je v rokah našega zastopnika v vladi, ter naj potem po tem dejstvu rešuje posamezna vprašanja, ki se tičejo nas muslimanov.«
Zagrebški velesejem je bil odprt
Požar v Kupineu
Zagreb, 27. apr. b. Danes ob 11 dopoldne je bil odprt v Zagrebu zagrebški pomladni velesejem. Nj. Vel. kralja je zastopal polkovnik Branko Peič. Navzočni so bili: zastopnik bana banovine Hrvatske dr. Krhek, komandant armade general Nedelj-kovič, minister j>ošte Josip Torbar, ki je zastopal tudi trgovinskega ministra dr. Andresa. predstavnik nemškega gospodarstva dr. Funke, ki je prišel iz Berlina, in mndgo odličnikov in predstavnikov gospodarskih ustanov in zagrebškega javnega življenja.	t
Slovesnost je začel z obširnim govorom dr. Rudolf Erbar, ki je naglašal težave sedanjega časa in dejal, da je kljub tem težavam prišlo do zagrebškega velesejnia, ki je odlično uspel. Za njim je govoril načelnik oddelka za trgovino in industrijo dr. Laner, ki je odprl zagrebški velesejem.
Po statistiki razstavlja skupno 11.025 tvrdk, od teh 480 domačih, kar pomeni 158 več kakor lansko leto ob istem času. Od inozemskih tvrdk je zastopanih 088, to je 108 več kakor lani. Značilno jo, da razstava vsega domačega gosjiodarstva obsega 3200 kv. metrov, medtem, ko ima samo Nemčija skupno s protektoratom 6.010 kv. m. Značilno je tudi to, da so letos skoraj popolnoma izostali angleški in francoski razstavljale,i. Od angleških razstavlja samo 1 tvrdka, francoskih pa 37, od katerih razstavlja 16 pohištvo, 7 pa vino. Zastopana je tudi Slovenija s 14 tvrdkami, dočim jih je bilo lani 16 slovenskih razstavijalcev. Na tem velesejmu prednjačijo predvsem avtomobUi. Zna-
.........
, ——*. ». ... m.
čilno je, da je Amerika sodelovala lansko leto z
20 podjetji, letos pa jih je samo 7. Nemških raz-stavljalcev je letos 48, dočim jih je bilo lansko leto 50. Največ je razstavljenih avtomobilov znamke »Mercedes Benz«. Največ je letos izložila Nomčija. Glavna značilnost tega velesejma je velika okusnost, s katero so aranžirane izložbe.
Nemčija jo temu velesejmu posvetila posebno važnost, ker je poslala na to prireditev predsednika nemškega gospodarskega sveta profesorja dr. Funkeja, ki je imel včeraj pred zastopniki tiska poseben referat o evropski kontinentalni gospodarski skupnosti. 01» tej priliki je najprej ravnatelj Hartmann govoril o temi premog — diamant V svojem govoru je pokazal veliko važnost premoga za industrijo. Nato jo profesor dr. Funke pokazal jiovezanost posameznih gospodarskih panog vsake države. Tudi Nemčija teži za avtarkijo, toda to je popolnoma nemogoča stvar, ker niti ena država ne bi mogla obstojati sama zase. Nemčija želi solidne relacije cen, da bi mogla ne samo prodajati ampak tudi kujx>vati produkte v sosednjih državah. Gospodarsko sodelovanje ne pomeni politične odvisnosti, ampak sodelovanje svobodnih suverenih narodov. Nemčija je ustvarila nove produkte, toda s tem razvoj tehnike še ni končan. Evropska kontinentalna gospodarska skupnost pomeni opuščanje monokulture. Kontinentalna evropska gospodarska skupnost ima c.ilj, da doseže življenski standard vseh narodov. Skupna pot do tega cilja vodi preko svobodnega deda evropskih narodov.
Pra letošnji atletski oeetisig v Ljubljani
Ljubljana, 27. aprila.
SK Planina, najagtlnejši ljubljanski atletski klub, je letošnjo atletsko sezono v Ljubljani začela s prav lepo uspelim meetingom. Vreme je sicer skraja malo nagajalo in se skoraj pripravljalo k dežju. Toda zavedni člani SK Planine in pa gostje, ki so pri prireditvi sodelovali, se slabega vremena niso prav nič ustrašili. Na stadionu je malo pred 15, ko bi se moral začeti meeting, bilo nad 40 atletov, ki so se danes prvič srečali v borbi med seboj, v borbi z uro ter v borbi z metri. Glavni kader tekmovalcev je postavila Planina. Poleg atletov Planine smo videli na štartu tudi nekaj Primorjanov in pa Mariborčana Lužnika.
Rezultati, ki so bili doseženi pri današnji prireditvi, so za začetek atletske sezone kar zadovoljivi in obetajo najlepše. Predvsem moramo omeniti prav dober rezultat mladega Ilirijana Mi-lanoviča, ki je v skoku v višino dosegel kar za-viden rezultat 175. Precejšnje zanimanje je vladalo tudi za nastop odličnega metalca kopja Ma-vsarja. Po njegovih rezultatih, ki jih je dosegel, kakor smo slišali v treningu, njegov današnji rezultat 57.85 m ni nič posebnega, dasi moramo pripomniti, da v Sloveniji že dolgo časa nismo imeli metalca, ki bi kopje tako zanesljivo metal nad 55 m. Mavsarjev rezultat ob začetku sezone nam daje upanja, da bo v letošnji sezoni ta svoj rezultat z rednim treningom še močno izboljšaL V metu kopja juniorjev pa je Planina poleg Mavsar-ja postavila na štart še dva prav dobra metalca, Dolinarja in Urbančiča.
Eno najlepših borb je nudil tek na 1500 m. Potočnik Črto, Planina, dasi jujaior, je tekel med seniorji in za prsa zaostal za Primorjanom Ga-brškom. Ta tek je bila en.a najlepših točk. Dobre rezultate so pokazali tudi juniorji v teku na 100 metrov. Zelo slabi so bili pa rezultati v skoku v daljavo. Niti seniorji, niti juniorji niso mogli preskočiti znamke 6 m. To panogo bodo morali naši atleti marljiveje trenirati.
Meeting je prav lepo nspel, gledalcev kakor po navadi ni bilo veliko, še manj pa sodnikov.
Kljub temu smo pa z meetingom SK Planine prav
zadovoljni. Tehnični izidi so bili;.
Tek 100 metrov:
Juniorji: 1. Burja Tone (Pl.) 12.1; 2. Bratovž Hinko (Pl.) 13; 3. Zupančič Zdravko (Pr.) 13.4.
Seniorji: 1. Gaberšek Hansi (Pr.) 12.1; 2. Oberšek Jože (11.) 12.6); 3. Sodnik Dušan (II.) 12.7.
Skok v višino:
Juniorji: 1. Milanovič Barne (H.) 1.75; 2. Mihelčič (Pl.) 1.60; 3. Milanovič Dušan (II.) 1.60; 4. Furman (Pl.) 1.55.
Seniorji: 1. dr. Casny (Pl.) 1.60, 2. Lebinger (Pl.) 1.60; 3. Lužnik (Maraton, Maribor) 1.60; 4. Čebul (Pl.) 1.45.
Kopjo:
Juniorji: 1. Dolinar Zvonimir (Pl.) 46.73 m; 2. Urbančič Tone (Pl.) 45.10; 3. Vehar Ivo (II.) 42.33; 4. Remec Jaka (Pl.) 38.30 m.
Seniorji: 1. Mavsar Darko (Pl.) 57.85 m; 2. Lužnik Janko (M. M.) 45.30 ; 3. Sodnik Dušan (II.) 40.25 m.
Tek 1000 m:'
Juniorji: 1. MikuS (Pr.) 2:56.5; 2. 2ele Vladimir (Pl.) 3:14.
Seniorji — 1500 m: 1. Gaberšek (Pr.) 4:35; 2. Potočnik Črto (Pl.) 4:35 (za prsa); 3. Kocutar (Pl.) 4:55; 4. Jerman (Pl.) 4:59.
Krogla:
Juniorji — 5 kg: 1. Nečemer (H.) 15.48 m;
Rus (Pl.) 11.35; 3. Furman (Pl.) 11.34.
Seniorji — 7 kg: 1. Jeglič Franc (Pl.) 12.52; 2. Lužnik (M. M.) 11.99; 3. Mavsar (Pl.) 11.56; 4. Morala R. (Pl.) 11.38 m.
Skok ▼ daljavo:
Juniorji: 1. Urbančič Tone 5.75; 2. Bratož Hinko 5.74; 3. Burja Tone 5.65 m (vsi Planina).
Seniorji: 1. Lužnik (M. M.) 5.98; 2. dr. Časnv, Mravlje (Pl.) 5.77 m.
Velikonočne številke beigrajskfh dnevnikov
Zagreb, 27. aprila, b. Včeraj je ob 9 zvečer nastal v Kupincu velik požar. Ob tej priliki je zgorelo več hiš kmetskili posestnikov. Posestvo dr. Mačka, ki je 200 m oddaljeno od kraja požara, ni bilo v nevarnosti, ker je bilo mirno vreme. Škodo računajo na približno 100.000 din, kar pa pomeni za tamkajšnje revne kmete veliko škodo. Danes dopoldne so na pogorišču našli več zoglenelih trupel živine, človeških žrtev ni bilo. Vzrok ožara ni znan-
Pravoslavni praznujejo danfes svojo velikonoč. Ob tej priliki so izšli prestolniški dnevniki v povečani obliki ter z mnogimi aktualnimi članki.
»Samoupraria* ima uvodnik z naslovom Mi in Evropa v veliki noči 1940. Na prvi strani pa se spominja tudi rojstnega dne Nj. kr. V. princa Pavla. Budimir Švabič je napisal pregled naše notranje politike od leta 1918 z današnje perspektive. Nato slede izjave nekaterih ministrov o delu v svojih resorih. Tako min. za šume in rudnike dr. Kulenovič, minister za promet inž. N. Bešlič, minister za zgradbe dr. Miha Krek in minister Tomič. Min. dr. Krek govori o letošnji poplavi ter pravi, da je potrebno za zaščito poplavljenega ozemlja 100 milijonov dinarjev. Na drugi strani prinaša »Samouprava« iivljenjepis dr. Antona Korošca, ki ga je napisal »mladi Slovenec« in v katerem je pokazana osebnost »enega največjih sedaj živečih državnikov«. Drugi važnejši prispevki te številke so več ali manj kulturnega značaja. Tako piše Dušan Nikolajevič o problemu družine, Lunoviče o sv. Janezu Žlatoustu, krščanskem govorniku in stilistu o Stoletnici prve srbske opere (Sv. Sumarevič), o igralcih in gledališču pred pol stoletja (Laza Popovič). Drugi članki so političnega značaja, tako vznik in organizacija JRZ in mladinske JRZ ter članek: Ali ima Hrvatska Straža razlog, da polemizira s »Slovencem«?
»Politika* prinaša tudi na prvi strani podobi Nj. V. kralja Petra II. in Nj. V. princa Pavla za njegov rojstni dan, nato nekaj političnih člankov ter več velikonočnih kulturnih doneskov. Tako prinaša v izvlečku Dunajski kongres v luči Gnil. Ferera (SI. Jovanovič), Burno življenje meniha Andrija Ličiniča (T. Gjorgjevič), Ob Gorskem vencu (Iz. Sekulič), Ljubitelji književstva (Dj. Djo-nič), Prva naša humoristična knjiga: Naš bukvar za veliko deco (Gavela). Značaj napora srbskega naroda v 16. veku (Dragiša Vasič), Muzikant Mija Jagodinca (Petrovič). Na vsak način pa bo zanimalo naše občinstvo Pašitevo pismo dr. Ivanu Tav far ju, ki je objavljeno pod naslovom »Pašič in Slovenci«. Oče ruske književnosti Lomonosov (Žuhina Klnvdija), Velika selitev Srbov 1. 1690 (Popovič), Balkansko-jugoslovanska konstanta (La-zarevič Branko), Jelačič o jugoslovanski žurnali-stiki (dr. V. Novak), intelektualke, ki delajo na vasi (Nikollč Dj.). Poleg teh in drugih člankov so še vse posebne rubrike znatno razširjene.
»Vreme* se prav tako spominja princa Pavla in njegovega rojstnega dne. Izmed vseh belgraj-skih ima edino »Vreme« posebno ostro ločeno velikonočno prilogo, dočim pri drugih listih praznični doneski neojiaženo izhajajo iz političnih člankov. Uvodno pesem Z velikonočno pošlo, je napisala Izidora Sekulič. Nadaljnji doneski so: Iz mojih spominov na filozofe (prof. Petronijevič), Ars niagna (Branko Lazarevič), Notranje orientacije (Sitna Pandtirovič), Vivisekcija Dubrovnikn (Lujo Vojnovič), Ali je žolčni mehur potreben človeškemu organizmu (dr. D. Antič), Mere za izpodbijanje vzroka kriminalistike (dr. Živanovič), Milan Rakič, človek, pesnik in zapadnjak (St. Vinaver), Nova razmišljanja o problemu raka (dr. šahovič), Roko-
borci (Muradbegovič), Nova vojna sredstva (dr.
Stanojevič Vlada), Božidar Kneževič (Miloš Milo-ševič), Jovan Cvijič (dr. Uroševič), Ali je mogoče vstajenje kulture (V. Vujič), George Sorel (dr. Stakič), Henrik Ibsen (dr. V. Vitezica). Poleg teh člankov je več pesmi in črtic raznih znanih pesnikov (Drainac, Vinaver, šaulič, Jela Spiridinovič, Manojlovič itd.) ter pisateljev (Miloš Miloševič, Kostič D., Dragiša Vasič itd.).
»Pravda* prinaša več aktualnih političnih član- > kov, kakor Kmečko gibanje na Hrvatskem in sve- 1
tovni mir (Dinko Tomašič), Kmet ln vojska (Adam
Pribičevič), Naše zedinjenje in delo v emigraciji (dr. B. Markovič), Vojne razmere in čuvanje dinarja (dr. M. Porič), Ob organzaciji banovine Hrvatske (dr. Tomljenovič), Volivno telo ali stranka (dr. S. Sagadin), Ekonomski problem in insekti (Ž. Djordjevič). Drugi prispevki so še: Valenštajn in češko vprašanje (V. Popovič), Ogledalo v verstvih in kultu (V. Cajkanovič), Narodna borba mladine in zapor (dr. Živko Topalovič), Jugoslovanska mladina iz nacionalističnih vrst izdaja med vojsko liste (dr. N. Bartulovič). Socialne spremembe pri nas (Avramovič), Trpljenje in vstajenje Evrope (B. Kovačevič), filozofski članek Ksenije Atanasjevič, Umetnost radi umetnosti oz. umetnost zaradi vsega in za vse (Branko Lazarevič), Za svobodo tiska (Marko Car), O naši ženi (dr. M. Zelič), Vpliv duševnih pojavov na telesne (dr. Izak Al-fandari), Današnji človek in naš čas (dr. Dvorni-kovič), Ali se da življenje podaljšati (dr. Lorenc), Pesništvo in vojaštvo gen. Dragaševič (Dj. Cirič), Psihološki problem: blaznost ali veličina (dr. Popovič), Nekdanji ribolov na »Djerdanskih gardah« (Petrovič), Strah meščanstva pred strupenimi plini, Narod govornikov brez govornika (Veljkovič), Velikonočne navade (dr. Drobnjakovlt), Iz mojih spominov: avdijenca prt Karlu Habsburškem (Danilo Dimovič), Rasnost Jugoslovanov nekdaj in sedaj (Niko Zupanič), Bosanski frančiškani v Srbiji od 1813 do 1844 (dr. Stranjakovič), Psihopati kot politiki (dr. D. Smiljanič), Razvoj parlamentarnega življenja v Črni gori (A. Matanovič), Življenjski prostor in mednarodna zajednica (dr. Djokič), Gibalne sile v bosanski književnosti (Jovan Kršič) itd.
Tako vidimo, da belgrajski dnevniki prinašajo za Velikonoč zanimive in pomembne članke političnega in kulturno znanstvenega pomena.
Dr. Stojilov, novi bolgarski poslanik v Belgradu
Belgrad, 27. apr. m. Snoči je prispel v Belgrad novo imenovani bolgarski poslanik na našem dvoru dr. Stojilov. Novi bolgarski poslanik na našem dvoru je diplcmat s kariero. Rodil se je 15. januarja 1889 v Sofiji. Vseučilišče je študiral v Nemčiji, kjer je bil tudi diplomiran. V diplomatsko službo je stopil 1917 ter je bil do 1920 tajnik v predsedstvu bolgarske vlade. Nato je delj časa služboval v tujini. Kot odpravnik poslov je služboval na Dunaju in kot poslaniški svetnik na bolgarskem poslaništvu v Rimu. Leta 1932 6e je vrnil v zunanje ministrstvo v Sofijo, kjer je zavzemal položaj šefa protokola. Na tem mestu je služboval do 1935, ko je bil imenovan za bolgarskega poslanika v Budimpešti, odkoder ga je sedanji bolgarski eu-nanji minister Ivan Popov premestil za bolgarskega poslanika v Belgradu.
Novi bolgarski poslanik dr. Stojilov je sošolec sedanjega bolgarskega zunanjega ministra Ivana PoJ pova, 6 katerim ga veže osebno prijateljstvo. Dr. Stojilov je za 6voje vestno službovanje prejel več tujih odlikovanj. Med drugim ga je odlikoval tudi pokojni kralj Aleksander ob 6vojem obisku v Sofiji 1934 z redom Jugoslovanske krone II. stopnje.
Zagrebške novice
Zagreb, 27. aprila, b. Danes je bil imenovati novi mestni svet v Slavonski Požegi.
Križevci, 27. aprila, b. Križevski grško-katoli-ški kapitel je na svoji seji imenoval kanonika za generalnega vikarja dr. Dana Sajatoviča, ki bo vodil škofovske posle, dokler ne bo imenovan novi škof.
Kam z denarjem socialnega zavarovanja
Hrvatski Dnevnik prinaša poročilo, koliko bi se z denarjem socialnega zavarovanja dalo koristnega napraviti. Pripoveduje, da je le Pokojninski zavod za zasebne nameščence v Ljubljani dal na razpolago Sloveniji kakih 100 milijonov za javna dela. Potem pa pravi, da ima' delavsko zavarovanje čez eno milijardo dinarjev, ki jih pripada na Hrvatsko kakih 300 milijonov. Tudi ta denar je treba naložiti ljudstvu na korist. Zato je zagrebška Delavska zbornica sklenila sklicati anketo, ki naj se na njej ugotovi, kako bi bilo treba denar socialnega zavarovanja koristno porabiti. Ta denar bi bil nov vir zaslužka in gospodarske zgraditve Hrvatske. — Isto velja seveda tudi za slovenske kraje. Dostaviti pa je pri teh rečeh vedno treba, da mora denar socialnega zavarovanja biti absolutno varno naložen, ker so to rente ponesrečenih delavcev in pokojnine delavcev za stara leta.
Vojna na Horvelksnt
(Nadaljevanje s 1. strani)
v angleškem in norveškem sporočilu, ki je bilo objavljeno snoči v Londonu, je slika položaja na Južnem Norveškem tale:
Po nekem zastoju operacij, ki so ga zavezniki izkoristili za izkrcavanje čet, je nemška vojska na Norveškem pod poveljstvom generala Fal-kenhorsta začela ponovno ofenzivo ter poslala v vse smeri iz Osla motorizirane oddelke. Prvi od teh oddelkov, ki je zasedel pred nekoliko dnevi Elverum, je prispel vzhodno od Hamarja. Nato je prodiral po dolini Osterdal v smeri proti Rorosu. Norveški oddelki so se močno upirali, toda nemški oddelki so končno premagali odpor. Nemci so nadaljevali prodiranje m zasedli Roros ter prišli celo do Storena. Del čet je krenil v smeri proti progi, ki veže Trondhjem z Dombasom. Ta napad so izvedli oddelki ki so prispeli po dolini Gud-brandsdal. Bitke zavezniških čet s temi oddelki so bile pri Oti in Kvarni, ki ležita približno 10 km južno od Dombasa.
Snočnje norveško poročilo pravi, da so bili nemški motorizirani oddelki ustavljeni od norveških čet pri Guleviru med Etnebalom in Aur-dalom. Gulevir se nahaja na progi, ki veže Oslo z Bergenom. Na drugem delu te črte držijo Norvežani še vedno mesto Vos na koncu fjorda Bergen.
Nemci so se izkrcali v Hardangeriu
Rim, 27. aprila, t. Štefani. Nemške čete so bile sinoči izkrcane v Fjordu Hardanger, ki leži južno od Bergena. Svoj vhod ima ta zelo dolgi fjord, ki sega globoko v notranjost dežele, pri trdnjavi Haugesund. Nemci so svoje čete izkrcali brez vsakih bojev. Od dnu fjorda bodo korakali čez gorovje do železniške proge »Bergen-Oslo«, kjer se nameravajo združiti z nemškimi četami, ki korakajo ob progi istočasno od Bergena in od Osla.
Vojni položaj na Norveškem se vedno bolj razvija v korist Nemcem. Severno od Tronthjema so nemške čete ustavile napredovanje francoskih in angleških sil, ki so se izkrcale na Norveškem. Tudi
z Namsosa se zavezniškim četam ni posrečilo obkoliti Trondhjem. Trije veliki nemški uspehi so popolnoma spremenili položaj. Medtem ko so zavezniške in norveške čete doslej pri Lillehammerju ogrožale Oslo, ogrožajo sedaj nemške čete zavezniške pozicije, ki se nahajajo južno od Trondhjema.
Boj za Roros
Stockholm, 27. aprila. AA. Havas: Po vesfeK,
ki prihajajo iz Norveške, se potrjuje, da so nemške čete ponovno zasedle Roros. Kakor je znano, so Nemci že pred dnevi zasedli Roros, iz katerega so se pa morali umakniti. Sedaj so ga nemške čete ponovno zavzele.
London, 27. aprila, c. Reuter poroča, da po zadnjih vesteh nemške čete še zmeraj niso zasedle Rortisa.
Nemci prepeljejo dnevno po 3000 vojakov na Norveško
London, 27. aprila, t. Reuter. Po zasebnih poročilih, ki prihajajo iz Norveške, se tamkaj razvijajo boji v štirih odsekih, in sicer pri Narviku na severu, pri Namsosu in pri Dombasu v srednji Norveški, in pri Bergenu na jugu. V narviški pokrajini pada sneg. Borb večjega obsega včeraj in danes tam ni bilo. Nemške čete so skoraj okrog in okrog obkoljene. Pri Namsosu severno od Trondhjema se je fronta ustalila. Prišlo je do prask med prednjimi četami in so Angleži ujeli nekaj nemških vojakov. Pri Dombasu sc hudi boji in so bili Angleži napadeni pri naselju K^am. Sovražnik je bil sicer odbit, toda tudi Angleži so morali prestaviti nekatere postojanke, ki so bile preveč izpostavljene sovražnemu ognju. Na jugu prodirajo Nemci ob železnici, ki veže Oslo z Bergenom.
Tukaj sodijo, da so dnevno prepeljali doslej po 3000 nemških vojakov iz danskih oporišč na Norveško. Prevoz se je vršil deloma z letali, deloma z ladjami. Za prevoz čet čez morje so uporabljali Nemci posebne male ladje, ki so izredno prikladne za prevoz čet.
Ribbentrop o vojni na Norveškem
Nemški zunanji minister očita Angliji, da je hotela Norveško zasesti Nemčija je Anglijo samo prehitela
Berlin, 27. aprila, t. Nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop je danes ob tri četrt na dve popoldne povabil k sebi v zunanje ministrstvo diplomatične predstavnike nevtralnih držav, kakor tudi .zastopnike tiska, da jim osebno predloži nekatere listine, ki bodo objavljene v novi nemški »Beli knjigi« o dogodkih na Norveškem. Ribbentrop je diplomate in časnikarje nevtralnih držav poklical k sebi, da bi s tem podčrtal važnost svoje izjave, kakor tudi nujnost, da naj nevtralne države budno pazijo na svojo nevtralnost. Nemški zunanji minister je med drugim izjava! •
Ribbentfopov govor
Zaprosil sem vas gospoda za vaš obisk, da bi vas osebno in neposredno seznanil z vrsto političnih dokumentov, ki so po mnenju vlade rajha največjega pomena za svetovno javnost, zlasti pa za vlade nevtralnih držav. O teh listinah iiham v imenu vlade rajha čast izjaviti sledeče:
3. septembra so vlastodržci v Angliji in Franciji napovedali Nemčiji vojno. Za to dejanje niso imeli nobenega pametnega razloga. Nemški narod in njegov vodja sta še od januarja 1933 stalno poudarjala svojo voljo, da bi živela v miru in prijateljstvu z angleškim in francoskim narodom. Pri takem stanju pa je nemški narod popolnoma eno-dušno sprejel napovedano mu vojno. Zaradi tega bo načrt angleško-francoskih vlastodržcev, da bi raztrgali nemško državo, vzeli vse pravice in jo gospodarsko uničili, nemški narod odbil z oboroženo silo, ki se ne da streti. Ker se je že od začetka moglo videti, da neposredni napad na nemške zahodne trdnjave ne bi imel nobene nade na uspeh, ko je poljska zaveznica, katero sta Anglija jn Francija pognali v borbo proti Nemčiji, razočarala upanje, katero, so vanjo polagali, so zavezniki začeli iskati druge možnosti, odkoder bi napadli Nemčijo.
Zaradi tega je zamisel za rasširitev ▼ o j-n © postala osnovna smernica političnega in vojaškega vodstva zahodnih evropskih sil. Po teh smernicah sta od začetka poskušali z vsemi sredstvi povzročiti razširitev obsega sedanje^ vojne s tem, da bi potegnili v vojno nevtralne države. Zdi 6e, da se angleškim vlastodržcem v ta namen zdijo najbolj pripravne manjše države, kateri narodi bi s tem dali svoje čete v pomoč, da bi Angleži po 6vojih starih navadah čimbolj varovali svojo lastno kri. Da bi tej politiki razširjanja vojne dali čim močnejši politični temelj, so angleški in francoski državniki začeli s sistematično kampanjo proti načelom nevtralnosti, ter proti vsem težnjam nevtralnih držav, da bi svojo nevtralnost še naprej ohranile in da bi ostale stran od vojne.
Na podlagi najdenih dokumentov se vidi, da je angleška špijonaža v Nemčiji intenzivno delovala pred konec 1939. leta in da je to svoje delovanje nadaljevala vse do aprila 1940. Na ta način je angleška vlada smatrala, da ima v rokah vse elemente, da bi mogla izvesti napad na Norveško, katerega je kakor znano v zadnjem trenutku preprečila akcija rajha. Po vprašanjih, ki so bila iz Londona poslana angleškim agentom, se lahko rekonstruirajo vse podrobnosti priprav za izkrca vanje angleških čet v norveških lukah, kakor tudi načrti za prve nameravane operacije angleškega ekspedicijskega zbora. Angleške oblasti so se posebno zanimale za pristaniške naprave kakor tudi za njihovo velikost in kapaciteto za izkrcavanje čet. Nato so se zanimali za stanje letališč, ki bi mogla služiti kot oporišča za angleški ekspedicij-6ki zbor. Prav tako so zahtevale britanske oblasti poročila o zalogah premoga in bencina, ki naj bi ga ekspedicijski zbor zaplenil.
Na podlagi zaplenjenih francoskih in angleških dokumentov se vidi, da so se od konca meseca februarja ta vprašanja vrstila kar naprej. Odkar je britanska vlada sprejela sklep, da izkrca čete na Norveškem, je imenovala v Narviku novega konzula, ki naj bi tjakaj prispel 8. aprila. To imenovanje je utemeljila s posebnimi razmerami o priliki izkrcavanja britanskih čet. Britanska admiraliteta je hotela imeti v teh krajih osebnost posebnega zaupanja, kateri so dali v Londonu ustmena in podrobna navodila. Francoski pomorski ataše je obvestil svojo vlado, da je mogel pripraviti norveške vojaške oblasti, da so mu dale podporo pri tem špionskem delu pod izgovorom, da gre za prevoz čet na Finsko. Prav tako dokazuje dejstvo, da je britanski konzul v Narviku vse do začetka meseca aprila pošiljal redna poročila o gibanju čet na severu Norveške, da bi tašo imenovana pomoč Finski morala služiti kot dobrodošla prilika zahodnim silam, da bi zavzeli skandinavski državi in da sta London in Pariz že zdavnaj nameravala na Norveškem izkrcati svoje čete. Nadalje dokazuje dejstvo, da je britanska admi-railiteta zahtevala pojasnila o možnosti obrambe norveških luk. Vrsta dokumentov, ki so bili najdeni v zgradbi norveškega zunanjega ministrstva v Oslu, govorijo o stališču norveške vlade.
Nato podaja Ribbentrop na podlagi teh listin nekaj izjav angleških državnikov, iz katerih da sledi, da so pripravljali vdor na Norveško že
davno. Francija in Anglija da sta čakali na prvo dobrodošlo priložnost, da bi razširili vojno na severu. Daladier je 12. marca javno izjavil, kar je izjavil tudi Chamberlain, da sta Anglija in Francija pripravljeni vojaško posredovati v finsko-ruskem spopadu, ker bi radi porabili ozemlje severnih držav.
Ne samo te listine, marveč tudi številna druga dejanja zahodnih zaveznikov po nevtralnih državah, kot na primer sabotažna dejanja, ki jih je povzročila na Balkanu angleška tajna policija (Secret Service), dokazujejo, da so imeli namen razširiti vojno na vse mogoče strani, kamor le bi bilo mogoče. Namere zavezniških držav so postale še bolj jasne, ko je bila nemška vlada obveščena o zasebnih razgovorih med Reynaudom (predsednikom francoske vlade) in nekim nevtralnim diplomatom dne 30. marca. V tem razgovoru je bil Reynaud nepreviden zadosti, da je izjavil, da na zahodu ni več nevarnosti, ker bodo zahodne velesile v nekaj dneh začele z velikim nastopom na severu.
Na to je dal brodovju Hitler povelje, naj odpluje.
Ribbentrop je nadaljeval, češ. da je bilo zavezniško polaganje min samo predpriprava za izkrcanje angleških čet, ki so bile že pripravljene na odhod. V naših rokah so obvestila, da so bile za dne 9. aprila določene že čete za zasedbo Ber-gena, Trondhjema in Stavangerja. Ko je Nemčija dne 9. aprila zjutraj izvedla svoj protinapad je prišla še pravočasno, da je preprečila angleško izkrcanje na Norveškem. Ko so angleški vojaški in mornariški krogi izvedeli za nastop nemškega vojnega brodovja na Severnem morju, so umaknili namero, da se izkrcajo in so svojim velikim vojnim ladjam dali nalog, da se vrnejo. Toda ni jim
uspelo, da bi bili spravili nazaj domov srvoje prevozne ladje s četami. Veliko število med njimi je bilo napadenih in potopljenih po nemških letalih.
Ribbentrop je omenil nadalje Chamberlainovo izjavo v spodnji zbornici o »nemškem vdoru na Norveško« ter dodal: »Gospodje, v imenu Nemčije, posebno pa v imenu resnice in pravice bom vam izročil na vpogled listine, ki vam bodo dokazale, da izjave angleških in francoskih oblastnikov niso nič drugega, kakor lažnjive iznajdbe.
Potem je Ribbentrop govoril o borbah na Norveškem, kjer so nemške čete zdrobile vsak odpor in napodile nasprotnika, da je v divjem begu zbežal. Naša vojska je dobila v roke tudi načrt, ki ga je našla pri ujetem angleškem poveljniku brigade. Tudi to dokazuje, da je bilo izkrcavanie antrleških čet že davno pripravljeno in da je bilo povelje za izkrcanje izdano že dne 6. aprila.
Nemški poslanik von Herren
o ozadjih dogodkov na Norveškem
Belgrad, 27. aprila, m. Istočasno kakor nemški zunanji minister von Ribbentrop v Berlinu je danes popoldne sprejel v nemškem poslaništvu v Belgradu časnikarje tudi tukajšnji nemški poslanik von H e ere n ter jim podal izjavo v zvezi z materialom, ki so ga nemške vojaške oblasti zaplenile skupno z angleškimi vojaki na Norveškem.
Nemški poslanik von Heeren se je časnikarjem najprej opravičil, da jih je poklical vprav danes, ko pravoslavni praznujejo svoje veliko-I nočne praznike. Storil je to zaradi očitkov zavez-
nikov, da jo Nemčija vsega kriva in da je Nemčija pripravila zasedbo Norveške. Nemški poslanik von Heeren je potem časnikarjem prečital tole izjavo:
»Ko je Nemčija podvzela svoje varnostne ukrepe na Norveškem, so povsod nemške čete dobile v svoje roke zanimivo gradivo, ki nudi nov dokaz o nameravanem izkrcavauju angleških čet na nevtralnem Norveškem ter o razširitvi vojaških ukrepov na norveškem ozemlju, kar pa so nemško oblasti v zadnjem trenutku preprečile ter s tem prekrižale angleške načrte. Najvažnejši pismeni dokumenti iz tega gradiva so sedaj sporočajo javnosti:
Pri spopadu med nemškimi in angleškimi Šotami v pokrajini pri L i 11 e n h a m m e r j u so nemško čete ujele del 8. bataljona »Sherwood Foresters« (148. angleška pehotna brigada). S temi četami so nemške vojaške oblasti dobile v roke tudi splošni operacijski načrt (imenovan »Strafor-ce<) za angleške ekspedicijski čete na Norveškem, kakor tudi razna povelja te brigade. Ta vojaška povelja, ki so natisnjena v skupini A, dokazujejo, da je bilo izkrcavanje angleških čet na Norveškem v vseh podrobnostih pripravljeno žo prej, preden je Nemčija podvzela varnostne ukrepe, ter se je z izvedbo te ekspedicije pričelo 6. in 7. aprila. Povelje za vojaško prodiranje 8. bataljona »Sher-wood Foresters« 7. aprila kaže, da je bil ta bataljon vprav tega dne na angleški križarki »Glas-gow« na poti na Norveško, kjer bi se moral izkrcati v Stavangerju. Iz načrta »Straforce« je razvidno, da je bila tudi 5. četa 1. bataljona »Leice-ster« določena za izkrcavanje na Norveškem. Načrt za vkrcavanje te enote imamo pred seboj ter ima tudi označen cilj »Straforceja«. Vkrcavanje bi se bilo moralo izvršiti 8. aprila v Leithu na ladji »Cyklop«. V zaplenjenem dnevniku stoji za 7. april jasno zapisano: »Potujemo v Stavanger.« Iz tega je razvidno, da pomenijo v poveljih označeni načrti za kritje kote W7 (Stavanger). To pismeno gradivo, ki so ga nemške čete zaplenile, dokazuje, da je bil angleški ekspedicijski korpus na poti proti norveškim pristaniščem v teku, ko je Nemčija šele napravila protisunek. Zatrjevanje angleških dnevnikov, da zahodne sile nikakor niso nameravale zasesti Skandinavsko višavje, so s poveljem tega ekspedicijskega korpusa končnoveljav-no ovržene.t
Anglija odgovarja Ribbentropu
London, 27. aprila, t. Reuter: Tulcaj ie i bilo objavljeno naslednje uradno poročilo, ki I označuje stališče merodajnih krogov do trdi; tev, ki jih je v svojem govoru izrazil nemški zunanji minister Ribbentrop:
Svetovne javnosti trditve nemškega zunanjega ministra, ki so od začetka do konca premišljeno zavijanje resnice, ne bodo pretresle. On pravi, da ni bilo razloga za vojno. Razlog za vojno je bil nemški napad na Poljsko, kateri sta Anglija in Francija, obe vezani po pogodbah, prišli na pomoč. Neresnična je trditev, da hočejo zavezniki uničiti in razklati nemški narod. Angleški ministrski predsednik je že večkrat označil takšne trditve kot zlohotne ne; resnice. V kolikor pa se tiče tako imenovani angleški načrt za vdor na Norveško, so dejstva naslednja:
t. Angleška in francoska vlada sta odkrito
izjavili, da bosta preprečili nemško izkorišče-vanje norveške nevtralnostne morske obale. Zaradi tega so tamkaj tudi položile mine.
2. Zavezniške države so od Norveške in od Švedske zaprosile dovoljenje, da bi skozi njeno ozemlje mogle poslati pomoč Finski. Ko sta Norveška in švedska to odbili, zavezniki svojega načrta niso več nadaljevali.
5. Norveška vlada ne samo, da je bila daleč od tega, da bi si sama želela vojno, je celo prepovedala zaveznikom, da skozi njeno ozemlje pošiljajo čete na Finsko.
4.	Če je res, kakor pravi Ribbentrop, da so bile angleške čete pripravljene za izkrcavanje na Norveškem, potem bi ne bilo treba čakati, da smo priskočili na pomoč Norveški. Ker pa se je pomoč zapoznila, je to znamenje, da je bilo potrebno nekaj časa, preden se je pomoč zbrala in odpravila.
5.	Če bi bilo res, da je bilo polaganje mm samo priprava na izkrcavanje čet, potem bi zavezniki polaganja min sploh ne bili objavili. Ker pa so to storili, je jasno, da so to storili samo iz spoštovanja do nevtralnostnih pravic, ki jih je Nemčija doslej tako brezobzirno kršila.
6.	Nemške radijske postaje so priznale, da se je nemški vdor na Norveško pričel že več dni, preden so zavezniki polagali mine ob norveški obali.
7.	Jasno je, da je bilo izkrcanje Nemcev mogoče samo zaradi pripravljalnega dela nemških tajnih agentov. Za to je trditev, da bi bili nemški agenti pripravljali zasedbo po angleških četah, nesramna.
8.	Angleška vlada želi, da bi nevtralne države storile vse potrebne ukrepe, da se zavarujejo proti Nemčiji. Toda neresnična je trditev, da zavezniki želijo, da bi se vojna razširila. Nevtralci so svoje stališče jasno izrazali s tem, da nobeden ni mobiliziral iz nekega strahu pred vdorom zaveznikov, ampak nasprotno.
Naša pogajanja z Moskvo v nemški in italijanski luči
Rim, 27. aprila, t. MTI.: Glasilo zunanjega ministrstva »Informazioni del Giorno«pišek jugoslovansko -6ovjctskim trgovinskimpogajanjem, da so neresnična poročila o presenečenju, ki da so ga ta pogajanja izzvala v Italiji. Takšna poročila 60 prav tako neresnična, kot so neresnične trditve, da smatra Italija, da jc sedaj prišel čas, da reši nekatera vprašanja na Balkanu in drugod, koder so življenjski interesi Italije. To, kar bi nekateri radi razlagali kot »napadalne namene Italije«, ni dejansko mč drugega, kakor budna pozornost in vojaška pripravljenost, s katero Italija spremlja razvoj vojnih dogodkov.
»Giornaled' Italia« pa objavlja dopis iz Belgrada, kjer pravi, da v belgrajskih političnih krogih naglašajo, da niti v Berlinu niti v Rimu pogajanjem s Sovjetsko Rusijo niso podtikavali kakšnih zahrbtnih namenov. Belgrajski dojjis zaključuje list e svojo uredniško pripombo, ki se glasi: Ne vemo, koliko so gornja poročila resnična, vendar pa lahko služijo kot dokaz za to, da Jugoslavija želi spraviti svoje prijateljske odnošaje, ki jih ima z Nemčijo in Italijo, v sklad s svojimi odnošaji s Sovjetsko Rusijo.
Berlin, 27. aprila, t. MTI. »Borsenzei-tung« je kot prvo nemško večje glasilo zavzelo b tališč« do jugoolovansko-sovjetsliih pogajanj r
daljšem članku. List pravi, da ta nov razvoj v Berlinu spremljajo z največjo pozornostjo in da Nemčija ta preokret pozdravlja, ker so ta poga; janja skladna z nemško - sovjetskimi gospodarskimi sporazumi z dne 11. februarja 1940. Nemčija je prepričana, da bo ureditev jugo6lovansko-6ovjetskih trgovinskih odnošajev »okrepila gospodarsko skupnost Nemčije in Sovjetske Rusije«. Sovjetska Rusija nastopa sedaj na Balkanu kot soudeležen«:, ki želi svoje gospodarske interese močno okrepiti in izgraditi.
Nov madžarski predlog za nadzorstvo plovbe po Donavi
Budimpešta, 17. aprila, t. MTI. Madžarska vlada je objavila uradno poročilo, v katerem pravi, da je spodnji tok Donave, to je odsek med Mola-davo in Tumom Severinom, ki je dolg kakšnih 120 kilometrov, tako važen za nevtralnost obdonav-skih držav v jugovzhodni Evropi, da je potrebno, da pride plovba pod skupno nadzorstvo v6eh obdonavskih držav. Ena sama država bi ne mogla prevzeti odgovornosti za nadzorstvo plovbe po tem ♦at»o važnem toku*
Vdor v Skandinavijo je dobro premišljeno dejanje Nemčije. To bi radi sedaj prikrili z objavo nekih dokumentov, o katerih niso imeli niti pojma takrat, ko so sklenili vdor na Norveško.
9. Zanimivo je, da v Ribbentronovem eo-voru ni nobenega opravičila za nemško zase dbo Danske, kakor da bi to ne bilo vredno omembe.
Sir Samuel Hoare odgovarja Ribbentropu
London, 27. aprila, t. Letalski minister sir Samuel Hoare je imel nocoj v radiu govor, v katerem je omenil tudi današnji Rib-bentropov govor. Hoare je dejal, da je Ribbentrop nevaren človek, ki je igral svojevrstno vlogo v javnem življenju. Noben po-
šten človek mu ne more verjeti. Nobeden nepristranski nevtralec ne verjame, kar je povedal. Nič drugega ne morem reči kakor to, da je trditev, da smo mi pripravljali napad na nevtralno državo, nesramna laž, tem bolj črna, ker prihaja od človeka, ki je uničil Češkoslovaško in Poljsko. Pustimo tega moža pri njegovih neresnicah. Govorimo rajši o zločinu, ki se dogaja nad Norveško. Prisilili so nas, da to vojno izvoiujemo še na novi fronti in v ta namen izbrali Norveško. Poziv smo sprejeli in bomo z vsemi sredstvi in vso močjo ta IkiIj speljali do konca. Sedanja vojna je sto-
Cila v važno razdobje. Nasprotnik jo bo vodil rez usmiljenja. Ne bo prizanašal nedolžnemu norveškemu narodu, ki je po tolikih rodovih mirnega življenja bil vržen v vojno. Nemškemu načinu bojevan ja ne bomo sledili. Ne bomo potapljali nedolžnih mornarjev, ne bomo bombardirali odprtih mest, ne bomo poskušali premagati Nemčijo s strahovanjem nemških žena in otrok, toda v odločnosti do zmage ne bomo ostajali za njim.
Minister dr. Andres v Budimpešti
Budimpešta, 27. apr. AA. Danes dopoldne ob 9 je jugoslovanski trgovinski minister dr. Andres v spremstvu madžarskega tajnika dr. Aldona, načelnika dr. Dragoslava Mihajloviča, šefa odseka dr. Petra Tomiča, trgovinskega atašeja Grčiča kakor tudi več višjih uradnikov madžarskega trgovinskega ministrstva obiskal madžarsko narodno m svobodno pristanišče v Budimpešti. Kakor je znano, je to pristanišče eno izmed najbolj ugodnih poti madžarske zunanje trgovine. V pristanišču se nahajajo ogromna skladišča, ki so zelo pomemben činitelj madžarske notranje in zunanje trgovine. Pod upravo tega pristanišča je tudi pristanišče v Komarnu in pristanišče v Parkanju. Na vhodu v svobodno pristanišče je ministra dr. Andresa pozdravil generalni direktor dr. Peter Egeny z več višjimi funkcionarji svobodnega pristanišča. Ogled pristanišča je trajal dve uri. Nato si je minister dr. Andres ogledal tudi velika dela, ki so v teku, silose in ogromna skladišča za blago.
Okrog 11 je minister dr. Andres s svojim spremstvom obiskal največji trgovski parnik Kasa. Ko je stopil na ladjo, je bila v njegovo čast dvignjena jugoslovanska zastava. Ministra dr. Andresa je sprejel na krovu ladje poveljnik ladje in razvrščena posadka. Minister dr. Andres je obiskil vse prostore in se zanimal za naprave na ladji. Nato se je vpisal v spominsko knjigo kr. svobodnega pristanišča. Ob 12 se je minister dr. Andres z gosjx> in v družbi poslanika Rašiča odzval vabilu namestnika Horthvja in je prisostvoval poroki regentovega sina Štefana Horthyja. Ob 14 je jugoslovanski poslanik Rašič priredil v čast ministru dr. Andresa kosilo v prostorih poslaništva. Popoldne je imel dr. Andres več razgovorov z gospodarskimi strokovnjaki v Budimpešti. Zvečer ob 20.30 bo priredila državna zveza težke industrije banket v čast jugoslovanskemu trgovinskemu ministru dr. Andresu.
Zunanjepolitični položaj Romunije
Strah pred Sovjetsko Rusijo — Oči obrnjene v Rim
Švicarski list »Neue Zlircher Zeitung« objavlja sledeče mnenje svojega dopisnika v Bukarešti o zunanjepolitičnem položaju Romunije:
V	Romuniji stoji vprašanje odnošajev s Sovjetsko Rusijo popolnoma o ospredju vsega zanimanja. Mir, s katerim so v Romuniji sprejeli govor sovjetskega zunanjega komisarja Molotova, ima svoj razlog v dejstvu, da je Molotov takoj po svojem govoru poklical k sebi romunskega poslanika in mu osebno obrazložil dejansko stanje in pomen njegovih besed o Besarabiji. Razume pa se, da je nezaupljivost do Sovjetske Rusije še vedno zelo velika. Vendar pa v političnih krogih niso izgubili upanja glede na dejstvo, da je vojna na Skandinavskem težišče napetosti preložila drugam. Sicer pa je glede odnošajev s Sovjetsko Rusijo Bukarešta vedno polna najbolj različnih govoric, ki javnost vznemirjajo in nervoznost vzdržujejo. Prišlo je do majhnih obmejnih sporov med sovjetskimi in romunskimi vojaki, toda ne na bes-arabski, marveč na romunski meji.. Toda te spore so mirno poravnali, le nervozno ozračje je ostalo. Sovjetski zunanji komisariat je te obmejne spore sestavil v dolgo listo in jo potem poslal romunski vladi na vpogled z željo, naj prenehajo. To so potem v javnosti tolmačili kot sovjetski ultimat Romuniji, kar je razburjenje še bolj dvignilo.
V	Bukarešti pozdravljajo začetek trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo ter objavljajo, da je o tem koraku sklepala že zadnja balkanska konferenca v Belgradu februarja meseca. Romunija pričakuje, da bo v bodoče Jugoslavija posredovala med njo in Sovjetsko Rusijo. Doslej je ta naloga pripadala Turčiji, toda odkar je Turčna s Sovjetsko Rusijo v precej napetih odnošajih, Romunija nima pravega posredovalca in upa, da bo to nalogo sedaj opravljala Jugoslavija.
Zanimivo in značilno je, da Romunija z velikimi napori poskuša dobiti neke vrste hrbtno kritje pri Italiji. Romunski državniki v velikem številu potujejo v Italijo. Inozemski krogi mislijo, da so romunsko-sovjetski odnošaji vzrok teh potovanj. Romunija noče izgubiti dragocenega
časa in se hoče pravočasno zavarovati, kakor upa, pri Italijanih.
Romunsko-riemški odnošaji so prišli do izraza v zaključku gospodarskih pogajanj, kjer je Romunija pač privolila v pošiljanje svojih izvoznih bogastev v Nemčijo v tolikšni meri, kolikor pač more in kot nevtralna država sme. Nikomur pa ne more uiti, da se nemški gospodarski strokovnjak dr. Clodius zelo pogostokrat nahaja v Romuniji in da je bivši dunajski župan Neubacher sploh odprl svoj urad v Bukarešti. V Romuniji je skoraj stalno tudi bivši avstrijski zunanji minister Guido Schmidt kot zastopnik nemških železarn »Herman Goring Werke«. Nemški prijem v Romuniji je zelo močan. Toda Romunija se ga otepa, ker želi ohraniti gospodarsko ravnotežje med obema vojskujočima se taboroma. Zato tudi skuša urediti svoje odnošaje s Sovjetijo in zato skuša najti oslon pri Italijanih.
Anglija zaplenila vse danske trgovske ladje
London, 27. apr. t. Reuter: Državni tajnik za trgovinsko brodovje je izjavil, da je angleška vlada odredila, da se zaplenijo vse ladje, ki bi plule pod dansko zastavo, odnosno, o katerih je znano, da so danske narodnosti, čeprav bi plule pod tujo zastavo Anglija da ne more dovoliti, da bi se danes Nemčija, katere trgovinske ladje so izginile z morij, posluževala danskih ladij in danske zastave za svojo plovbo. Anglija je pripravljena plačevati bodoči osvobojeni Danski zmerno najemnino za te ladje, pod pogojem da plujejo pod angleško ali francosko zastavo. Vrnila jih bo po vojni.
Gibmltar, 27. aprila, b. Kakor se službeno objavlja, je bil spuščen na svobodo industrijalec Fric von Opel, ki stalno živi v St. Moritzu. Kot je znano, je bil ujet v Gibraltarju na ladji »Conte di Savoia«, toda švicarski poslanik v Londonu j« interveniral cauj, ker je državljan Liechtenateina.
(gjOApCHlaMtvo
Ljubljanska Delavska zbornica o pobijanju draginje
Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli:
Dne 12. in 13. t m. je bila v Zagrebu seja odbora Osrednjega tajništva Delavskih zbornic. Na dnevnem redu te seje je bilo tudi vprašanje uspešnega nadzorstva oziroma ustaljen ja cen. Delavska . zbornica v Ljubljani je na omenjeno sejo podala naslednji predlog s prošnjo, naj ga Osrednje tajništvo Delavskih zbornic predloži pristojnim ministrstvom v upoštevanje:
1.	Dosedanji ukrepi v borbi proti naraščanju cen so nepopolni. Taka je že osnovna misel uredbe o kontroli cen in o pobijanju draginje, ki ne obsegata nadzorstva nad podražitvijo glavnih agrarnih pridelkov (n. pr. pšenice, koruze) pri producentu.
2.	Vsi ti ukrepi se sučejo okoli jnridično normativnega nadzorovanja cen in morajo biti tudi iz tega razloga nezadostni.
N! Take ukrepe bi bilo treba dopolniti:
1 a) z ukrepi, ki bi šli pri glavnih predmetih dnevne potrošnje za vpostavitvijo ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem (pregled zalog, ocenitev potrošnje, ev. omejevanje izvoza, ev. omejevanje potrošnje);
b) z ukrepi, ki bi Vkljub izrednim razmeram jamčili večjo stalnost v razmerju med denarnim obtokom, transakcijami in zaslužki vsake vrste.
Vse to niso neznane stvari. Ako se v borbi •proti draginji vkljub temu ne postopa tako in se v borbi proti naraščanju cen dopuščajo za razne interesne skupine izjeme, je to znak, da nevarnosti, ki nam prete s te strani, ne ocenjujemo dovolj resno.
3.	Zato je treba poudariti, da gre tu za nevaren razvoj, ki ga bo treba brezpogojno zaustaviti.
Tudi če naraščanje cen ni, ali vsaj v celem obsegu ni posledica denarne politike, vodi v svojih posledicah končno vendarle v inflacijo z vsemi njenimi nepredvidljivimi posledicami:
zmanjšuje obratne kapitale gospodarskih edinic in države, desorganizira gospodarstvo in slabi državo; delavci, zasebni in javni nameščenci stalno izgubljajo na realnih zaslužkih. Najtežje pa prizadeva ta razvoj upokojence in rentnike socialnih zavarovani.
Delavske zbornice bi ne vršile svojega poslanstva, ako ne bi osredotočile vse pažnje na usmerjanje državne politike v pod 1. in 3. označenih smereh ter bi se zadovoljevale s tem, da bi razpravljale po protidraginjskih odborih o tem, kakšna naj bo cena čaju, popru in drugim takim predmetom ali pa tudi o tem, da li se sme podražiti moka, ko se ie že prej na borzi z vednostjo pol javnih ustanov razglasilo, da se je podražila pšenica.
Dolžnost predstavnikov delavskih zbornic je, <Ia na odločujočih mestih povedo, da smatrajo borbo zoper naraščanje cen za zelo važno narodno gospodarsko, socialno politično in narodno obrambno stvar in da nosedanjega načina borbe
Pogajanja za novo kolektivno pogodbo za stavbno delavstvo
Od Delavske zbornice smo prejeli:
Sedaj veljavna kolektivna pogodba je bila sklenjena 15. VII. 1938 in E odločbo g. bana od 20. VIII. 1938 razširjena na vsa stavbna podjetja (zidarska in tesarska) v Sloveniji.
Pogodba je bila do 31. XII. 1939 neodpovedlji-va, po tem datumu pa imajo pogodbene stranke pravico, pogodbo odpovedati z enomesečnim odpovednim rokom.
Ker so delodajalska združenja konec leta 1939 odklanjala vsaka pogajanja za obnovitev pogodbe, so strokovne organizacije naprosile na podlagi čl. 19 pogodbe, da razpiše pogajanja ter so se zastopniki delodajalcev in delojemalcev prvič sestali 15. XII. 1939.
Delojemalci so zahtevali, da naj ostane obstoječa pogodba še naprej v veljavi, le mezdna tarifa naj se z ozirom na občuten porast draginje zviša za 20%.
Delodajalci, zlasti obrtniška združenja zidarjev in tesarjev, pa so odklanjala vsaka pogajanja z utemeljitvijo, da se mora najprej rešiti vprašanje pobijanja šušmarstva, ki ogroža obstoj legalnih obrtnikov. Graditelji in inženjerska zbornica pa so v načelu pristali na pogajanja, vendar so zahtevali, da se morajo izvzeti vsa že oddana državna in banovinska javna dela, za katera ne morejo priznati nikakega poviška vse dotlej, dokler jih država in banovina ne doplačata tozadevne diference.
Pogajanja so bila prekinjena, da bi se izvršila skupna intervencija delodajalskc in delojemalske delegacije pri g. banu in gg. ministrih za gradbe, finance, trgovino in industrijj ter socialno politiko zaradi ukrepov za uspešno pobijanje šušmarstva ter spremembe predpisov o oddajanju javnih del, s katerimi naj se omogoči izplačilo doplačil na proračunske vsote za primer porasta delavskih plač ali cen gradbenega materiala.
Delegacija je dobila zagotovilo, da se bodo vzele predstavke nujno v pretres in so bila pogajanja za dva meseca odložena.
Ko ni bilo nikake rešitve, so se pogajanja nadaljevala dne 18. III. in 10. IV. 1940 ter so postavili sledeče končne zahteve:
1.	Uvede naj se na vsa zasebna in banovinska javna dela — ne oziraje se, kdaj so bila prevzeta — in na državnaj avna dela, prevzeta po 1. I. 1940, enotna doklada na mezde dosedanje kolektivne pogodbe v višini 1 din na uro.
2.	Za državna javna dela, prevzeta pred 1. januarjem 1940, stopi gornja doklada v veljavo najkasneje s 1. IX. 1940. Za čas od podpisa pogodbe do 1. IX. 1940 pa naj se tudi za ta dela prizna primeren povišek (n. pr. 50% gornje doklade.
3.	Nadaljuje naj se skupna akcija, da se čim-preje doseže sprememba predpisov o državnem računovodstvu in oddajanju javnih del, ker je to v obojestranskem interesu in bo tako možno doseči novo doklado za stara državna dela še pred 1. septembrom 1940.
4.	Pri kr. banski upravi naj pride prihodnji teden do skupne intervencije, da se zagotovi pristanek kr. banske uprave na novo doklado za vsa banovinska javna dela, stara in nova.
5.	Dogovore naj se ukrepi za uspešno pobijanje šušmarstva ob sodelovanju delodajalcev in delojemalcev, ki bodo z združenimi močmi bolj uspešno pobijali šušmarstvo, kakor pa bi se to dalo s kaki papirno uredbo.
Graditelji in inženjerska zbornica so pristali na tč. 3, 4 in 5, glede povišanja mezd pa so zavzeli sledeče stališče«
proti naraščanju een ne smatrajo za dovolj učinkovitega.
4.	Uredbo o kontroli cen in pobijanju draginje bo treba nemudoma tako spremeniti, da bosta obsegali tudi glavne prehranjevalne pridelke pri producentu (pšenico, koruzo).
5.	Ravnateljstvo za prehrano mora začeti (eventuelno s sodelovanjem Prizada) a poslovanjem in dobiti popoln pregled čez zaloge koruze in pšenice. Pregled zalog mora obseči tudi večja kmečka posestva v Vojvodini, ki prodajajo koruzo in pšenico za trg. Mora pa se pri vodstvu ravnateljstva v smislu korporativnega načela čuti glas obeh strani, producentov in potrošnikov, ne pa samo prvih.
Daljni ukropi bi postali razvidni iz ugotovitev tega dopisa.
Izvoz pšenice in koruze se sme dopuščati le v taki izmeri, da bodo potrebe domačih potrošnikov brezpogojno pokrite. Da se zaloge ne bi zadrževale, naj se cene pšenioi in koruzi do prihodnje žetve maksimirajo. Priporočljivo bi bilo, da bi se določile maksimalne cene tako, da bi cene, počenši od sedanjega nivoja, mesečno polagoma padale, tako da bi imeli tisti, ki bi blago zadrževali, izgubo ne pa dobiček. Tej izgubi pa bi se izognili, ako bi ponudili blago Prizadu in sicer tako, da obdrže blago do odpoklica na skladišču in da dobijo plačilo šele ob odpoklicu. Tako bi bil odstranjen namen špekulacije z naraščanjem cen, kar povzroča zadrževanje zalog.
6.	Poleg pšenice naj bi se maksimirale takoj tudi cene živini in mesu, krompirju, fižolu, mleku in jajcem. Pri živini bi bilo treba omejiti na eni strani izvoz za meso, ki ga naše notranje gospodarstvo more prenesti, na drugi strani pa event omejiti notranjo potrošnjo mesa.
7.	V kolikor bi se pokazale pri cenah uvoza in izvoza razlike z domačimi cenami, naj bi se uvedle pri izvozu izvozne takse v korist fonda, iz katerega bi se dajale premije za uvoženo nujno potrebno blago, ki naj bi se prodajalo na domačem trgu pod uvozno ceno (misel, ki jo zastopa univ. prof. Bilimovič v »Narodnem blagostanju 1040 Št. 13).
8.	Tudi pri tekstilnem blagu Te vztrajati pri načelu maksimiranja cen. Podvzeti je treba vse korake, da se to omogoči. Za nakupe tekstilnih surovin, prodaje tekstilnih polfabrikatov in*event. veleprodajo tekstilnih izdelkov bi kazalo osnovati korporativno zgrajeno centralo za tekstilne izdelke, ki bo ves promet s tekstilnim blagom usmerjala oziroma nadzirala. Tudi tu je treba dobiti pregled nad zalogami, uvozom, tekočo proizvodnjo in potrošnjo. Ako bi se ob danih maksimiTanih cenah izkazala neskladnost med proizvodnjo in potrošnjo, bi bilo treba misliti na omejitev potrošnje in kontrolo detajlne trgovine.
9.	Takoj naj se odredi, da 6e stanarina, eene premogu, plinu, vodi, električnemu toku in VBem javnim uslugam do nadaljnega ne smejo yiSati
1.	da se vsa le prevzela Javna dela Izločijo ln veljajo za nje stare plače do 1. septembra 1940, v kolikor se preje ne doseže rešitev spremembe predpisov o javnih delih, odnosno doplačila za večje izdatke iz naslova zvišanja delavskih mezd.
2.	da bi bilo možno priznati na sedanje mezde za nova dela povišek pri vseh kategorijah največ 0.50 din na uro.
Združenja zidarjev in lesarjev pa nista "dala nikake obvezne izjave z utemeljitvijo, da nimajo polnomočja ter morajo preje konsultirati člane.
Dne 16. IV. 1940 je bila skupna intervencija pri g. banu, da bi banovina pristala na izplačilo diferenc iz naslova povišanih delavskih mezd za vsa banovinska javna dela ter da bi še odločneje pobijala šušmarstvo. G. ban je obljubil, da bo dal iz« računati finančni efekt, nakar bo podal definitivno izjavo glede stališča kr. banske uprave.
Na pismeno urgenco pri ministrstvih v Belgradu pa je bilo sporočeno, da se nahaja predlog glede spremembe predpisov o oddajanju javnih del in možnosti doplačil za primer porasta cen materiala ali delavskih mezd v obravnavi pri finančnem ministrstvu ter da je rešitev odvisna od razpoložljivih kreditov.
Ker se je stavbna sezona ie začela ln na pogajanjih ni prišlo do soglasja, je delavska delegacij predlagala uvedbo poravnalnega postopka po § 15 uredbe o določanju minimalnih mezd ter se je vršila prva razprava pod predsedstvom g. inšpektorja dela inž. Barage dne 26. IV. v Delavski zbornici.
Na razpravi so sodelovali predstavniki združenja pooblaščenih graditeljev, inženjerske zbornice, združenja zidarjev iz Ljubljane in Maribora, tehničnega odd. kr. banske uprave, Delavske zbornice, Zveze združenih delavcev, Jugoslovanske strokovne zveze, Narodne strokovne zveze in »Saveza gradjevinarskih radnika«. Razprave se ni udeležilo združenje tesarjev iz Ljubljane, združenje tesarjev iz Celja pa je poslalo brzojav, da se po-
27. IV. do 6. V.1940
XVII. SALON
AVTOMOBILOV
»Goriva In poraba« — Poljedelski stroji — Vino - »Poletje In gospodinjstvo« — Turizem — Narodna ročna dela.
Na železnicah od 22.IV.doll.V.brezplačen povratek, na jadranskih parnikth vifljl razred za ceno nižjega.
gajanj ne bo udeležilo, dokler n« bo rešeno vprašanje šušmarstva.
Delodajalci ao vztrajali na sledečem stališču:
1.	nova pogodba naj vsebuje le mezdno tarifo, vse ostale določbe pa naj odpadejo, ker so že itak urejeni z obstoječimi zakoni;
2.	glede državnih javnih del, prevzetih pred 1. IV. 1940 ne priznajo nobenega poviška do 1. IX. 1940, po tem datumu pa stopi tudi za že prevzeta državna javna dela povišek plač v veljavo.
3.	Isto velja glede banovinskih javnih del, v kolikor banovina ne pristane že preje na izplačilo dodatka za kritje večjih izdatkov iz naslova zvišanja mezd;
4.	za po 1. IV. 1940 prevzeta javna dela in za vsa privatna dela priznajo graditelji in inženjerska zbornica povišek 0.50 din na uro, med tem ko nudita oba zidarska združenja na dosedanje mezde povišek 0.25 din za kvalificirane ter 0.50 din za nekvalificirane delavce.
Delojemalska delegacija je vztrajala v celoti na predlogih pogajanj od 10. IV. 1940 ter je zahtevala doklado 1 din na uro za vsa privatna in banovinska javna dela ne oziraje se, kdaj so bila prevzeta, enako tudi za državna javna dela, prevzeta po 1. I. 1940, ker je moral tedaj vsak podjetnik že računati z zvišanjem delavskih mezd zaradi naraščanja draginje. Za državna javna dela, prevzeta pred 1. I 1940, pa naj bi se do 1. IX. 1940 priznala vsaj polovična doklada. V kolektivni pogodbi naj ostanejo poleg mezdne tarife tudi vse one določbe sedanje pogodbe, s katerimi so bile priznane delavstvu večje ugodnosti.
Ker nobena delegacija ni popustila od svojega stališča, je zaključil g. inšpektor dela prvo poravnalno razpravo kot neuspelo z izjavo, da bo kr. banska uprava v smislu uredbe o določanju minimalnih mezd v kratkem sklicala še drugo poravnalno razpravo.
Delavska zbornica še enlčrat apelira na delodajalce, da upoštevajo upravičene zahteve gradbenega delavstva. Kr. bansko upravo pa prosimo, da tudi s svoje strani vse stori, da zaščiti naše gradbeno delavstvo, ki se od vsega delavstva nahaja v najtežjem položaju.
Borze
Dn« 27, aprila 1940.
Denar
Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 8.306 milij din v primeri z 11716, 8.736 in 20.625 milij din v prejšnjih tednih. Nadalje je bilo ta teden prometa v valutah 0.064 milij. din.
Curlh. Belgrad 10, Pariz 8.8875, London 15.665, Newyork 446, Bruselj 75.30, Milan 22.45, Madrid 45, Amsterdam 236.85, Berlin 178.50, SCockholm 106, Sofija 5.50 ponudba, Budimpešta 79.50 pon., Atene 3.20 pon., Carigrad 3.20 pon., Bukarešta 2.30 pon.( Helsinglors 8.50 pon., Buenos Aires 102,5 pon.
Živinski sejmi
2ivinski sejem v Ptuju 23. aprila. Prignanih
je bilo (v oklepajih prodanih) glav: 62 (14) volov, 269 (132) krav, 12 (5) bikov, 36 juncev. 50 (29) telic, 2 teleti, 122 (24) konj in 14 (12) žrebet, skupaj 567 (216) glav. Od tega je bilo prodanih: 2 konja za Francijo in 1 za Belgijo. Cene so bile naslednje: krave 5—6, biki 4—6, telice 4.50—7.25 dinarjev za kg žive teže; konji 600—7000 din za komad in žrebeta 1200—3000 din za komad.
Prašičji sejem v Ptuju 24. aprila. Prignanih je bilo 98 svinj in 237 prašičev, skupno 335 komadov, od tega je bilo prodanih 93 komadov. Cene so bile naslednje: prasci 6—12 tednov stari 110—150 din za komad, pršutarji 8—9, debele svinje 9.50—10, plemenske svinje 7.75—8.50 din za kg žive teže.
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vfli, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uce, da redna uporaba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje delovanje črevesja.
Beg. po min. soo. pol. ta n. zdr. 8 hr. 18.485, S5. V. S5.
ŠPORT
Današnji športni spored
Nogometaši
Ljubljanska sknpina?
Jesenice — igrišče Bratstva — ob 16: Bratstvo : Kranj. Predtekma obeh rezervnih moštev ob 15. | Ljubljana — igrišče Ljubljane — ob 9.30:Hermes : Disk, nato juniorji Hermesa in Slavij«;
igrišče Ljubljane — ob 16: Mars : Jadran, v predtekmi nastopijo juniorji Marsa in Most;
igrešče Jadrana — ob 10.15: Reka : Svo-| ' hoda.
Ljubljanski II. razred?
igrišče Jadrana — ob	16.80: Grafika: Mladika;
igrišče Korotana — ob	16.80: Korotan : Adrija;
igrišče Mladike — ob 15.45: Moste : Sla-
I vija.
Mariborska gknplna?
.V Celju — na igrišču Olimpa — ob 16.30: Olimp : Amater (Trbovlje); igrišče na Glaziji — ob 9.15: mladina Celje : Jugoslavija, nato pa ob 10.30 prvenstvena tekma za II. razred med Laškim 1 I in Štorami.
Ligaš k o prvenstvo? r"|	|
Hrvatsko slovenska liga:
Zagreb — Gradjanski : Hašk in Concor-dia : Slavija;
Osijek — Slavija : Ljubljana;
i Split — Hajduk :Sašk; j I Subotica — Bačka : Split.
Srbska liga:
Belgrad — BSK : Zemun in Bask : ZAK; Sarajevo — Slavija : Jugoslavija; Skoplje — Gradjanski : Vojvodina; Borovo — Bata : Jedinstvo.
Poleg navedenega sporeda pa igrajo v Zagrebu dopoldne ob 10 juniorji Ljubljane z junior-skim moštvom Hrvatske, ki bo 5. maja igralo proti juniorskemu moštvu Madžarske.
Kolesarji
S kolesom čez drn in strn
Kakor lansko leto, tako bo tudi danes popoldne ob 15 imel otvoritveno kolesarsko gozdno dirko DKSK Edinstvo v Zg. Šiški z startom in ciljem pri gostilni »Martine«. To je zanimiv način dirk, s katero ima pokazati kolesar vsestranske sposobnosti. Zelo mora paziti na pot, ki mu ni znana in je markirana z raznimi znamenji. Vsaka najmanjša nepazljivost se lahko zelo maščuje Ako spregleda vozač znak poti, krene vstran in zgubi na času. Ča spregleda znamenje opasnosti ali zapreke, je čestokrat v nevarnosti za življenje. Vozač mora biti silno pazljiv, gibčen, dober tekač in sploh rutiniran vozač. Ta panoga dirk pri nas ni mnogo razširjena, ker je zvezana z ogromnim delom in veliko kentroio, je pa najltoljši trening za vozače, ker deluje prt tem vse mišičevje.
Velike uspehe so želi naši kolesarji, ko so vozili crosscountry vzporedno s švedskim treningom, ki ga je vodil naš sedanji predsednik SKZ g. Josip Jaklič. Ti uspehi takratnih slovenskih kolesarjev pričajo o vrednosti teh gozdnih dirk in bi bilo priporočljivo, da bi tudi drugi klubi posnemali DKSK Edinstvo in sčasoma uvedli državno prvenstvo za gozdne dirke.
Namizni tenis
Bopoldne ob 9 se nadaljuje na Rakovniku pod pokroviteljstvom ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča namizni teniški turnir za prvenstvo Ljubljane, ki ga je priredil SK Korotan. Za ta turnir
Do kdaj veljajo stari kovanci
50-dinarski 20-dinarski 2-dinarski 1-dinarski 50-parski
Stari kovanci so zakonito plačilno sredstvo do
16. februarja 1940 30. aprila 1940 16. avgusta 1910 20. aprila 1940 16. avgusta 1940
Stari kovanci se bodo zamenjavali pri Narodni banki in državnih finačnih zavodih do 50-dinarski	16. avgusta 1940
20-dinarski	31 oktobra 1940
2-dinarski	16 februar. 1941
1-dinarski	30. oktobra 1940
50-parski	16. februar. 1941
vlada med našimi ping-pong igralci prav posebno zanimanje, ker so se prijavili najboljši igralci iz Zagreba in Ljubljane. Turnir bo trajal ves dan. Za zmagovalce je pripravljenih lepo število daril, ki so jih podarile tvrdke Spectrum, Baraga, Pre-log in Zajec.
Mars : Jadran
Danes ba prvenstvena nogometna borba med Marsom in Jadranom. Jadran je preteklo nedeljo z lepo igro remiziral z Jeseničani in upamo, da bo napram Marsu ponovil svojo odlično igro. Moštvo se je odlikovalo v obrambi z znanim Mar-kičem, ki je zadivil vsakogar. Vsekakor bo borba tipično prvenstvena, kajti Trnovčanom gre za izboljšanje položaja med klubi.
Mars, ki je še vedno nekompleten, se Bo gotovo odlikoval z prodornim napadom in skušal ostalo nadoknaditi s svojo požrtvovalno igro.
Tekma se odigra ob 16 na Igrišču Ljubljane. V predtekmi ob 15 pa nastopijo juniorji Marsa ln Most.
Občni zbor ISSK Maribora
Glavno skrb kluba predstavlja pridobitev stadiona
Maribor, 27. aprila.
Sinoči se Je vršil pri »Orlu« občni zbor najstarejšega mariborskega slovenskega športnega kluba ISSK Maribora. Bil je to 21. občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan, zlasti od mladine. Vodil ga je predsednik dr, Stamol. Poročila so podali tajnik Miheljak, blagajnik Loos, načelnik nogometne sekcije mag. pharm. Maver, podnačelnik teniške sekcije Voglar, načelnik zimskošportne sekcije Golubovič. Na tem občnem zboru sta proslavila ravnatelj Loos 10-letnico društvenega blagajnika, Golubovič pa 10-letnico vodstva zimskošportne sekcije. Loos je bil v znak priznanja izredno požrtvovalnega dela izvoljen za častnega člana.
Iz vseh poročil društvenih furikcijomarjev Je odmevala predvsem glavna 6krb — pridobitev društvenega stadiona, brez katerega je športno delo kluba silno ot»žkočeno. Klub je vložil za dosego tega cilja vse napore. Poleg tega pa so marljivo delovale klu-bove športne edinice: nogometna, teniška in zim-skošportna 6ekcija. Nogometni odsek ima 63 verificiranih igralcev ter je igral 49 tekem. Skupno razmerje golov znaša 68:52 v klubovo korist. V pretočeni sezoni je imel odsek v Mariboru dve odlični gostovanji ter je premagal znano moštvo SK Grad-janskega z rezultatom 3:0, moštvo SK Concordije pa z rezultatom 4:2. — Tudi v tenisu je vztrajal klub lani na razveseljivi višini ter so člani sodelovali na številnih turnirjih doma in v drugih mestih. Višek 6ezone je bilo prvenstvo Slovenije, pri katerem so 6i priborili klubovi člani najlepše uspehe. Število članov je narastlo na 85. — Zelo agilna je bila zimskošportna sekcija, ki je priredila 5 tekem, med temi 1 za državno prvenstvo v štafeti 4X10 km. Klubovi tekmovalci so dosegli na vseh teh tekmah zavidljive uspehe.
Pri volitvah so bile izvršene v odboru nekatere spremembe. Predsednik je ostal dr. Stamol, I. podpredsednik je mag. pharm. Maver, II. podpredsednik ravnatelj Loos, blagjanik je podravrotelj Pfeifer, gospodar pa dr. Vauhnik,
Pred ustanovitvijo Slovenske teniške zveze
V smislu sklepov glavne skupščine Jugoslovanske teniške zveze v Zagrebu je stopila tudi reorganizacija teniškega športa v odločilni Stadij. Po ustanovitvi Hrvatske teniške lige in Srbska teniške zveze, je tudi ustanovitev Slovenske teniške zveze postala aktualna. V tej zvezi je bil ustanovljen v Mariboru, ki razpolaga z najštevilnejšim teniškim kadrom v Sloveniji, poseben akcijski odbor, na čigar čelo je stopil znani športni delavec g. Radovan Šc-pec, eden najvidnejših propagatorjev slovenskega tenisa. Omenjeni akcijski odbor bo v soglasju z vseli* teniškimi klubi in po navodilih JTZ pristopil k ustanovitvi Slovenske teniške zveze. Povabil je k sodelovanju vse klube v Sloveniji v želji, da na podlagi solidarne vzajemnosti ustvari organizacijo, iti bo nudila jamstvo za uspešen napredek belega športa.
\
Dom slovenske prosvete
Uspeh natečaja za izdelavo osnutkov za ^Slovenski dom"
Minuli teden so bili razstavljeni v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti v Ljubljani osnutki za palačo »Slovenskega doma«. 18 arni-tektov se je udeležilo natečaja za izdelavo načrtov. Zanimivo je, da je pogoje natečaja dvignilo okrog 40 arhitektov in da jih je le polovica načrte izdelala. Dokaz, da je bila arhitektom zastavljena naloga zelo težka. Gradbeni program za »Slovenski dom« je namreč izredno muogoličen, saj obsega stanovanja, pisarniške prostore, radio studie, gospodinjsko šolo, veliko obednico, knjižnico, čitalnico, predavalnico, kapelo, spalne dvorane, najemne lokale in garaže. Prav zaradi tega v načrtih ni bilo mogoče bolj poudariti monumental-nosti, ki bi odgovarjala reprezentančnemu prosvetnemu »Slovenskemu domu«. Projektanti so večinoma vsi imeli težave s pomanjkanjem prostora in so nekateri v pritličju in prvem nadstropju zazidali kar celo parcelo, veliko 1850 kvad. metrov. Večina pa je nakazovala potrebo po redukciji programa ali pa po spremembi stavbne parcele. Udeleženci so res težko nalogo rešili na več zanimivih načinov. Nekateri zelo dobro, drugi zopet manj. Zanimivo je, da je med 18 udeleženci bilo 16 Slovencev in dva Zagrebčana. Povprečna starost udeležencev je okrog 30 let, kar potrjuje dejstvo, da se mladi arhitekti radi posvečajo težkim nalogam, dočim pri starejših ni videti mnogo zanimanja za natečaje sploh.
Razsodišče in nagrade
Osnutke je ocenjevala žirija izkušenih in objektivnih strokovnjakov. V razsodišču so bili univ. prof. inž. Marij Osana kot predsednik in člani inž. arh. Josip Cernivec, tehn. viš. svetnik pri kr. banski upravi v Ljubljani inž. arh. Vladimir Mušič, mest. gradb. viš. svet. v Ljubljani inž. arh. Milan Sever, pooblaščeni inženir za arhitekturo v Ljubljani inž. Janez Umek, priv. uradnik v Ljubljani. Poročevalec razsodišča pa je bil inž. Josip Platner, pooblaščeni inženir za arhitekturo v Ljubljani. Razsodišče je ocenjevalo vsak posamezni načrt po 6 različnih vidikih, ki so določali za idealno rešitev vseh vidikov skupaj 100 točk. Ocena razsodišča je bila že objavljena in ponavljamo le, da je prvo nagrado v znesku 20.000 din dobil inž. arh. Marjan Tepina iz Ljubljane, drugo v znesku 13.000 din sta dobila inž. arh. Oton Gaspari in inž. arh. Tomaž Štrukelj iz Ljubljane, tretjo v znesku 7000 din inž. arh. Edvard Ravnikar iz Ljubljane, četrto v znesku 5500 din inž. arh. Milovan Kovačevič iz Zagreba, peto v znesku 4000 din inž. arh. Milan Erbežnik iz Ljubljane, šesto v znesku 4000 din sta dobila gradb. tehn. Franc Kuglič in stavbenik Anton Mavrič iz Ljubljane, sedmo v znesku 3500 din sta dobila inž. arh. Mirko Kovač in inž. arh. Ivan Vitič iz Zagreba, osmo pa v znesku 3000 din inž. Pavel Gdstl iz Ljubljane.
Prvi načrt
Prvi in drugi nagrajeni načrt še v najvišji meri odgovarjata zahtevam gradbenega programa, pri čemer tudi dobro rešujeta organsko povezanost posameznih skupin prostorov. Oba sta zazidala vso parcelo do prvega nadstropja, pri čemer ie trakt v Kolodvorski ulici petnadstropen, v Tavčarjevi ulici pa frinadstropen. Zgradba po prvem načrtu naj bi imela dva vhoda: reprezentativnega iz Tavčarjeve ulice, poslovnega pa s Kolodvorske ulice. K vsakemu vhodu pripadajoče stopnice naj bi služile kot vertikalne prometne osi, ob katerih bi bile nanizane posamezne skupine prostorov, na eni strani reprezentančne, na drugi strani poslovne. Prav tako kakor vhod, je tudi reprezentativna fasada v Tavčarjevi ulici obrnjena torej proti jugu. Skozi reprezentančni vhod je dostop za koncertno občinstvo k glavnemu studiu. V prvem nadstropju se odpira velika slavnostna veža, v kateri je osrednja točka kip dr. Janeza Ev. Kreka. V tem nadstropju so okrog avle nanizane javna predavalnica, javna knjižnica in čitalnica ter slavnostna posvetovalnica. V drugem in tretjem nadstropju so po glavnem stopnišču dostopne pisarne desetih osrednjih organizacij, med katerimi imajo KA, Prosvetna zveza, ZFO kar po 6—8 sob. Od tretjega nadstropja naprej se stopnišče zoži in vodi v četrto nadstropje k šolskemu prostoru tečajnikov in v petem do kapele.
Poslovni vhod iz Kolodvorske ulice omogoča v pritličju dostop vsemu osebju radijske postaje k oddajnim prostorom in ima prehod do telovadnice. Cez poslovno stopnišče pridemo v prvo nadstropje na eni strani do pisarn organizacij, na drugi strani do upravnih prostorov radia. V drugem nadstropju so zopet pisarne in hišnikovo stanovanje, v tretjem nadstropju zopet pisarne in upraviteljevo stanovanje, četrtem in petem nadstropju pa stanovanje podeželskih tečajnikov. Tu bo moglo prenočevati 100 tečajnikov, ki bodo imeli različne spalnice, nekatere samo s 4 posteljami, druge pa več, največ pa po 15 postelj. Med posameznimi večjimi spalnicami so umivalnice, v sredi med spalnicami pa ima stanovanje prefekt, ki lahko nadzoruje vse večje spalnice, ne da bi mo-
■oc^SDGE
Tloris pritličja »Slov. doma« po osnutka Inž. arh. Ml Tepina. Daljša stran gleda na Kolodvorsko ulico.
ral stopiti na hodnik. Ob steni, ki loči spalnice od hodnika, so vgrajene garderobne omarice, ki se dajo odpirati tako iz spalnice, kakor tudi iz hodnika, zaradi česar udeležencem čez dan ne bo treba hoditi v spalnico. Ni potreba posebej poudarjati, da je tam tudi ambulanta z dvema izo-lirnima sobama, mala čajna kuhinja, več kopalnic, prh itd. Iz tega stanovanjskega trakta je ugodna zveza z glavnim stopniščem in prehod iz četrtega nadstropja na teraso v Tavčarjevi ulici. — Pri radio-studiu je razdelitev prostorov urejena tako, da so organsko skupaj povezani prostori potrebni za oddaje do 8 zvečer, kjer je prav malo sodelujočih, in prav tako zopet vsi prostori, ki služijo velikemu številu nastopajočih ob večernih urah. Posebno zanimivost ima telovadnica, katere pomična streha bc omogočila prezračenje od vseh strani zaprte telovadnice na dvorišču. V kleti bo dobila prostore obednica z gospodinjsko šolo, popolnoma ločen vhod bo imela banovinska vinska klet, ki bo imela seveda posebno zvezo z javno kuhinjo. Poseben vhod bodo imeli tudi lokali v Tavčarjevi ulici
Drugi načrt
Drugi nagrajeni načrt daje glavni poudarek pritličju z razsežno vežo, kjer bo prvo zbirališče, dostopno le iz glavnega vhoda v Kolodvorski ul. Po tem načrtu naj bi bila stavba v Kolodvorski ulici v pritličju zaradi velikega prometa odmaknjena za 3 m navznotraj od stavbne črte, v kateri bi stali le nosilni stebri, ki bi nosili v višjih etažah zopet za 3 m ven pomaknjeno stavbo. V sredi veže je Krekov spomenik, na obeh koncih avle pa dvoje reprezentančnih stopnic, od katerih vodijo ene le do tretjega nadstropja na vogalu Tavčarjeve in Kolodvorske ulice do pisarn, druge pa v kolodvorski ulici le do prvega nadstropja. Kdor je na reprezentančnih stopnicah, ne more na interne in obratno, kar omogoča ugodno delitev prometa. Iz glavne hale v pritličju je dostop v dve skupini prostorov, tako v vse radio-oddajne prostore in pa še v telovadnico s postranskimi prostori. V pritličju so dalje le še garaže in ločen vhod v vinsko klet, kjer so stopnice zopet tako
vgrajene v glavno stopnišče, da se obiskovalci ne srečavajo.
V	prvem nadstropju je med obema reprezentančnima stopniščema velika predavalna dvorana z 250 sedeži, lz reprezentančnih stopnišč so dostopne v prvem nadstropju na eni strani knjižnica, čitalnica in gimnastična dvorana 6 pritiklinami, na drugi 6trani pa posvetovalnica in celotna uprava radia. Načrt je izdelal tako, da bi se dala telovadnica in vsi radijski prostori s potrebnimi komunikacijami zgraditi posebej tako, da bi bilo mogoče z ostalo graditvijo tri in petnadstropnega trakta počakati
V	drugem in tretjem nadstropju so pisarne. Vse so dostopne iz velikega hodnika. V tretjem nadstropju je hodnik narejen kakor galerija tako, da se na obeh hodnikih obiskovalci lahko vidijo. Za medpi-sarniški promet pa je določeno posebno stopnišče, nekako v sredi hodnika. Pisarne so urejene tako, da ima vsaka organizacija poseben vhod v predsobo, od koder so dohodi k posameznim sobam. Pisarne so vse obrnjene z okni na obe glavni ulici. Poživlje-ne pa so v Kolodvorski ulici s tem, da so v fasado vgrajene majhne vrtne terase. V 4. nadstropju je velika dnevna in družabna dvorana za tečajnike :n tudi" šolska predavalnica. Tu so dvosobno stanovanje prefekta, prostori za učitelje in tudi nekaj spalnic. Od tu je tudi dohod na teraso na Tavčarjevi ulici. V 5. nadstropju so spalnice tečajnikov, ki so urejene po skupinah po 10 postelj, vsaka taka skupina ima svojo slačilnico, garderobne omare, dva umivalnika, nožno prho in telesno prho..
Tretji načrt ima v pritličju tudi veliko vežo. Neugodno pri njem je le to, da ima radijske oddajne prostore v dveh etažah. Zanimiv je tudi na->črt 9-nadstropne zgradbe, ki se ne drži gradbenih "predpisov, ki pa lepo rešuje zamisel Krekovega spomenffca. Razsodišče je priznalo, da so prvi trije projektanti pokazali mnogo večje razumevanje za naloge »Slovenskega doma«, kakor ostali. Razsodišče je mnenja, da bo najbrž treba napraviti iz najboljših načrtov nov skupen načrt. PTav tako svetuje, da se zmanjša gradbeni program ali pa poišče novo stavbišče. Vsekakor je natečaj lepo uspel in pripomogel, da smo napravili velik korak naprej k uresničitvi »Slovenskega doma«.
Celjski mestni svet
V petek zvečer je bila plenarna seja celjskega mestnega sveta, na kateri je g. župan najprej zaprisegel novno imenovane mestne svetnike: gg. Janka Kramerja, hišnega posestnika in upravitelja v p., Leopolda Višnerja, višjega poštnega kontrolorja, in Andreja Rozmana, ldjučavničarskega mojstra.
G. ravnatelj černelč je podal poročilo finančno-gospodarskega odbora. Izvedel se zajetje vode in napeljava vodovoda pri Celjski koči za 7000 din. Delo se bo takoj izvršilo. Odobrena je bila gradnja polstabilnega mostu čez Koprivnico in gradnja navadne ceste na Pratnemerje-vem zemljišču proti Dobravi. Določila se je nagrada 21.000 din za izdelavo petih idejnih načrtov za naselje — zazidave zemljišča med Savinjo, Ložnico, posestvom Mestnega zavetišča in državno cesto. Mestni svet je sklenil, da bodo pogrebni sprevodi na okoliško pokopališče po Komenskega in Zrinjskega ulici in ne več skozi Gaberje.
Za gradbeni odbor je poročal g. F a z a r i n c. Odobrene so bile nekatere parcelacije, dalje povečanje tekstilne tovarne Bergmann in drug pod
Sogojem, da zgradi nov prizidek v gradbeni črti. a zadnji seji je mestni svet sklenil, da sprejme
Tloris pritličja po osnutku Ini. arh. Gasporija M. In ln*. arh. Štruklja T. Obcestni hodnik in velika veža so črtkani. Črne točke ob hodniku označujejo strehe, ki nosijo vilje etaže z« 3 m naprej pomak-
njene stavbe v Kolodvorski ulici.
načrt za gradnjo poslopja OUZD v Celju z enim nadstropjem proti reverzu, da se SUZOR obveže, da bo po desetih letih zgradil še drugo nadstropje. Mestni svet je to izjavo odklonil ter vztraja na svojem prvotnem sklepu.
Socialni referent g. prof. B i t e n c je poročal, da je socialno-politični odbor dovolil šest novih podpor, devet jih je zvišal, 23 prošenj pa je odklonil. Nato je poročal o razdeljevanju podpor iz zneska, ki ga je podaril ob priliki svoje poroke g. Avgust Westen. Prošenj je bilo vloženih 988. Izmed teh je bilo 728 prošenj ugodno rešenih, 260 pa odklonjenih. Nekaj podpor je bilo danih tudi brez prošenj na predlog članov soc.-političnega odbora, oziroma okrajnih socialnih svetovalcev. Skupno je bilo podeljenih 192.075 din, ostanek 7925 din pa se bo uporabil za podpore bolnikom oziroma družinam, ki bi prišle v izredno hud položaj. Pri razdeljevanju podpor se je odbor držal v glavnem načelnega sklepa, da se da za vsakega otroka 50 din podpore. Od tega načelnega sklepa je napravil izjemo le v posebno važnih primerih. Podpore so se dajale v nakaznicah za blago, denar se je izplačal samo v primeru izrednih podpor.
Mestni svet je soglasno sklenil, da se v bodoče v proračun sprejme postavka za izredne podpore tistim družinam, ki jih bo Bog csrečil z dvojčki ali celo trojčki.
Mestni svetnik g. dr. Skoberne je poročal, da je mag. phar. Ivan Hubad vložil na ban-sko upravo prošnjo za dovoljenje za četrto javno lekarno v Celju. Banska uprava je dala to vprašanje v proučitev celjski mestni občini. Mestni svet je sklenil, da se dovoli ustanovitev nove lekarne s središčem v Prešernovi ulici.
Motoristi bodo odslej lahko vozili po vseh celjskih ulicah. Prepove se pa parkiranje vseh motornih vozil v Kolenčevi ulici, od kolodvora do pošte, v Aškerčevi ulici in v ozkem delu Prešernove in Žerjavove ulice.
Za kmetijski odbor je poročal ravnatelj gosp. C e r n e 1 £. Dovoljenih je bilo nekaj podpor za razne napravi ali nakupe.
Za odsek obvezne telesne vzgoje je poročal mestni svetnik g. prof. B i t e n c. Tečaji so se začeli s 1. aprilom in jih obiskuje okrog 200 obveznikov. Vodita jih gg. Pleteršek in Zupan. Mestna občina je nabavila obveznikom telovadne hlače, medicinsko in druge žoge. Fantje se enkrat na mesec kopljejo. Na tečajih se bodo vežbali za tekme v Mariboru.
Na tajni seji je mestni svet sprejel sklep, da bo od 1. julija naprej zavaroval vse svoje pogodbene in pragmatične nameščence pri Trgovski bolniški blagajni. V službo pri elektrarni sta bila sprejeta elektrotehnik Franc Žagar in uradnik Edvard Rupnik.
Občina je sprejela odlok finančnega ministra, ki je sporazumno t notranjim ministrom odklo-
Puhlmannov taj
ublažuje kašelj!
Dobiva se t vseb lekarnah. 0ng. saTitek 126 g Din 37'-
BHBHBI Ogl. res. tir. 15fl0/ltlW mSSSBSSSmm
Kmečki tabor v Soboti
Navodila udeležencem
Vsi, ki nameravate potovati na kmečki tabor, ki bo 5. maja v Soboti, si kupite pri domači Kmečki zvezi znak naše organizacije, če ga še nimate! Vsi člani Kmečke zveze imejmo na taboru pripet znak svoje organizacije! Istotako si morate vsi, ki boste potovali z vlakom, preskrbeti pravilno izpolnjeno člansko izkaznico Kmečke zveze, ki vam bo služila kot dokaz upravičenosti za če-trtinsko voznino za potovanje na tabor. Taborni znak, ki bo stal 1 dinar in ki bo služil kot vstopnica na Stadion k dopoldanskemu taboru in k igri, boste vsi kupili v Soboti.
Četrtinska voznina:
Z odlokom GD br. 27.57 je za vse člane Kmečke zveze, ki se udeležijo kmečkega tabora v Soboti 5. maja, dovoljena ugodnost četrtinske vozne cene na vseh progah v Sloveniji, in sicer za dohod od 3. do 5. maja, za povratek od 5. do 7. maja. Da to ugodnost dosežete, ravnajte takole: Na domači železniški postaji dokažite s člansko izkaznico, da ste član Kmečke zveze in zahtevajte obrazec za četrtinsko voznino K-14 ter polovično vozovnico do Murske Sobote. (Obrazec stane 2 dinarja.) Ta enosmerna polovična vozovnica velja tudi za brezplačen povratek, skupno z obrazcem K-14, katerega pa morate dati v Soboti pečatiti od prireditvenega odbora in na postaji! Zato ne oddajte pri prihodu v Soboto vozovnice in obrazca! V Soboti bodo vidno označeni in razglašeni kraji, kjer se bodo pečatili obrazci K-14 v dokaz udeležbe.
S katerim vlakom bomo odpotovali z doma?
Vsi, ki se vozite čez Ljubljano, Zidani most ali Celje, se odpeljite z doma že v soboto 4. maja zvečer, tako da boste ujeli vlak, ki vozi iz Ljubljane v nedeljo ob 0.45, iz Zidanega mosta ob 2.40, iz Celja ob 3.26. S Pragerskega ima ta vlak zvezo ob 6.05 in pride v Ormož ob 7.OS, odkoder se bodo udeleženci odpeljali z rednim vlakom ob 7.23, ki pride v Soboto ob 8.55. Ce bo treba, bo tik za tem vlakom vozil iz Ormoža v Soboto še posebni vlak!
Udeleženci s proge Maribor-Pragersko pa imajo najboljšo zvezo z vlakom, ki gre iz Maribora ob 5.26 zjutraj.
Udeleženci iz bližine Sobote, to je ob progah Ormož-Ljutomer-Sobota, Gornja Radgona-Ljuto-iner, Kotoriba-Ormož in Hodoš-Murska Sobota, pa naj se odpeljejo v nedeljo zjutraj s prvim jutranjim vlakom, da ne bodo delali gneče na poznejših vlakih, s katerimi se bodo pripeljali udeleženci iz oddaljenejših krajev!
Glede časa odhoda si zapomnite, da morate vsi, ki se peljete preko Pragerskega proti Celju itd., iz Sobote že z vlakom ob 14.551 Ostali pa lahko počakate v Soboti do vlaka ob 18.27 ii Sobote, ki pride v Maribor ob 22.14 in ki imi zvezo na vmesne stranske proge iz Ljutomera ir. Ormoža.
Svetujemo, da izrežete ta navodila za vožnjo in jih vzamete s seboj!
Ob prihodu v Soboto naj vsi, bodisi da pridejo z vlaki, bodisi s kolesi, avtobusi, na vozovih ali peš, odidejo takoj na zbirališče v Cerkveni in Sodili ulici, če nameravajo sodelovati v slavnostnem sprevodu. Vsi morajo biti na mestu že pred deveto uro zjutraj!
Kdor še ni bil pri maši, pa naj se udeleži slovesne sv. maše ob 9 v župni cerkvi!
Slavnostni sprevod se začne pomikati točno ob pol 10 dopoldne.
Ubogajte reditelje!
Na tabornem prostoru in na vlakih bo prostora za vse, kdor pa si hoče zagotoviti boljše mesto, naj pride na Stadion ali na postajo toliko prej!
Če bi ob času odhoda od doma deževalo ali kazalo slabo vreme, naj nihče zaradi tega ne ostane doma, kajti lani na celjskem taboru smo sc prepričali, da lahko tudi po najbolj deževni noči nastane najkrasnejši dan!
V nedeljo, 5. maja, na svidenje v Soboti na kmečkem taboru!
Nova prosvetna trdnjava v Slovenskih gorcah
Izredna požrtvovalnost slovenskih katoliških fantov

Sv. Trojica v Slov. goricah, 27. aprila.
Društveni dom, ki ga je lani meseca maja pričel graditi Fantovski odsek in je bil pred zimo znotraj že gotov ter že služi svojemu namenu, dobi tudi zunaj primerno lice: treba je še ometa, kleparskih del. okenskih rolet itd., kar bo končano že meseca maja. Slovesna blagoslovitev in otvoritev v poletju bo združena z večjimi prireditvami, nakar cenj. občinstvo že sedaj opozarjamo.
Dom je 27 metrov dolg, 9 m širok, v sprednjem delu enonadstropen ter podkleten. Dvorana meri 15X7 m, oder 6X9 m, zraven so sobe za seje, sestanke, garderobe itd. Obširne kleti bodo izborno služile za sadno trgovino in skladišča, kar je v tukajšnjem sadjarskem okolišu izredne važnosti.
Dom je v lastni režiji gradil Fantovski odsek, ki se kljub slabim časom ni ustrašil dela in ogromnih stroškov, pač pa jasno dokazal, kaj zmore mladina, ki se odločno prime dela in ga dovede do cilja. Vso javnost pa prosimo, da delo mladine podpre tudi gmotno in da tako novo pobudo za dokončna dela. Prispevke sprejema Fantovski odsek, Sv. Trojica v Slov. goricah.
nil sklep mestnega sveta od 31. jnuarja 193.5 za nadaljevanje pogodbe mestne občine za dobo 25 let glede Glazije s sokolskim društvom in SK Celjem.
SUo&ae novice,
Koledar
Nedelja, dne 28. aprila) 5. povelikonočna nedelja. Križeva nedelja. Pavel od Križa, »poznavalec; Lukezij.
Ponedeljek, dne 29. aprila! Peter, mučenec; Robert, opat.
Torek, 30. aprila: Katarina Sienska; Jožef Ben.
Hovl grobovi
-f-Na Grosupljem je v 70. letu starosti umrla 26. t. m. pri svojem zetu dr. Francetu Podkoritniku in hčeri Veri gospa Marija Zorčeva. Bila je vzorna mati, ki je v St. Vidu pri Stični, kjer je živela s svojim možem, rodila in vzgojila 12 otrok; osem je živih in bodo svoji mamici z vnuki vred ohranili hvaležen spomin za vso njeno veliko skrb in ljubezen, s katero se je žrtvovala vsa zanje. Sin Adolt je zdravnik v Rušah, vse hčere so f>oročene, med njimi je Francka soproga gosp. dr. Alfonza Terseglava, odvetnika v Trebnjem. Truplo blage pokojnice preneso v št. Vid pri Stični, kjer ga bodo danes dopoldne položili v domačo zemljo. Naj bo njeni blagi duši večni mir, vsem družinam pa naše sožalje!
■f V Ljubljani je umrl včeraj g. Matija Tomšič, ki je zvesto služboval skozi 40 let pri nekdanjih Strojnih tovarnah kot zvonoiivar. Pogreb bo v ponedeljek 29. aprila ob 14. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje 1
;..',;.	m ŠTEPLJIV ;
• •/TL-r-V •	vkVAUTETHI AUTO,,
''' M /7	' 4.''•• 1 :iooo.«aooo-ccm • •
ii w L//) Att J > ", 'ok-zastopstvo ;
, SXk/t V o. ž u z e k .,:;,.;
'• LJUBLJANA TAVCAR?EVA„i.11
Krožkom
Slov. dijaške zveze in fantovskim odsekom!
Krožkom SDZ in FO smo poslali znake, letake, lepake, položnice, pooblastila za nabiralni dan za kočevske Slovence, ki se bo vršil na vnebohod, 2. maja Nabiralni dan traja ves dan do osme ure zvečer. Lepake nalepite takoj, letake pa razdelite med ljudi dan pred zbirko in na dan zbirke. — Pooblastila za pobiranje prispevkov dajte potrditi (vidirati) pri prisfojni policiji ali pa na glavarstvih, če to od vas zahtevajol Skupek zbirke pošljite po odbitku vseh stroškov čimprej po položnicah, ki smo Vam jih poslali. Ponovno prosimo, da poka-žete pri zbirki vso potrebno živahnost in vnetost, da bomo vsi z uspehom zadovoljni. — Slovenska Straža v Ljubljani.
St Rupert dobil novega župnika
Te dni je župnija Št. Rupert dobila novega župnika g. Fr. Nahtigala, dosedanjega kaplana v Dobre-poljah, ki je prišel k nam v sredo. Ze na meji župnije, pri Mirni, je novega župnika pričakovala Četa gasilcev na konjih in številna vrsta slovenskih fantov kolesarjev, ki so novega župnika v slavnostnem sprevodu pripeljali v Št. Rupert, ki je bil za to priliko ves slavnostno okrašen. Na obširnem trgu pred cerkvijo pa je novega župnika čakala ogromna množica vernikov, tako šolske mladine z učiteljskim zborom, celoten občinski odbor z g. županom na čelu, vsi javni uradi, FO, Dekliški krožek v krojih, gasilci ter številne verske in cerkvene organizacije. Po končanih pozdravih je vsa ta ogromna množica napolnila cerkev, ki je bila lepo okrašena in rnzsveiljenn z neštetimi svečami in žarnicami. — Novi gospod župnik! Vi ste naš in mi smo Vaši. Želimo, da bi bili z nami in med nami vedno zadovoljni in da bi ljubi Bog bogato blagoslavljal Vaše delo I
Zdrouflno delovanje Rogove mineralne vode:
Pri odvišni želodčni kislini je treba štirikrat na dan piti po 100—200 g vrelca Styria. Voda se najprej ogreje, da izhlapi ogljikova kislina. Polabko piti I
Slovenski mladini
V nedeljo, dne 16. junija t. 1. bo v Ljubljani druga banovinska skupžčma naše mladinske politične organizacije MJRZ.
Slovenska mladina hoče na tej skupščini na ves glas in vsemu 6vetu povedati, da 6toji kot urejena armada za svojim voditeljem dr. Antonom Korošcem in da hoče z njim na čelu ponovno priseči zvestobo svojemu kralju, ponovno pokazati svojo narodno zavest, svojo pripadnost k slovenskemu narodu in svojo ljubezen do sloveneke zemlje in slovenskega jezika, poudariti pa tudi svojo neomajno ljubezen do naše narodne države Jugoslavije in izpovedati svojo odločno pripravljenost, da brani sleherno ped naše države.
Ob tef prilik: bo slovenska mladina organizirana v MJRZ poudarila tudi svojo zahtevo, da se slovenskemu narodu priznajo pravice, ki mu po božjih in človeških postavah gredo.
Letošnja banovinska skupščina MJRZ v Ljubljani ne bo samo zbor delegatov, ki jih bodo na skupščino poslale posamezne krajevne edinice MJRZ, ampak hoče biti mogočna manifestacija slovenske mladine za svoje svetinje in ideale. S temi smernicami bo potem pogumno šla na nadaljnje delo med slovenskim narodom.
Banovinski odbor MJRZ.
—	Prijavljanje inozemcev. S čl. 2. uredbe ministrskega sveta o bivanju in kretanju inozemcev z dne 17. aprila 1940 fe predpisano, da se mora tuji državljan v roku 12 ur po odhodu v mesto stanovanja, najkasneje pa v 36 urah po prehodu državne meje osebno prijaviti pri pristojni krajevni policijski oblasti, ki ji mora pokazati svoje listine. V istem roku se mora osebno prijaviti tudi, kadar spremeni kraj stanovanja. V mestih, kjer so posebna policijska oblastva, se mora prijaviti pri teh oblastvih, v drugih krajih pa pri pristojnem občinskem uradu. Daljši, a največ 36 urni rok velja samo tedaj, kadar je od vhodne postaje do kraja bivališča dolga pot. Če inozemec med potom kje izstopi za dalj kakor 12 ur, ali kje prenoči, se mora tudi v tistem kraju osebno prijaviti. Bivati sme samo v kraju, za katerega se glasi dohodna viza in samo dokler velja dohodna viza. Bivanje preko roka dohodne vize odobrava po ministrskem pooblastilu ban. Na isti način se mora osebno prijaviti tudi inozemec, ki ima dovoljenje za bivanje, a potuje v drug kraj po svojih poslih, ne da bi sicer spremenil kraj običajnega bivanja. Vsak inozemec, ki se ne bi pravočasno osebno prijavil, ali ki bi bival v kraljevini preko roka viza in ni dobil za podaljšanje bivanja posebnega dovoljenja, bo kaznovan z zaporom do 30 dni, ali z denarna kaznijo do 1500 din. Poleg tega bo po izvršeni kazni takoj izgnan iz kraljevine. Stanodajalci naj inozemca opozore na te dolžnosti takoj, ko se pri njih nastani. — Kraljevska banska uprava dravske banovine.
—	Namesto venca na grob pokojnemu Francu Breznikarju, posestniku v Braslovčah, ki je umrl 6. aprila, je darovala družina Pajkova iz Maribora 100 din Vincencijevi konferenci za akademike v Ljubljani. — Iskrena hvala.
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
KRUPP OŽUŽEK
KVALITETNI LJUBLJANA TOVORNI AVTO TAVČARJEVA 11
—	Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica ima na razpolago ta in prihodnji mesec vajeniška mesta za mizarje, soboslikarje in pleskarje, čevljarje, brivce, kovinolivarje, krojače, vrtnarje in cvetličarje, vajence za kartonažo in galanterijo, tapetnike, torbarje, damske frizerke, mo-distke, trgovske vajenke in strojne pletilje. — Fantje in dekleta, ki bi si želeli izbrati kakega izmed teh poklicev, naj pridejo z očetom ali materjo prihodnjo sredo, 1. maja, v petek ali soboto med 8. in 12. uro v poklicno svetovalnico (Aiker-čeva cesta — šolska poliklinika II.), kjer se jim bo določil čas psihotehnične preizkušnje in zdravniške preiskave. Učna mesta se bodo posredovala le tistim, ki so dopolnili 14. leto in ki bodo na osnovi preizkušnje spoznani za zmožne izvrševati enega izmed gornjih poklicev. — Preizkušnja, zdravniška preiskava in posredovanja učnega mesta je b&jsz-plačno. li Zm*
' Tfl
Zdrava narodna zaveti naj se pokaže v dejanju in nc samo v besedi. Zato bo vsak zaveden Slovenec in Jugoslovan na vnebohod, 2. maja žrtvoval, kolikor zmore, za kočevske Slovencel Ta dan bo nabiralni dan za kočevske rojake po vsej SlovenijL
—	Godbeno društvo Sora-Medvode priredi na vnebohod, 2. maja ob 3 popoldne na Svetju pri Medvodah veliko javno tombolo s prav lepimi dobitki. Tablice, ki 10 bile že lansko leto kupljene, veljajo tudi še sedaj, ker je bila tombola prene-šena od lanskega leta na letos. Pred tombolo koncert.
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
J.VILHAR, urar
LJUBLJANA. Sv. Petra (.36.
—	Namesto venca na grob blagopokojnega g. Ivana Plata'sa, posestnika v Sv. Jakobu v Slov. gor., je darovala ga. Viher-Cinauer 100 din za ravne šolske o* roke. Šolsko upraviteljstvo v Sv. Jakobu v Slov. gor. se dobrotnici najlepše zahvaljuje.
—	V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine od 27. t. m. je objavljena »Uredba z zakonsko močjo o bivanju in gibanju tujcev«, dalje »Spremembe in dopolnitve uredbe o podpornem skladu pomožnega osebja v državni službi« in »Uredba o osebni in rodbinski dokladi drž. upokojencev«.
—	Opozarjamo na »Romanja« (mali oglasi).
—	Majniški izlet v Logarsko dolino, dne 5, majal Za binkošti v Benetkel V začetku Junija na kolonialno razstavo v Neaplju) Prijave in informacije v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, tel. 22-50.
—	Društvo bančnih zavodot objavlja, da je pri bančnih zavodih v dravski banovini od 1. maja do 15. septembra uvedeno poslovanje za stranke le od 8 do 12.30. Popoldne bančni zavodi ne poslujejo.
—	Potres. Iz Save pri Litiji poročajo: Minuli torek, 23. aprila ob 12.40 smo čutili močan potresni sunek. Škode ni napravil. Nekateri so mislili, da je kakšna eksplozija.
kakor:krasne moltve-
nike. rožne vence, trakove mlrtine venčke in šopke, ročne torbice itd. io v trgovini
H. Ničman, Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2 kjer vam nudijo največjo izbiro in najnižje eene
—	Ogenj je izbruhnil v sredo, 24. aprila popoldne v vasi Zapudje, pbčina Dragatuš pri Črnomlju ter upepelil sedem poslopij, med njimi tri hiše. Ljudje ao bili na delu. Zato se je ogenj še lažje razširil. Gasilci iz Dragatuša in Vinice «0 ogenj omejili. Štefanu Goršetu je zgorelo prav vse poslopje z uopravo, orodjem in hrano vred. Tudi trije prešičl so zgoreli, rešena mu je le živina. Škode ima najmanj 60.000 din. Zavarovan pa ni bil nič, ker se je pripravljal, da zavarovalnino obnovi. Druga dva pogorelca sta kajžarja, ki sta Izgubila stanovanje in opravo, hrano in obleko. Potrebna je hitra pomoč. — Denarno pomoč usmiljenih src sprejema župni urad v Dragatušu,
—	Šoferji, avtomobilisti in mehaniki, ki žele biti premeščeni k avto-transportnim edinicam ali v mehanične delavnice, naj takoj zahtevajo potrebne tiskovine pri »Šoferskem društvu VOLAN za dravsko banovino v Ljubljani, Čopova ul. 2. Isto tam dobe potrebne tiskovine poklicni šoferji, ki nameravajo nastopiti službo v vojski kot plačani šoferji.
PLETENINE . TRIKOTAŽA
ALOJZIJ POTKATO PREJ
JO S. KUN C A. C o.
_LJUBLJANA • MIKLOŠIČEVA CESTA
—	Izletnike opozarjamo, da je ikoijeloiki muzej odprt zopet vsako nedeljo dopoldne od 10 do 12.
—■ Tečaj iz Itlzeologije za zdravnike v javni službi. Šola narodnega zdravja v Zagrebu priredi s sodelovanjem instituta za tuberkulozo od 2. maja do 29. junija 1940 šesttedenski tečaj iz ftizeologije za zdravnike v javni službi (okrajni, občinske, bolniški, higienski itd.). Namen teh tečajev je, da se zdravniki v javni službi spoznajo s tuberkulozo in njenim pobijanjem, da bi lahko pomagali pri akciji za pobijanje tuberkuloze. V tečaj se sprejme največ 12 zdravnikov. Zdravniki, ki želijo biti sprejeti v ta tečaj, naj po svoji pristojni oblasti pošljejo prijave na Šolo narodnega zdravja v Zagrebu, Miro-gojska 4, najkasneje do 10. maja. Zdravnikom, ki bodo poslani v tečaj, pripadajo poleg njihove stalne plače za časa bivanja v tečaju potni stroški in dnevnice na breme ustanove, ki jih pošlje.
—	Starši, ki nameravajo svoje otroke vpisati v srednjo šolo, se opozarjajo na »Slovnično in računsko snov za sprejemni izpit v srednjo šolo« od prof. Pavla Kozine in Ljudevita Mlakarja.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.	,,. i, 1 h 1 i j, „ , ,
Z1JNDARP vazuilK
.KVALITETNI	LJUBLJANA
M OT O C I K U TAVČARJEVA 11 ' VSAK MODEL DOBITE TAKOJ.,,
—	Združenje jugoslovanskih glasbenih avtorjev (UJMA) sklicuje svojo redno glavno skupščino na nedeljo 12. maja 1940 v Belgradu, v prostorih glasbene šole Stankovič ob 10 dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika;
2.	volitev dveh članov za overovatelja zapisnika;
3.	poročilo tajnika; 4. poročilo blagajnika; 5. poročilo poslovalnic; 6. poročilo nadzornega odbora; 7. pritožbe in prošnje; 8. slučajnosti. — V Zagrebu,
24. aprila 1940. Predsednik.
- -
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Dva tatova obsojena. V Slovenskih goricah je dalj časa strašil na svojih tatinskih pohodih Janez Ploj iz Sv. Trojice. Odnesel je vse, kar mu je prišlo pod roke, najrajši pa je imel kolesa, obleke in posteljnino. To je pač lahko spravil v denar. Pred soboškim okrožnim sodiščem je bil obsojen na 3 mesece in 15 dni strogega zapora. Ista usoda bi kmalu zadela Janeza Avguština iz Veščice, ki si je dal napraviti ključ, s katerim je lahko prišel v klet posetnice Line Perkičeve. Pri tatvini pa so ga domači zasačili in izročili oblasti. Bil je obsojen na 3 mesece zapora, pogojno za dobo 3 let.
—	Junak noža pred sodiščem. V Soboti je bil pred okrožnim sodiščem obsojen Jožef Vavpotič na 4 mesece strogega zapora. Spri se je z Aloj-zem Jelenom in ker mu ^v besedi ni bil kos, je potegnil žepni nož in mu zadal par vbodljajev, ki pa k sreči niso bili težjega značaja.
—	Dva samomorilca. V Dolgovaških goricah pri Lendavi se je obesil posestnik in družinski oče Mihael Graber. Dejanje je izvršil v živčni razvrvanosti, saj je znano, da je bil še od svetovne vojne živčno bolan. V Adrijancih pri Gor. Petrovcih v Prekmurju pa se je obesil na podstrešju domače hiše 19 letni edini sin tamošnjega posestnika Vincenc Županek. Kaj je pridnega in skromnega fanta gnalo k takemu dejanju, ni mogoče dognati, ker ni pustil nobenega pisma.
SBov. Marijina družba v Zagrebu ob 15 letnici
Dobro je, da ob važnejših obletnicah polagajo društva javne račune tudi v časopisih. Taki javni obračuni so pregledi društvenega dela, obenem pa tudi primer, do kake višine se lahko organizacija razvije z božjo pomočjo in dobro voljo.
Začetek naše družbe sega v 1. 1922. Takrat je ustanovil zalez. duhovnik g. Alojzij Kovačič »Dekliško zvezo« v ta namen, da bi ščasoma zrastla iz nje Marijina družba, To se je zgodilo že dve leti pozneje. V aprilu 1. 1924 je bila ustanovljena Marijina družba in g. Kovačič je sprejel prve druž-benke. Pod vodstvom sledečih voditeljev g. Do-stala, p. Prešerna D. J. se je začelo razvijati vse lepše življenje v kongregaciji, ki je pod desetletnim vodstvom (od 1. 1929—1939) p. Koželja D. J. doživela nepričakovan notranji in zunanji razvoj. Tu gre vsa zasluga skrbnim voditeljem, zlasti prvemu in dosedanjemu, ki je deset let delal z nami, videl naše križe in uspehe, vodil našo družbo z res posrečeno roko. Poleg navadnega programa Mar. družb (shodi, sestanki, seje, duhovne vaje, nastopi) je zbudil v družbi velik smisel za pomoč slovenskim brezposelnim dekletom v Zagrebu. Pod njegovim vodstvom je družba postala prava socialna ustanova. Osvetlimo jo malo s te stranil
Marijina družba je pred leti vzela v svoje roke društvo »Ognjišče«, ki ga zdaj popolnoma vzdržuje in vodi. »Ognjišče« je dom za brezposelne ali na službo čakajoča dekleta. »Ognjišče« vzdržujejo dekleta iz Marijine družbe, ki v ta namen dajejo večje denatne prispevke, ti pa seveda ne zadostujejo. Zato družba prireja igre, pevske koncerte, tombole, razne nabirke; obrača se od časa do časa tudi na rojake v domovini. Na žalost te prošnje ne najdejo nikakega odmeva tudi na višjih mestih. Tako so dekleta v tem velikem delu skoraj osamljena, k sreči je Marijina družba precej številna (200 druž-benk) in tako je mogoče z mnogimi malimi darovi vzdrževati ta slovenski domek, ki f£ vsi občudu-
Ljubljana, 28. aprila
Gledališče
Drama: Nedelja, 28. aprila: »AsmodeJ«. Znižane cene. — Ponedeljek, 29. aprila: Zaprto.
Opera: Nedelja, 28 aprila: »Modra roža«. Izven. Ponedeljek, 29. aprila: Zaprto,
Radio Ljubljana
Nedelja, 28. aprila: 8 Jutranii pozdrav — 8.15 Radijski šramel — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos bogoslužja iz trnovske cerkve: M. Tomčeva »Slovenska maša« — 9.45 Verski govor (prof. Filip Terčelj) — 10 Operetni venčki in napevi (plošče) — 11 Klavirska harmonika (Povše Jože), vmes samospevi (Roman Petrovčič) s spreinljev. klavirja (prof. P. Šivic) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Koncert. Sodelujejo Suzana Roche (klavir), Robert Soetens (violina) in Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec — 16.30 Pol ure za dijake — 17 Kmet. ura: Obdelovanje osušenih zemljišč (inž. Rado Lah) — 17.30 Kvartet mandolin (M. Antu-novič) — 18.15 Po domače (plošče) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Zmaj iz Nodjaja (Blngoje Radojevič, Bgd) — 19.40 Objave — 20 Domač koncert (Radijski orkester)
—	21.30 Odlomki iz op. Carmen (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Samospevi: Mirko Jelačin, pri klavirju prof. P. Šivic.
Ponedeljek, 29. aprila: 7 Jutranii pozdrav
—	7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče) — 12 Za oddih (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Zdravstveno predavanje: Duševna in telesna občutljivost človeka (ga dr. Bož. Zajec-Lavričeva — 18.20 Zd. Fibich: Vesna, sinf. slika (plošče) — 18.40 Kvarni vplivi na naš narodni organizem (Vojko Jagodič) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Potomci Relje Krilatice (Živorad Vukosavljevič, Bgd) — 19.40 Objave — 19.45 Več manire — pa brez zamere (Fr. Govekar) — 20 Kmečki trio — 20.45 Uverture (plošče) — 21.15 Koncert za violoncello: prof. Cenda Šedlbauer. pri klavirju prof. Pavel šivic — 22 Napovedi in poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester.
Prireditve in zabave
Prosveta v Zeleni jami vprizori danes ob 5 pop. spevoigro Darinka, ob 8 zvečer pa žalo-igro črnošolec. Vsa bratska društva in prijatelji prosvete vljudno vabljenil Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj.
Gledališče .mladih bo v ponedeljek 29.
aprila ob 20 ponovilo v frančiškanski dvorani Cankarjevo »Lepo Vido«. Vstopnice si nabavite
že v predprodaji, ki bo v ponedeljek pri dnevni blagajni v frančiškanski pasaži od 10 do pol 13 in od 15 do 18.
»Divji lovec«, ljudska igra s petjem na vnebohod, 2. maja ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani bo zaključila letošnjo sezono dramskega delovanja frančiškanske prosvete. Vstopnice si lahko rezervirate od ponedeljka dalje v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici.
Predavanja
Ženski odsek Salezijanske prosvete na Ko-
tleljevem ima v torek, dne 30. aprila ob 8 zvečer svoje zaključno predavanje, na katerem predava Anica Lebarjeva.
Prosvetno društvo pri Sv. Petru — moški odsek ima v torek ob 8 zvečer zadnji prosvetni večer v letošnji sozeni in bo predavanje zelo zanimivo.
Podružnica SVD v Šiški priredi v torek, dne
30, aprila, ob osmih v šoli v Sp. Šiški predavanje o porabi zelenjave v kuhinji in o njenem konser-viranju. Predavala bo učiteljica gospodinstva gospa H. Kelhar. Vabljene posebno gospodinje in dekleta!
Aranžerji, trgovci, nameščenci! Društvo oziroma klub izl. aranžerjev v Ljubljani vas vabi na drugo strokovno predavanje v skioptičnimi slikami, ki bo v ponedeljek 29. t m. v Trg. domu. Začetek ob 20. Vstop prost.
Slovanski klub priredi v torek ob 8 zvečer predavanje »Slovenska ali slovaška Panonija v IX. stoletju« v beli dvorani hotela Union. Predaval bo g. vseučii. prof. dr. Fr. Grivec. Vstop prost za vse, ki se zanimajo. Po predavanju ber občni zbor Slovanskega klaba.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo, 28. t. m.:
mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. — V ponedeljek: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 6, in mr. Gartus Moste-Zaloška cesta.
Poizvedovanja
Uboga žena je izgubila na Vodnikovem trgu nekaj denarja. Pošten najditelj je naprošen, da ga prinese v upravo »Slovenca*.
jejo, tudi Zagrebčani, ki hvalijo tako organizacijsko zmožnost slovenskega dekleta.
Vemo, da po tej kratki razlagi tudi Vi uvidite veliko res socialno akcijo slov. Marij, družbe v Zagrebu. V preteklem letu ie dobilo v »Ognjišču« nad 4000 deklet varni kotiček). Zato Vas prosimo dejanske pomočil Pomagajte na kakršen koli način naši kongregaciji, da bo lahko še nadalje vzdrževala ta slovenski dom v Zagrebu, ga sčasom še bolj uredila, kar bi bilo tudi potrebno. Dragi rojaki! Ne prosimo Vas za kako družbeno potrebo, ampak prosimo Vas za kruh in skrb za poštenost naših brezposelnih in na službo čakajočih deklet. V ta namen same veliko z veseljem žrtvujemo, a tudi pomoči od doma prosimo. — Morebitne denarne prispevke kakor tudi poizvedovanja in druga vprašanja pošiljajte na »Ognjišče«, Zagreb, Solovljeva 3, pritličje. — Tako izgleda naša Marijina družba v svojem 15. letu, ko jo sprejema v svoje roke novi voditelj g. P. R. Pat6 D. J. Želimo mu, da bi nas srečno vodil v nova leta, v nove uspehel
Grobnice in spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
Žrtvujte na nabiralni dan dne 2. maja 1940, na vnebohod, za kočevske Slovencel Vsak nni žrtvuje po svojih močehl
DUBII4NA
Uspeh koncerta za zimsko pomoč
V petek zvečer je bil v veliki unionskl dvorani prirejen prvi koncert za zimsko pomoč ljub-ljasnkim revežem. To prireditev ie obiskalo ljubljansko občinstvo v zelo lepem številu, prihiteli pa so nanjo tudi najodličnejši predstavniki ljubljanskih civilnih in vojaških oblasti. Koncert je biil prav pester, tako da se ni bilo treba v dvorani dolgočasiti nikomur, niti tistim ne, ki sicer ne hodijo na koncerte. S tem so Ljubljančani dokazali, da razumejo človekoljubni namen koncerta, katerega izkupiček bo šel v korist najpotrebnejšim ljubljanskim revežem. Koncert sam je navdušil vse poslušalce. Najprej je odpel naš APZ pod vodstvom g. Marolta udarne »Mlatiče«, »Flo-sarsko« in Hajdrihovo »Hercegovsko«. Pesmi so kar užgale občinstvo. Zbor je tudi še dodal Adamičevo lepo »Zdravieo«. Nastop pianista T ros ta, ki je odlično odigrali »Ugaslo srečo« in »Uteho« iz Smetanovih »Sanjarij« in še Tajčeviča »Dva balkanska plesa« je zadovoljil občinstvo tako, da je moral ponovno pokazati svojo spretnost. Obilo priznanja je žel Slovenski vokalni kvintet s solistko Polajnarjevo. Gdč. Zarnikova in g. Rupel sta z uspehom odigrala sijajno Kogojevo kompozicijo »Andante za violino in klavir«. Razpoloženi mojster Betteto je odlično odpel Pavčičevo »Padale so cvetne sanje« in arijo iz opere »Herodijada«, pri klavirju pa ga je spremljal mojstrsko g. Janko Ravnik. Pevski zbor Glasbene Matice ie pod dirigentom Mirkom Poličem odpel Milojevičevo »Vidovdansko pričest«, poskočno Adamičevo »Ko-marjevo ženitev« in učinkovitega Lajovčevega »Zelenega Jurija«. Zbor je žel obilo priznanja in je moral še dodati. Za zaključek je dirigiral orkestru Ljubljanske filharmonije g. Niko Štritof. Orkester je odigral predigro k operi »Knez Igor« ter Borodinove znamenite »Polovske plese«. S temi učinkovitimi skladbami je bil zaključen koncert, ki bo še dolgo časa ostal v najlepšem spominu ljubljanskemu občinstvu.
Ta Btl*HIAV budiva v veliki izbiri in L<a Dlf IliU ■ po starih cenah najfinejše orig. švic.ure. Na zalogi vsaki čas: »Glashiitte«, »Schaiihausen«, »Ornega«, »Doxa«, »Election« itd. Velika izbira zlatih verižic, obeskov, zapestnic, uhanov in dragih kamnov. — Zlato, srebro in drage kamne kupujeva po najvišjih cenah.
BRATA LOGAR, Ljubljana
Pred škofijo 15. — Teleion 44-32.
1 Za glasbenimi umetniki tudi likovni umetnik
hoče pokazati svoje dobro srce za mestne reveže. Še preden je namreč priljubljeni slikar Srečko Magolič obhajal 80 letnico svojega za slovensko novinstvo in humor, zlasti pa tudi za slovensko slikarstvo zaslužnega življenja, se je že tudi namenil, da svoj jubilej združi z velikim dobrim delom za reveže. Prve dni majnika bo namreč v Jakopičevem paviljonu odprta velika razstava prikupnih slik jubilanta Srečka Magoliča in dobrcn srčni jubilant je prav vso vstopnino in tudi 20% izkupička od prodanih del odstopil mestnim revežem. Ko človek čita o idealizmu naše akademske mladine ter o sklepu Akademskega pevskega zbora, da v kratkem ponovi mestnim onemoglim v zavetišču na Japljevi cesti svoj prekrasni koncert, ki si je z njim na svoji zadnji turneji po Jugoslaviji zaslužil najpopolnejše uspehe, in če se danes veselimo sijajnih uspehov reprezentativnega koncerta slovenske glasbe, ki ga je priredila Glasbena Matica pred razprodano dvorano hotela Union, moramo biti ganjeni pri novici, da tudi najstarejši slovenski slikar svoj častitljivi jubilej hoče ovenčati z dobrim delom za ljubljanske reveže. Brez dvoma bo hvale vredni sklep jubilanta Srečka Magoliča v naši javnosti zbudil največji odziv, da bo razstava zares častno obiskana in bo s tem izpolnjena želja predobrega jubilanta, da bo dobro delo za mestne reveže čim največje.
1 Uprava policije opozarja vse občinstvo, da se ne zadržuje brez potrebe v okolici vojašnic, predvsem pa, da ne nadleguje vojaških straž.
ce, da ne b« pozneje kesanja, ker je vsak lahko med srečnimi, da dobi avtomobil ali kar koli za 5 dinarjev. Ni pa samo to, da ste lahko srečni, temveč obenem tudi pomagate našim poštarjem in njihovi organizaciji, ki porabi čisti dobiček tombole v socialne in humanitarne namene, ker ima veliko število bolnih članov, za katere skrbi z bolniškimi podporami, ima tudi lastno godbo in pevsko društvo, za katero je v letošnjem letu nabavila nove inštrumente. Zato apeliramo na cenjeno občinstvo, da vsak po svoji moči podpre naše poštarje s tem, da si nabavi čim več tombolskih tablic. Kolo sreče se bo vrtelo v nedeljo, 5. maja ob 3 popoldne na Kongresnem trgu.
poslušalce Sirom slovenske domovine in še onstran njenih mej.
Sedaj odhajaš brez slovesa, brez besede. Utihnila je pesem Tvoja. Utihnila je za nas, a vedi, draga Gizela, da še čujemo Tvoj zvonki glas, ki nikdar ne bo utihnil v naših srcih. Preveč smo ga vzljubili, prevečkrat slišali.
Nad zvezdami boš pela slavo Stvarniku, a v srcih naših čula boš odmev.
Gizela naša! Tako hudo, hudo nam je pri srcu, da komaj, komaj izrečemo besede:
Zbogom, Gizela, zbogom!
Hrušica
Pevski koncert priredi danes popoldne v Našem domu v Hrušici pri Ljubljani Fantovski odsek Ljubljana-Rokodelski dom. Vse prijatelje naše organizacije in prijatelje petja vljudno vabimo.
I
Severna brigada
Kino Matica, tel. 21-24
Velefilm v naravnih barvah. DICK FORAN
Kanadska krallovsk« konjenica v krvavi borbi za pra-vioo red in mir. — Film o herojih, ki bo presirali smrt
Predstave ob 10.30, 15., 17., 19., in 21. uri
i
Kranj
Sprejem knezoškofa dr. Rožmana v Kranju.
Že ves teden se je Kranj pripravljal, da bo čim veličastneje sprejel knezoškofa prevzvišenega dr. Rozmana, ki bo letos opravil v kranjski de-kaniji vizitacijo in delil zakrament sv. birme. Pre-vzvišeni je prispel v Kranj v petek popoldne ob 3 v spremstvu svojega tajnika g. Prešerna. Pričakovali so ga vsi predstojniki uradov, zastopstva društev, četa gasilcev, šolska mladina s tvojim učiteljstvom in velika množica ljudi. Pred mestno hišo je škola najprej pozdravil okrajni glavar dr. Vidic, za njim pa ga je pozdravil v imenu kranjskega meščanstva župan cesenj. Pri sprejemu so bili navzoči vsi predstojniki šol, uradov, --"-'je in orožništva, nadalje zastopniki katoli-
1 Natečaj za osnutke za Dom onemoglih na Bokalcah. Mestna občina ljubljanska je podaljšala termin za oddajo načrtov do sobote 8. junija 1940 ob 12 in s tem razveljavila rok 22. maja 1940, vsi drugi razpisni pogoji pa ostanejo nespremenjeni v veljavi. Na zahtevo pošlje mest. tehnični oddelek v Ljubljani še en izvod situacije 1:1.000 brezplačno.
1 Ekskurzija dalmatinskih dijakov. Z današnjim dopoldanskim brzovlakom pridejo v Ljubljano dijaki in dijakinje VII. a razreda državne realne gimnazije v Šibeniku, ki jih vodi njihov razrednik škofjeloški rojak profesor Bertoncelj Alojzij. Izletniki se bodo mudili v Ljubljani dva dni, nato bodo šli v Bohinj in na Bled ter bodo šele v soboto zapustili Slovenijo in se čez Sušak s parobrodom vrnili zopet v Šibenik. Prof. Bertoncelj že tretjo spomlad vodi dalmatinske dijake v Slovenijo. Kakor do sedaj, tako je upati, da se bodo dijaki tudi letos dobro počutili med nami in odnesli lepe spomine iz naših lepih krajev.
1 Hrvatsko kulturno društvo »Napredak« ter vse njegove podružnice proslavljajo vsako leto mu-čeniško smrt hrvatskih velikanov Zrinjskega in Frankopana. V sporazumu in z blagohotnim sodelovanjem pristojnih tukajšnjih krogov bo tudi ljubljanska podružnica »Napredka« proslavila spomin na hrvatska borca ter je za to proslavo sestavila naslednji spored: Dne 30. aprila t. 1. (torek) bo v frančiškanski cerkvi ob 7 zjutraj svečana maša-zadušnica. Istega dne zvečer pa bo ob 20 iz radijskega študija prenašan sledeči program:
1.	Uvodna beseda (inšpektor g. prof. Silvo Kranjec).
2,	Koncert radijskega orkestra: Zajc-Bernard: Fantazija iz opere »Zrinjski«; Zaje: Slepi Marko; Zaje: Večer na Savi, karakt. 3. Vmesni nagovor predsednika Hrvat. kult. društva »Napredak« v Ljubljani, g. Franje Harazima. 4. Koncert radijskega orkestra — nadaljevanje): Lisinski: Ljubezen in zločin, fant.; Albini-Bradič: Uvertura k opereti »Baron Trenk«; Šafranek-Kavič: Hrvaški narodni ples iz op. »Medvegrajska kraljica«; Prejac-Bradič: Zagorska popevka; Gotovac: Kolo-poskočnica iz op. »Morana«.
Vrhnika
Vrhničani, ne zamudite koncerta APZ iz Ljubljane drevi ob 20.30 v Prosvetnem domu pod predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Napolnimo dvorano do zadnjega, kakor jo napolni občinstvo v vseh drugih krajih, kadar gostuje Akademski pevski zbor. Nocoj bomo slišali prav zanimive pesmi iz dobe slov. narodnega preporoda in čitalnic. — Dirigent g. France Marolt.
Jesenice
Jutri ob 8 zvečer obvezen sestanek FO v čitalnici. Danes ob pol 8 zjutraj začetek okrožnih tekem v telovadnici Krekovega doma.
Nezgoda. V tovarni, pri premiku na ozkotirni železnici, se je v sredo dopoldne ponesrečil mladi premikač Mertelj iz Mojstrane. Kolesje mu je odtrgalo roko pod komolcem.
Sestanek železničarjev JRZ. Danes, v nedeljo, dne 28. t. m. bo ob 9 dopoldne v Krekovem domu na Jesenicah članski sestanek poverjeništva Kluba železničarjev JRZ. Sestanka se udeležita s strani upravnega odbora iz Ljubljane tov. Masič in Cim-perman. Člani in prijatelji Kluba vljudno vabljeni.
Kino Krekov dom predvaja danes ob treh popoldne glasbeni velefilm — slavni in simpatični pevec Tino Rossi — »Pesem Pariza«, drevi ob 6. »Kolo življenja«. Za dodatek tednik Metro-Fox in še kaj.
škofja Loka
Tablice za veliko tombolo katoliškega prosvetnega društva, ki se bo vršila dne 2. maja t. I. so že v razprodaji in stane ena samo 3 din. Tudi veliki plakati so že zunaj in vse prav toplo vabijo, da naj nihče ne zamudi ugodne prilike in sreče, ki ga čaka na tej tomboli. 30 bogatih tombol je tako prepričevalna in privlačna reklama, da je vsaka beseda odveč. Opozarjamo pa, da naj vsakdo pazi pri nakupu tablic na društveni žig s sliko sv. Jožeta, da ne bo nepotrebnega razburjenja in jeze na koga drugega, kajti naše društvo hoče to veliko
ih prosvetnih in kulturnih organizacij, Vincenci-jeva Konferenca, zastopstva cerkvenih organizacij, zastopstvo Slovenske dijaške zveze. Pri sprejemu je sodelovala delavska godba iz Kranja. Po pozdravu pred mestno hišo se je pomikal sprevod s škofom na čelu proti župni cerkvi, kjer je Prevzvišenega sprejeta vsa kranjska duhovščina z de-, kanom in mestnim župnikom Matijo Škerbcem na I čelu. V cerkvi je podelil dekan Skerbec blagoslov z Najsvetejšim. Prevzvišeni je včeraj obiskal gimnazijo, meščansko šolo in ljudsko šolo ter karita-tivne ustanove, danes pa bo birmanje za kranjsko faro.
Krško
Sprejeli smo sledeči dopis: Resni časi so pomirili razborite politične borce v Krškem. Prav je tako. Medsebojno draženje se je pristudilo vsem dostojnim Krčanom že 30. novembra 1938, ko smo v povorki nameravali manifestirati za skupne ideale, pa se nam je skupna prireditev iznialičila v grdo medsebojno izzivanje. Takrat so sprevideli vsi oni, ki jim je mar bodočnost mladine, da mora biti konec medsebojnega izzivanja. — Le nekaterim vzgojiteljem še vedno ni za znosno sožitje. Še vedno hujskajo starše in mladino. Dokaz za to vidimo v celjski Novi dobi z dne 19. t m. v ljubljanskem »Jutru« z dne 22. t. m., kjer eo dali duška notranjemu nemiru v obliki grde tovariške nevoščljivosti in podlega ovaduštva. Napadli so tovariša in tovarišico, podtikajoč obema stran-karstvo, čeprav je splošno znano, da oba objektivno izvršujeta službene dolžnosti. — Pribijemo samo to, da denunciantstvo nikomur ne pristoja, najmanj pa vzgojiteljem mladine.
Hans Moser
Anton poslednji
Danes ob 10.30 (matineja) ter ob 15., 17„ 19. in 21. tiri
v svoji najboljši in najdubovitejši filmski komediji, kjer se bodete do solz nasmejali I
rS REZERVIRAJTE SI
VSTOPNICE I KINO SLOGA tel. 27-30
1 Vsi rezervni podoficirjl, člani ljubljanskega pododbora Združenja rez. podoficirjev kraljevine Jugoslavije se vabijo, da se zanesljivo udeleže rednega letnega občnega zbora v nedeljo, dne 5. maja t. 1. ob 10. v predavalnici Združenja jug, inženirjev in arhitektov v Ljubljani, na Kongresnem trgu (Kazino). — V soboto, dne 4. maja t. 1. ob 20 pa bo tovariški sestanek v salonu gostilne »Derenda« na Borštnikovem trgu.
1 Kam z denarjem? V hranilnico, v zemljo, ali v nogavico? Tja, kjer si obetaš največ. Sledi dobremu nasvetu. Kupi za 5 din tombolsko karto Rdečega križa, katero dobiš v trafiki ali v pisarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta št. 2. Z njo se udeleži tombole, ki bo nepreklicno 2. maja ob 15 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Glavni dobitek je 644 kv. metrov velika stavbna parcela, poleg
tombolo izpeljati občinstva.
popolno zadovoljstvo vsega
Sv. Jakob ob Savi
Prosveta D. M. v Polju uprizori danes ob 3 popoldne dramo »Krvava Španija«.
Zagorje
Dva občna zbora. Danes popoldne ob po! 17 bo občni zbor Ljudske gospodarske zadruge v dvorani Zadružnega doma v Zagorju. Ker so bile tekom leta izvršene znatne spremembe v poslovodstvu, utegne biti ta občni zbor prav zanimiv, na kar članstvo opozarjamo. Ob 14. uri pa bo občni zbor Električne zadruge Zagorje in sicer v dvorani zagorskega kina
Naš „Vrtec"
Z današnjo številko je »Vrtec« dopolnil svojo sedemdesetletnico. Kateri slovenski mladinski list se more ponašati s tako častitljivo starostjo! Starost? Da po letih, a ne po vsebini! Mlad je, kakor je mlado njegovo ime: vesel in pravljičen, pripoveden in pesniški, poučen in zabaven z igrami in z drobižem, s pismi in z ugankami.
Kdo bi mogel našteti vse urednike, pisatelje in pesnike in slikarje, ki so v teh dolgih letih sodelovali, Tebi, slovenska mladina, v pouk in zabavo. Saj še letošnjih ne morem navesti, preveč jih je!
Pa še to: tri knjige dobe vrtčevci letos! Nemara ni med Slovenci otroka, ki ne bi svoje roke stegnil po tem prelepem knjižnem daru.
Že lani, ko je »Vrtec« prvič izšel v lastništvu Slomškove družbe, je bil lep, a letošnji letnik prekaša vse dosedanje. To je splošna sodba vseh.
Prepričani smo, da se bo »Vrtec« v prihodnjem letu še bolj razširil, da širom Slovenije ne bo nobene hiše, kjer bi ne imeli našega »Vrtca«.
Prosvetno delo ob naši severni me\i
i
Ne pozabite! Se danes si oaielle prehrasnl, vseblnsho napeti liim lz dobe hrvave Iranc. revoludle.
KINO UNION tel. 22-21
Robespierrov padec
Ob 10 30 (znižane cene) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri
1 Danes zadnji dan jubilejne razstave. Drevi ob 18 se zaključi jubilejna razstava, ki jo je priredilo Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Doslej si jo je ogledalo že veliko ljubiteljev umetnosti, vendar število obiskovalcev prve slovenske umetnostne razstave ni bilo doseženo. Zamudniki naj ne opuste priložnosti, da si danes še ogledajo to poučno in informativno razstavo, ki kaže razvoj naše likovne umetnosti v zadnjih 40 letih. Pred-poldne si bodo med drugim ogledali razstavo gojenci zagrebške umetnostne akademije.
mmm Kino Kodeljevo tei. 41-64 wmm
Danes ob Va3., 1/j6. in '/s9 uri ter jutri ob 8. uri drugi veliki ,\1ICKEY R00NEY film:
Hardy je milijonar
Mickey Rooney, Leviš Stone, Cecilia Parker
Stella Dallas
Barbara Stanwyck in John Boles v prekrasnem iilmu, ki je epopeja nesebične materinske ljube/.ni.
1 Dela akad. slik. Franceta Godca v Galeriji Obersnel. Zanimanje za dela akad. slikarja Fran-
ceta Godca raste pri občinstvu iz dneva v dan, kar priča, da si je s to prvo oficielno razstavo
pridobil priznanje cenj. občinstva. Med razstavljenimi olji in temperi najde ljubitelj upodabljajoče umetnosti zares prave bisere (»Karlovška cesta, Ljubljanske strehe, Postajo, Mesto v zimi, Nede-
lja, Ljubljana dopoldne, Zmajski most itd.«) in prav
zato smo prepričani, da bosta banska uprava in
mestna občina brez dvoma podprli resnega in am-
bicioznega slikarja. — Razstava je odprta dnevno
8 zjutraj do 20. Vstop v razstavne prostore Galerije Obersnel je brezplačen.
1 Poštarska tombola. Tudi letos priredijo naši vrli poštarji svojo tombolo s krasnimi in bogatimi dobitki. Glavni dobitki so: štirisedežni avtomobil, šivalni stroj, osem raznovrstnih koles, voz bukovih drv, voziček, naložen z živili itd. Zato ne zamudite prilike in nabavite si pravočasno tomboiske tabli-
tega zadeneš lahko tudi kuhinjsko opravo, šivalni stroj, moško ali žensko ali otroško kolo ali na stotine manjših lepih dobitkov. Poskusi svojo srečo!
1 V tečaj za izdelovanje kožnatih rokavic se sprejema vsak dan od 10—12 dopoldne in od 3—5 popoldne. Hotel Metropol.
1 Dr. Kallay redno ordinira razen sobote in praznikov.
1 Društvo inženirjev v Ljubljani sklicuje članski sestanek v torek, 30. aprila točno ob 20. Sestanek bo v društveni predavalnici v Kazini, Kongresni trg l-II. Na tem sestanku se bo razpravljalo o vprašanjih ki so na dnevnem redu letošnje glavne skupščine Zveze inženirskih društev kraljevine Jugoslavije v Skoplju 5. maja, in o predlogih, ki jih bo naše društvo stavilo na glavni skupščini. Člani društva bodo na tem sestanku obveščeni tudi o podrobnostih potovanja na skupščino. Zaradi važnosti sestanka naj bo udeležba članov čim številnejša.
1 Društvo za varstvo deklet in Kolodvorski misijon ima 5. maja ob 10 dopoldne redni občni zbor v beli dvorani hotela Union.
1 Za dobavo 800 kub. metrov bukovih drv bo 1. maja spet licitacija v mestnem gospodarskem uradu in opozarjamo prodajalce, naj dražbe ne zamude.
Trnovski cerkveni pevki Gizeli na grob
(Poslovilne besede, ki jih je spregovorila
ob odprtem grobu v imenu cerkvenega pevskega zbora Darči Kocjanova.)
Preljuba tovarišica Gizela!
Tako i/.nenada, sredi svojega poletja ter sredi dela nas zapuščaš, da nam zastaja beseda ob slovesu.
Petje, ki si ga tako ljubila, Te je spremljalo vse dni življenja.
Slavček si nam bila v zboru. Bogu v slavo in nam v veselje si prejievala; razveseljevala si pa s svojim zvonkim glasom tudi radijske
Apače, aprila 1940.
Obmejni pas vsake države in naroda je najbolj izpostavljen tujemu vplivu. Marsikje je ta vpliv zelo močan. V narodnoobrambnem oziru lahko prištevamo ob naši severni med najbolj ogrožene kraje prav Apače, ki so zaradi tega za katerega koli javnega, prosvetnega ali nacionalnega delavca zelo trda lupina. Kdor pozna razmere v Apačah in kdor ve, kako zelo je bil v tem pogledu ta kraj do sedaj zanemarjen, bo takoj vedel, da tu niso tako rožnata tla!
Mislimo, da je za tako delo najbolj poklicano učiteljstvo — zavedno učiteljstvo, ki ve ceniti delo za narod, ki zna pridobiti narod za njegove kulturne dobrine in ki zna v njem zbuditi zavednost.
Odkar je v Apačah učiteljstvo polnoštevilno, je opažati, da se je v tem smislu globoko zasadila lopata nesebičnega in požrtvovalnega dela za naš narod. Jasno je, da se tukajšnje učiteljstvo dobro zaveda vse teže in odgovornosti dela (tako šolskega kakor izvenšolskega), katerega se je oprijelo z vso resnostjo. Zaveda se, da je mogoče pridobiti odtujene Slovence, ki vise tako rekoč med dvema svetovoma, le s tem, da se jim odpro oči. Izvedo naj in spoznajo, da je lepa slovenska beseda, da je slovenska pesem izpeta iz duše in da je naš narod, čeprav majhen po številu, velik po duhu.
Tako se je že lansko leto pričelo živahno in vidno delovanje na vseh poljih, ki zadevajo narodovo vzgajanje. Konec lanskega šolskega leta se je ustanovil DK, ki ga vodi učiteljica gdč. Šou-kalova. Dekliški krožek ima namen pritegniti in vzgajati čim več slovenskih deklet v prosvetnem in nacionalnem delu. Na sestanke prihajajo dekleta z velikim veseljem in razumevanjem. Na intervencijo ministra n. r. g. Snoja je banovina priredila v Apačah gospodinjski tečaj, ki se je začel 11. marca m bo trajal do 11. junija t. 1. V začetku šolskega leta se je preosnoval tamburaški zbor, ki ga z veliko vnemo vodi šolski upravitelj g. Šnu-derl. Tamburaški orkester, ki nastopa in sodeluje pri vseh prireditvah, je že dobro vigran in je seveda tudi važen činitelj nacionalne vzgoje.
Zavedajoč se, da je treba, • ako hočemo računati na trajen uspeh, začeti z delom pri mladini, je učitelj g. Mizerit ustanovil mladinski pevski zbor, ki je nastopil pri vseh mladinskih prireditvah (proslava 1. decembra, božičniea, mladinska igra »Jurček«), Zbor je pokazal pri nastopih naravnost presenetljivo višino. Program in izvedba vseh pesmi sta odsevala vso natančnost in ljubezen, pa tudi že razumevanje do lepega petja. Bilo je ganljivo, ko je iz mladih grl, ki so še pred nedavnim komaj vedela za slovensko pesem, vrelo kakor iz čistega studenca.
Potreba po slovenski pesmi se je pokazala tudi v ustanovitvi moškega pevskega zbora, ki ga
tudi vodi učitelj g. Mizerit. Tudi ta zbor nastopa pri vseh prireditvah in kaže razveseljiv napredek. Premostil je prve težave še negotovih glasov in skuša doseči ubrano in uravnovešeno stopnjo izvajanja. S svojim udejstvovanjem hoče pokazati, da stopa tesno ob strani vsemu ostalemu delu.
Največja delavnost pa se opaža na dramat-skem p«3lju. Tu je pričakovati največ uspeha, saj se s prirejanjem iger pritegne največ in najrazličnejših ljudi in je tudi zanimanje za to največje.
10. decembra 1939 so igrali v dvorani deške šole tukajšnji fantje in dekleta Krekovo igro »Tri sestre«. Igra je v splošnem dobro uspela, le tu in tam je motila izgovorjava (upoštevati je treba, da je v kraju občevalni jezik nemški).
Središče vsega tega nelahkega dela je seveda apaško učiteljstvo, ki je z nekaj novimi močmi pridobilo prave prosvetne in nacionalne delavce. Z veseljem smo ugotovili, da je učiteljski zbor odvrgel strankarske krinke in se z vso dušo podal na delo za naš narod. Spoznal je, da le složno delo in medsebojno pomaganje rodi resničen uspeh. Učiteljski zbor se dobro zaveda, da je treba narodu, ako ga hočemo vzgajati in pritegniti, tudi nekaj nuditi. Zato je sam stopil na odrske deske in se tako postavil v prvo vrsto javnih delavcev!
21. januarja t. 1. je učiteljski zbor podal dobro naštudirano komedijo »Teta na konju«. S prirojeno in zdravo komiko so igralci zabavali nabito polno dvorano. S komedijo je učiteljski zbor gostoval 27. januarja v Gornji Radgoni z največjim uspehom.
19. marca pa je učiteljski zbor igral nad vse odlično pripravljeno Zigonovo dramo »Kadar se utrga oblak«. Drama je bila podana zelo dobro, lahko bi rekli, da je presenetila, še bolj prepričevalno in dognano je bila drama podana 30. marca v Gornji Radgoni.
Cisti dobiček vseh teh prireditev in gostovanj je namenjen razširitvi dvorane v Apačah, Id je že ob prvi prireditvi pokazala, da je mnogo, mnogo premajhna in s tem ne dopušča popolnega razmaha.
Učiteljski zbor je zaoral v ledino in pokazalo se je, da ne zaman. Na prireditve in predstave so začeli prihajati celo Nemci, ki se sedaj navdušujejo za vse te igre in petje! Uspeh torej ni izostal! Naš narod je začel spoznavati našo besedo in našo pesem, s katerima je zaslutil sorodnost in povezanost. Tukajšnji odtujeni narod je odprl oči in videl, da nismo njegovi tlačitelji in da je do sedaj živel v zmotnem prepričanju. Začutil je, da je del slovenskega naroda!
Učiteljskemu zboru pa, ki poleg napornega šolskega dela posveča ves prosti čas prostovoljnemu izvenšolskemu delu, vsa hvala! Idealnim in vztrajnim oračem slovenske njive priznanje z željo, da v tem težkem delu ne klonejo.
Namoveiša poročita
Poostreno nadzorstvo nad plitvimi deli Donave
Budimpešta, 27. aprilu, t. Reuter: Zunanje ministrstvo ie danes službeno objavilo, da bo plovba po Donavi, dokler bo trajala vojna, nadzorovana v odseku Donave pri »Železnih vratih«. Nadzor nad plovbo bodo vršile vse podonavske države. Kakor je bilo sklenjeno v zadnji resoluciji nu konferenci podonavskih držav (18. aprila), si Madžarska pridržuje pravico predložiti nove predloge, te bi bilo po-takoj sporočili, znala cenit naše čestitke. Uspe-raadžarska vlada vse podonavske države, nuj ne nastopajo posamično pri nadzorovanju plovbe, ker bi s tem prevzele nase veliko odgovornost, posebno če bi se pripetili spet neže-Ijeni dogodki.
Chamberlain in Reynaud sta izmenjala brzojavki
London, 27. aprila. A A. Reuter: Uradno sporočajo, da sta si predsedniku francoske in un-glcške vlade izmenjala sledeči brzojuvki:
»Francoski narod deli z angleškim narodom navdušenje in hvaležnost 'do angleške mornarice, ki je izpolnila novo stran svoje slavne zgodovine, ko je zadala sovražniku krut udarec, od katerega si ne bo mogel več pomagati. Paul Revnaud.«
Chamberlan je odgovoril: »Vaša brzojavka me je globoko ganila. Vem, da lx> anglešku mornarica, knteri bomo vsebino vaše brzojavke takoj sporočili, znala ceniti naše čestitke. Uspehi naše mornarice so nov dokaz odločnosti narodov obeh naših držav, da se bosta odločno borila do izvojevanja zmage. Neville Chamberlain.«
Zavezniška poročila
London, 27. aprila. AA. Renter: Po vesli norveške telegrafske agencije je bilo pri včerajšnjem napadli nemških letni na neke kraje na zahodnem Norveškem zbitih več nemških bombnikov. Sovražna letala so napadala Anda-lanes z eksplozivnimi in zažigaloimi bombami. Človeških /rtev ni bilo, puč pu je zgorelo več hiš. Več bombnikov je bilo zbitih. Južno od Alesunda so lovska letala napadla tri nemške bombnike. Ne daleč od Storfjordena sta bili zbiti dve nemški letali, eno letalo pa se je moralo spustiti. Sedaj se potrjujejo vesti, da je neka majhna norveška patrolna ladja zbila 10 nemških letal.
London, 27. aprila, o. Zadnja norveška poročilu pravijo, du trajajo še vedno hudi boji v okolici mesta Roros Nemška letala dovažajo vojaštvo zavezniškim četam za hrbtom, kar je brez uspeha, ker jih zavezniki, še ko padajo nn zemljo, sestrelijo ali pa se nemški vojaki ubijejo, ker sc spuste iz premajhne višine. Ob železnici Oslo—Bergen se boji nadaljujejo.
Norvežani poročajo o izkrcavanju novih zavezniških čet nekje na Norveškem in o izkrcavanju težkega topništva ter letal.
Svfcarskl list o zadnjih dogodkih na norveškem bojišču
Curih, 27. apr. b. »Neue Ziircher Zeitung« prinaša poročilo svojega stpckholtnskegu dopisnika, da se je položaj zaveznikov v Norveški zadnje dni znatno poslabšal. Zavezniki bodo morali vložiti mnogo vočje napore kakor do sedaj, če ImmIo hoteli preprečiti nadaljnje napredovanje Nemcev. Predvsem bodo morali ojačiti svoje zračne sile, ker dosedanje ne zadostujejo, dasi so prispela nova angleška letala. Poleg tega so Nemci močnejši glede težkega topništva in motoriziranih oddelkov. Včerajšnja poročila, da so Nemci v Ksterdalu in da so po kratkem ponovno napredovali in prešli Roros, se sedaj potrjujejo.
Nemško poročilo o bojih zadnjih dni
Berlin, 27. aprila. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: V teku 22. in 23. aprila se je
m Minister dr. Miha Krek govori na občnem zboru mestne organizacije JRZ v Mariboru v dvorani Aleksandrova cesta 6 v soboto, dne 4. maja ob pol 8 zvečer. Člani organizacije in somišljeniki vabljenil
m Redne sv. maše v kapelici nad Slomškovim grobom. Od maja do oktobra je vsako sredo ob pol 7 sv. maša v kapelici nad Slomškovim grobom. Med sv. mašo je mogoče pristopiti tudi k sv. obhajilu. Letos bemo po sv. maši poleg molitve za beatifi-kacijo Slomška molili tudi za blagor našega naroda in naše domovine, ki jo bcimo posebno še Slomšku priporočali tudi v vsakdanjih molitvah. Vabimo častilce Slomškove, posebno še dijaško mladino, da se pobožnosti udeležuje. — Slomškova družina.
m Majr.iške pobožnosti. V stolnici se začne ir.ajniška pobožnost v torek, 30. aprila ob 19, ter traja ves mesec majnik v sledečem redu: ob 6 blagoslovila sv. maša, ob koncu maše se molijo Marijine litanije; ob 18.45 je rožni venec, ob 19 litanije Matere božje 6 sv. blagoslovom, nato majniška pridiga, po pridigi vsakokrat Marijina pesem. Ob nedeljah in praznikih bodo ob 19 pete litanije. Govori bodo razglašeni na cerkvenih vratih — V frančiškanski baziliki bodo tudi letos šmarnice za šohko mladino, ki so vedno tako priljubljene. Majniška pobožnost se začne v sredo ob delavniikh ob 5.30, šmarnice za šolsko mladino ob 18. Ob nedeljah in praznikih je pobožnost ob 15 in 18. — V župnijski cerkvi 6v Magdalene bodo šmarnične pobožnosti v majniku vsak dan ob 6.15 ki ob 19. Zvečer jc pridiga in litanije.
Moško perilo po meri
ceneno in hitro dobavlja veleizdelovalnica IVAN BABIČ, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 24.
Ptuju, Strubelj Albina s Sladkega vrha, Ukmar Vinko iz čemeč, Urbanek Filomena z Železne gore, Veber Zorislava s Prihove, Velikogne Terezija iz Dobja, Videnič Alojzij iz Dobja, Velkar Ana s. Avgusta iz Maribora, Zaje Albina iz Tepanj.
Kisrečilo nemškim četam nenadoma prodreti v .illehamer in je prišlo tako do prvega spopada /. angleškimi četami, ki so prišle od Andala-nesu. Nemci so razpršili ungleške oddelke. Sovražnik je pobegnil proti Dombasu in pustil velike količine orožja. Ujetih je bilo 200 Angležev, med njimi štab angleške brigude in več poveljnikov. Pri njih so našli veliko operativnih dokazov in dokumentov, ki so največjega političnegu in vojaškega pomena. Dne 25. upr. smo ujeli ponovno več Angležev. Drugi oddelek izkrcanih angleških čet je bil napaden pri Stenkjeru in se je moral umakniti. Ujeli smo dva angleška častnika in 80 vojakov. V obeh krajih se je pokazalo, da so nemške čete nudmočne. Dne 26. aprila so močne nemška sile prodrle preko Kinseta in Roriisa, tako so prišle 330 km od Osla in so bile samo 100 km duleč od Trondhjema. Topniški ogenj angleških pomorskih sil proti Narviku in okolici sc je 26. uprila nadaljeval. Severno od Narvika je bil uničen norveški bataljon jx> naskoku nemških alpskih lovcev. Ujetih je bilo 144 norveških vojakov.
Nemške letalske sile so napadale vse baze angleških in francoskih čet nu Norveškem z velikim uspehom. Neka unglešku križarka ie bila zudetu v Sognofjordu, da je prišlo do eksplozije in je bila ludja težko poškodovana. Ob priliki uspešnega napada na letališče v Alborgu je bilo zbito eno angleško letalo. Na zahodu je bilo nemško letalstvo zelo aktivno. Delovni so bili tudi ogledniški oddelki in je sovražnik pretrpel hude izgube. Ujetih je bilo 32 Francozov.
Hrvatska gospodarska delegacija v Budimpešti
Zagreb, 27. aprila, b. Danes ob 1.45 se je z brzini vlakom skozi Koprivnico odpeljala v Budimpešto na velesejem delegacija banske oblasti in hrvatske gospodarske zbornice. Delegaciji predseduje načelnik oddelka za trgovino in industrijo dr. Mirko Lamer. Delegacijo je v Budimpešti pričakovalo zastopstvo tamkajšnjih oblasti. Delegacija bo ostala v Budimpešti 3 dni in bo sprejeta pri razuih madžarskih gospodarskih krogih.
Grandi o stališču Italije v sedanji evropski vojni
Rim, 27. apr. AA .StefanC: Danes je bilo zaključeno zasedanje fašistične korporativne zbornice. Na koncu so poslanci priredili manifestacije Mussoliniju. Povod za te manifestacije je bil govor, ki ga je imel predsednik predstavniškega doma Grandi. Grandi je dal duška vdanosti in zvestobe predstavniškega doma Mussoliniju. V govoru je rekel sledeče:
Fašistična stanovska zbornica se je sestala v burnem trenutku Evrope, v trenutku, ko se razvijajo dogodki, ki utegnejo spremeniti sliko Evrope in sveta. Fašistični imperij ne more ostati samo ob strani teh dogodkov. Italijanski narod si je v svesti teh odgovornosti in svojih dolžnosti. To tudi ne more biti drugače, ker ere za življenjske koristi sedanjih in bodočih pokoljenj. Sedanji dogodki niso presenetili Italije zaradi tega ne, ker jo je Mussolini skozi 20 let pripravljal duhovno in vojaško.
Ko se je obrnil k Mussoliniju, je rekel:
Vi ste italijanski narod vodili k zmagi. Vi vodite italijanski narod k miru in delu, kakor ga vodite tudi v borbo. Vi ste dali italijanskemu narodu nezlomljivo vero in moč. Vi ste mu dali imperij. Italijanski narod je z vami in gre za vami v vašem velikem delu. Od Alp pa do Indijskega oceana predstavlja italijanski narod trdno vojsko 45 milijonov ljudi, ki so zbrani okrog kralja in cesarja.
Velik požar na Barju
Ljubljana, 28. aprila 1940.
Ob tri četrt na eno zjutraj sta dva topovska strela z Ljubljanskega gruda«naznanila, du je nastal velik požar v znani gostilni pri sMokarju« na Barju. Ko o tem poročamo, podrobnosti o požaru še niso znane.
*
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno,
mestoma dež.
m Vodstvo po razstavi slik L. Perka 5n H. Pe-čariča bo danes dopoldne ob 11 v beli dvorani
, Uniona.
m Fantovski odsek Maribor II. Jutri ob 20 predava v običajnih prostorih načelnik socialnopolitič-nega oddelka mestne občine g. Bramdner o socialni zakonodaji v Jugoslaviji.
m Pobrežje. Fantovski odsek in Dekliški krožek priredita danes ob 7 zvečer skupno telovadno akademijo v dvorani Slomškovega doma na Po-brežju. Vsi prijatelji naše mladine vabljeni!
m Ob priliki obletnice smrti proi. Ivana Vese-njaka priredi mariborska podružnica Slomškove družbe v nedeljo, dne 5. maja spominsko slavnost. Ob 9 bo 6v. maša za rajnim v frančiškanski cerkvi, ob 9.30 pa v Zadružni gospodarski banki predavanje o pokojniku kot vzgojitelju. Vabimo vse njegove bivše učence, člane naše in okoliških podružnic ter naše prijatelje, da se svečanosti udeleže v čim večjem številu. Osebnih vabil ne razpošiljamo. — Slomškova družba, podružnica Maribor.
m Važno za delodajalce. Davčna uprava v Mariboru opozarja delodajalce, da se s 1. majem spremeni tabela uslužbenskega davka za dnevne in mesečne ponavljajoče se prejemke. Delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v gotovini in oni, ki ga plačujejo v markicah, se opozarjajo na te spremembe. Nove tabele za izračunavanje uslužbemkega davka se dobe pri davčni upravi Maribor mesto v sobi št. 4.
m Prodaja kavarne Astorija ni odobrena. Javili smo že, da'je bila prodana na dražbi kavarna Astorija ter jo je kupil lastnik tvrdke Weka Karol Wcsiak. Prometna komisija pa je soglasno odbila prenos ter je dražba s tem razveljavljena.
m Prošnje procesije bodo ta teden v sledečem redu: Jutri v ponedeljek se udeleži procesij tudi šolska mladina, pa bodo šele ob 8 in sicer gre procesija iz stolnice v frančiškansko baziliko, iz frančiškanske župnije pa istočasno procesija v stolno. V torek in sredo bo v stolnici blagoslovna sv. maša ob 5.30, po maši pa procesija in sicer v torek po Orožnovi, Strossmajerjevi, Gregorčičevi in Gledališki ulici v stolnico, v sredo pa gre pro-
Celjske novice *
c Gostovanje ljubljanske Opere v Celju z Dvorakovo opero »Rusalka«, je presenetilo Celjane. Ljubljanska Opera je pokazala presentljiv uspeh in napredek tako igralsko iu pevsko, kjer se kaže poseben vpliv režiserja Cirila Debevca. Celjani bodo z veseljem sprejeli ljubljansko Opero vsak čas in smo prepričani, da bo ob njihovem gostovanju celjsko gledališče vedno polno. Baje namerava ljubljanska Opera prirediti letos v celjskem mestnem gledališču še dve predstavi.
c Itazstava del R. Jakopiča in F. Bernekerja bo odprta danes, v nedeljo, ob 11 v Celjskem domu. Otvoritveno besedo bo spregovoril g. profesor dr. F'ran Šijanec.
šaleški, Mislinjski in Savinjski dolini naznanjam, da sem odprl v Šoštanju s 15 aprilom 1940
steklarsko delavnico
Bogata in popolna založba vseh vrst šip. okvirov itd. Sprejemam vsa steklarska dela. Priporočam se
Rezar Ivan, steklar
SoitanJ (v hiši g. Iv. Burkelca, Koroška 14)
c Binkoštni izlet od 11. do 13. maja priredi Tujsko-prometna zveza v Celju. Moderen avtokar v Italijo na progi Celje—Postojna—Vipava—Gorica—Redipuglia—Trst—Celje. Odhod iz Celja bo v soboto, 11. maja ob 6 zjutraj. Prijave za izlet se sprejemajo nepreklicno le do 1. maja.
c Društvo rejcev malih živali priredi danes ob 9 dopoldne v okoliški osnovni šoli važno predavanje o produktivnem vrtnarstvu in umni reji kuncev.
Otroški voziček, kolo ali šivalni stroj
najbolje in najhitreje prodaste, kupite ali
zamenjate v trgovini
Josip Uršič — Celje — Narodni dom
c Hmeljarski tabor priredi v četrtik (na vne-bohod) v Roblekovi dvorani v Žalcu Hmeljarska zadruga. Pričetek zborovanja ob 10. Vabljenil
c Celjski šahovski klub je določil zadnjo sredo in petek v mesecu kot igralna dneva za prvenstvo brzoturnirja, to pa zaradi prevelikega števila pri-glašencev. Včeraj je v svojih klubskih prostorih igrala B skupina za prvenstvo v mesecu aprilu. Prvo mesto p 13 točkami od 16 dosegljivih, si je priboril Janko Jazbec; drugo pa Davidovac s 12 in pol točke. Danes igra CŠK, prvak Slovenije, v Mariboru s prvakom dravskega okrožja tekmo za prvenstvo Slovenske šahovske zveze.
Avtobusni izlet Postojna-Gorica-Trst
Prospekte in prijave Putnik, Celje. Telefon 119
c Požar v Stranicah. V petek popoldne je zgorelo v Stranfcah gospodarsko poslopje Šmidovih. Kako je ogenj nastal, še ni dognano. Na kraj požara so prihiteli konjiški gasilci in ogenj omejili, da se ni razširil na hišo. Škoda je precejšnja.
Ptuj
Smrt dobre krščanske žene. V sredo jc umrla 65-letna zasebnica Černezel Elizabeta. Bila je dobra krščanska žena, saj smo jo videli vsako jutro pri sv. maši in pri sv. obhajilu. Tudi za siromake je imela odprto srce, tako da se jo bodo vsi s hvaležnostjo spomin jali. Pokopali so jo v petek popoldne ob veliki udeležbi na mestno pokopališče. Naj ji sveti večna luč!
Ponarejeni 500 dinarski bankovci so se pojavili tudi v Ptuju. Dosedaj so zaplenili 5 takih bankovcev, toda ljudje pravijo, da so jih videli še več. Od teh petih so štiri dobili na pošti, enega pa v trgovini. Bankovci so ponarejeni precej slabo, da jih je takoj lahko spoznati za ponarejene. Ljudje naj bodo pri sprejemanju 500dinarskih bankovcev previdni.
Dramsko društvo vprizori v petek dne 3. maja ob 20 v Mestnem gledališču »Martina Krpana«.
Royal kino, Ptuj. Močan film vzvišenih karakterjev »Guverner«. Odlična režija, prvovrstni igralci. (Willy Birgel, Uannelore Schrott.) Pride sijajen pevski in muzikalni film »Bel Ami« (Villy Forst).
Sv. Križ pri Belih vodah
Slovečo božjo pot smo že začeli popravljati. Težko je popravljati in vzdrževati cerkev v taki višini. Vse je treba zvoziti iz doline v višino 1054 metrov. Pa če so naši predniki imeli pogum cerkev zidati, bomo tudi mi imeli pogum, da to prelepo cerkev sv. Križa, dediščino naših očetov, za stoletnico lepo popravili. Dobri romarji radi darujejo za to cerkev, ki kraljuje nad Savinjsko in šaleško dolino. Vsem dobrotnikom, ki so že ali še bodo kaj darovali, naj božji Zveličar tisočero povrne. Stoletnico in sv. birmo bomo praznovali 16. junija, na lepo nedeljo. Pred to slovesnostjo bodo trije romarski shodi. Prvi shod bo 3. maja — Najdenje sv. križa, drugi na binkoštni ponedeljek 13. maja in tretji na praznik Srca Jezusovega 31. maja. Na predvečer shoda je vedno pridiga in pete^ litanije. Ob shodih je prvo sv. opravilo vedno ob šestih, drugo pa ob praznikih ob desetih, ob delavnikih pa ob osmih. Vsak petek je sv. maša ob sedmih. Romarji, pridite. Svetokriška cerkev naj se oh vsakem shodu zopet napolni, kot nekdaj. Pri Sv. Križu iščimo pomoči v težkih časih.
Rogaška Slatina
Železničarji iz Rogatca se tem potom zahvaljujemo Zdravilišču v Rogaški Slatini za njegovo naklonjenost ob priliki uprizoritve gledališke igre »Butalci*. — Nadalje se zahvaljujemo vsem sodelavcem in gledalcem, ki so se igre v tako velikem številu udeležili.
cesija v cerkev sv. Alojzija. Iz frančiškanske bazilike gre procesija v torek ob 6 k sv. Barbari na Kalvarijo, v sredo ob 6 pa v župnijsko cerkev sv. Jožefa v Studencih. Iz magdalenske župnijske cerkve bodo šle procesije ob 6 in sicer v ponedeljek k sv. Jožefu v Studence, v torek v Radva-nje, v sredo v kapelo na magdalensko pokopališče na Pobrežje.
m Zanimiva ovadba proti industrijalcu. Neki železniški upokojenec iz Maribora je ovadil sodišču nekega tukajšnjega tekstilnega tovarnarja, češ da ga je spravil ob njegovo premogokopno podjetje ter ga je oškodoval za 674.000 din.
m Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima danes dr. Ivan Turin, Linhartova ulica 12.
Gledališče
Nedelja, 28. aprila ob 15: »Gejša«. Znižane cene. — Ob 20: »Konto X«. Znižane cene. Zadnjič.
Iz Julijske Krajine
Ob 80 letnici Smrekarjeve mame) V Postojni praznuje danes svojo 80 letnico rojstva gospa Katarina Gorjanec, p. d. Smrekarjeva, mati 15 otrok, od katerih je še 6 živih in dobro preskrbljenih. Pred 10 leti ji je umrl mož Martin, ugledni in daleč na okoli znani tesarski mojster in posestnik v Postojni. Kljub temu težkemu udarcu in visoki starosti še vedno marljivo gospodari na svojem domu. Z zanimanjem prebira dnevno časopisje in pazljivo zasleduje vse druge dnevne dogodke. V največje veselje pa so jr otroci, vnuki in vnukinje, ki se s hvaležnostjo in globoko vdanostjo zbirajo ob njej. Smrekarjevi mami želimo, da bi ji bila naklonjena še dolga vrsta zdravih in zadovoljnjih let med dragimi svojci.
Pazite na pretkanca! Opozarjajo se zlasti duhovniki po deželi pa tudi drugi ljudje pred pretkanim delomržnežem Petrom KI., ki izdajajoč se za študenta izvablja od duhovščine sebi v podporo denar, pri drugih osebah pa nastopa kot pobiralec darov za semenišče, ki je le njegov žep in želodec.
V Ajdovščini je 13. aprila umrl g. Avguštin Lulik, ki je dosegel visoko starost 90 let. 28 let je opravljal službo ajdovskega pismonoše Pred 15 leti je 75 let star opustil svoj posel in se umaknil v zasluženi počitek — seveda brez vsake pokojnine. Bil je značajen naš mož, ki je vse svoje skrbi posvetil družini, katero je lepo vzgojil Dva sinova sta visoka uradnika v Jugoslaviji, hčerka je živela pa pri očetu in zanj skrbela. Naj blagi mož mirno počiva v Bogu, preostalim iskreno sožaljel
Razsvetljava goriškega gradu. Po svetovni vojni je ostal starodavni goriški grad dolga leta pozabljen in zapuščen v svojih ruševinah. Sem pa tja so se sicer pojavili obnovitveni načrti, do resnega dela pa ni prišlo. Šele pred nekaj leti se je mestna občina, kateri je pristopila na pomoč tudi vlada, ojunačila in se odločno lotila težavnega vprašanja. Najprej je okusno in v enotnem slogu popravila in obnovila grad, primerno očistila in predelala obzidje.d vorišča in ves okoliš ter zgradila tudi moderno dohodno cesto. S tem je zelo dvignila obisk gradu, ki je postal tudi za tujce vabljiva točka, saj nudi v resnici izredno lep, očarljiv razgled. Sedaj je mestna občina svoja obnovitvena dela izpopolnila še z ureditvijo razsvetljave. Ob dohodni cesti na grajskem trgu in na vsem griču je postavila vrsto novih modernih svetilnikov, ki bodo to krasno središčno točko goriškega mesta skladno s slogom starega gradu razsvetljevali. Za to novo delo, ki zasluži vso pohvalo, je mestna občina potrosila 55 tisoč lir. Upajmo, da ji bo povečani obisk gradu vsaj deloma kril obresti.
Sedem novih fašističnih domov. Na državni praznik 21. aprila so položili temelje za sedem novih fašističnih domov v naši deželi Nove domove dobe občine: Černiče, Vipava, Solkan, Štan-drež pri Gorici, Anhovo, Sočnik in Fara v Furla-niji. Svečanostno razpoloženje pri polaganju temeljnega kamna je najbrž marsikomu grenila misel: kje bomo pri sedanjem splošnem pomanjkanju dobili potrebni gradbeni material in drugo? Saj še splošno zaželene velike javne bolnišnice na Šem-petrski cesti ne moremo spraviti h koncul
pO dK&ovi
*	Naša trgovska mornarica je štela t. januarja 1940 185 parnikov, od katerih je 79 par-nikov za dolge plovbe, 14 za velike obrežne plovbe, 92 pa za male obrežne plovbe. Skupna tonaža teh 185 parnikov znaša 596.655 ton. Podjetij oziroma lastnikov ladij imamo 37. Do danes pa se je število trgovskih parnikov nekoliko zmanjšalo. V tem času je namreč našu trgovska mornarica izgubila štiri parnike: »Avala«, ki je nasedel v Južni Afriki, »Carica Milica« in »Slava«, ki sta zadela na mino. ter pnrnik »Vidovdan« ki se je ponesrečil pri Sin-gupuru. Prodani so bili v inozemstvo štirje par-niki, med njimi naš veliki turistični pnrnik »Princesa Olga«, ki so ga kupili Portugalci. Tako se je število naših parnikov zmanjšalo za osem enot, ker pa je mornarica nabavila štiri nove parnike, se je znižalo števiio naših parnikov za štiri.
*	Gostovanje osješkega gledališča v Va-raždinu. Hrvatsko narodno gledališče v Osje-ku bo tudi letos gostovalo v Varažr/inu in sicer šest tednov. Člani gledališča bodo prišli v Va-raždin pod vodstvom upravnika prof. Mirka Perkoviča dne 15. maja. Vprizorili bodo 17 dram in pet operet, ki jih bodo ponavljali.
*	Umrl na grobu svoje žene. V Petrin ji je šel na dan obletnice smrti svoje žene na njen grob upokojeni oficial Dane TojagiČ. star 62 le4 Ob grobu pa ga je zadela srčna kap ;n je bil takoj mrtev. Rajni Tojagič je bil zelo spoštovan in delaven mož,
*	Novo kolodvorsko poštno poslopje v Zagrebu bodo začeli graditi čez mesec dni. Te dni je bila licitacija in je bila sprejeta ponudba inž. Zorislava Franjetiča za 14,708.000 dinarjev samo za gradbena dela, cela zgradba pa bo veljala 25 milijonov dinarjev.
*	Pohlep po denajti povzročil zločin. Včeraj smo poročali, da je okrožno sodišče v Bjelovaru izreklo dve smrtni obsodbi, sedaj pa ie prišel v zapore istega sodišča nov kandidat za vešala, — Orožnikom iz Farkašovca se je posrečilo razjasniti strahovit zločin, ki je bil izvršen 17. aprila v gozdu Bclčanski Lug nedaleč od Farkaševca.
I oročali smo že, da so oh cesti, ki pelje skozi ta
gozd, našli truplo kmeta Joahima PopoviČa iz
Srpske Kapele Popovič se je vračal iz sejma z
Gjurom Stojančevičem iz iste vasi. Po izjavi Sto-jančeviča so ju napadli neznani zločinci in se je Stojančeviču komaj posrečilo zbežati in javiti napad stražniku v Farkaševcu. medtem ko je Popovič ostal v rokeh razbojnikov, ki so ga po izjavi Stojančeviča gotovo ubili. Preiskava pa je ugotovila, da sta oba med potjo iz sejma pila v nekaj gostilnah. Stojančevič je zapazil, da ima Popovič pri sebi nekaj papirnatega denarja in je sklenil, ker je bil prepričan, da gre za večjo vsoto, na vsak način se polastiti tega denarja. Ko sta prišla v gozd, je Stojančevič nenadoma pograbil Popoviča in zahteval od njega denar Ker je bil Stojančevič močnejši, se mu je posrečilo obviadati Popoviča, keterega je prijel za grlo in ga nato utopil v mlaki. Ko je videl, da je Popovič mrtev, mu je preiskal žepe pa je našel samo 150 din.
V Farkaševcu je pripovedoval, da so oba napadli razbojniki, njemu pa se je posrečilo zbežati, V neki gostilni je s stražnikom pojedel par klobas, ki jih je plačal z oropanim denarjem Stojančevič sedaj priznava svoj zločin in so ga izročili v sodne zapore v Bjelovaru.
55 kaznjencev odpuščenih iz ječe. Iz kaznilnice v Zenici so te dni pogojno odpustili 55 jetnikov. Med njimi so tudi taki, ki so bili svoj čas obsojeni na dosmrtno ječo.
Smrt na višavah Akonkague
V dneh" od 7. do 9. marca je ▼ gorskih vi-Knah Kordiljer, pod vrhom najvišje gore, 7050 metrov visoko, Akonkague izgubil življenje slovenski izseljenski duhovnik v Južni Ameriki, Jože Kastelic.
Rojen je bil v Šmihelu pri Žužemberku 23. decembra 1898. Svetovna vojna ga je zalotila v gimnaziji in je kar kmalu moral v vojno, kjer je dosegel čin podporočnika. Dve leti je preživel v skalnatih južnih Tirolih med snegom in ledom in grmenjem topov, kjer je vzljubil planine in se navzel tudi neupogljive odločnosti.
Po končani vojni je vstopil v semenisče in bil 1. 1922 posvečen za duhovnika. Deloval je najprej kot kaplan na Jesenicah in je bil torej spet med gorami. Njegova življenjska pot ga je vodila še više v gore, ko je bil za župnika 'pri Sv. Križu nad Jesenicami.. Kaj čudno, če so ga planine tako zelo očarale, da je o njih sanjal tudi tedaj, ko je bil 7 let izseljenski duhovnik v Franciji. Isto misel je nosil s seboj tudi po širnih argentinskih planjavah, kamor je prišel pred 8 leti in je prav o veliki noči prvič zbral rojake pri slovesni službi božji.
Iz planinskih pečin se je tudi on izklesal t neizprosnega borca za vzvišene ideale svete vere. Bil je eden tistih, ki je dosledno stopal vedno naprej, tako dosledno, da ni okleval niti tedaj, ko je naletel na nerazumevanje in na oster odpor, kar mu je sem pa tja povzročilo kako razočaranje, toda mu ni nikdar vzelo poguma. Sem pa tja je prišla iz tega tudi kaka zamera, a vedno se je izkazalo, da je bilo vse le zaradi nerazumevanja. Ko bi vsi stvari na enak način razumevnli kot on, bi njegova prizadevanja rodila več vidnih uspehov, toda... tako je življenje!	, . . .
Bil je še poln veselja do dela, poln iniciative, poln sile, toda njegovo življenjsko pot je Gospodar življenja začrtal tako, da je bila končana v največjih višinah Južne Amerike. Pač objokujemo njegovo žalostno smrt, a nikomur ni dano, da H na njegovo mrtvo truplo poškropil kapljo blagoslovljene vode. Mnoge hvaležne duše so molile in še molijo za njegov dušni pokoj. Nešteti se hvaležno spominja-o ljubeznivosti, s katero jim je napravil katero koli uslugo, če so ga za to prosili.
Naj v miru počiva!
*
Zadnje čase se je pokojni počutil nekoliko revmatičnega. Zato je začel skrbeti tudi za svoje zdravje. Letos, tako mi je povedal p« božiču, bom pa tudi jaz malo stopil ven iz Buenosa. Namenil se je v kake toplice in se odločil, da gre v Carhue. Toda. le na pol je bil odločen in je njegovo srce vedno hrepenelo v gore, v jasne višave. Le kaj bi iskal tamkrj v žalostni Pampi, v neskončnih ravninah, kjer ni nobenega našega človeka
Njegov duh je iskal še drugih potov in slednjič se je odločil, da bo združil dolžnost s koristnim in prijetnim.	......
V Mendozo bo šel, kjer bo naše ljudi obiskal, stopil bo v toplice Puente del Inca, ki leže sredi samih gora, kakor njegova nepozabna fara Sv. Križ nad Jesenicami, od tam bo napravil kak skok gori na podnožje muhaste Akonkague, nato bo stopil pa še naprej v Cile, da tamkaj obišče naše rojake.
Takle je bil njegov načrt, ko sva se poslovila, ko je odhaja! 18. februarja, v nedeljo ob U z vlakom »Internacional« v Mendozo. Dva velika kovčega je nesel s seboj, marsikaj potrebnega zase, pa tudi kup časopisja v dar rojakom, katere bo na svojem potu srečal.
Odgrmel je vlak čez Paternal, kjer je bilo glavno torišče njegovega dušnopastirskega dela med Slovenci in doli mimo Lurda, kjer je nekajkrat spregovoril z izbranimi besedami slovenski množici. Malokje se naši rojaki tako radi zbero kakor tamkaj.
Odpotoval je in od tedaj nobenega glasu ▼eč o njem.
•
Minili so trije tedni in že četrti je hitel h koncu. Čudno vendar, kaj to pomeni. Začelo me je skrbeti, že četrti teden... Kam pa naj bi sedaj povprašal? Kdo naj kaj o njem ve? Morda 1xk1o kaj vedeli v cerkvi Vstajenja na ulici Dorrego, kjer je on ob nedeljah imel sv. mašo in spovedovanje.
Tako sem tudi napravil. Kar na telefon sem poklical. Čudno novico sem zvedel. Nič gotovega ne, toda dovolj, da mi je dalo skrb. Da je bilo baje napisano v nekem časopisu,' da se je neki duhovnik, čigar ime je bilo Ka-stelčevemu nekoliko podobno, izgubil v Men- ( doških planinah ... Morda je to on?	i
S težko slutnjo sem iskal po telefonski ; knjigi in klical planinske klube. Nikjer niso ničesar vedeli. In tako sem ostal v popolni negotovosti.
Ta njegov nerazumljivi molk... toda, saj menda vendar ni šel tako visoko v goro
V nedeljo — na cvetno nedeljo je bilo, ko sem po trudnem delu tistega dopoldneva in po končani maši ob eni popoldne, ki jo imam vsako .nedeljo v Floresu, sedel k obedu — je pozvonil hišni telefon.	....
Ob dveh! Le kdo sitnari ta časi »Ali je doma gospod župnik?« tako se je glasilo vprašanje. »Malo primerna je tale ura,« sem odvrnil, »in sodim, da ga ni. Ali bi ne mogli klicati malo kasneje?«	.
»Rada bi zvedela, če je tam kaj znanega o gospodu Kastelicu,« tako je ženski glas vpra-6&1 d rt 116.
»Oprostite, gospa, ta zadeva pa mene prav posebno zanima in prosim, da vi poveste, ce vam je kaj znanega. Jaz sem tovariš imenovanega gospoda in me prav zelo skrbi, kaj je z njim, ker ni nobenega glasu od njega.«
»Jaz sem pravkar zvedela od svoje prijateljice, da je poročal radio, da se je izgubil
v Akonkagui.«	.
»Toda, oprostite gospa, kako pa vi veste za gospoda? Ali ga poznate?«
»Seveda ga poznam, saj sem bila z njim •skupaj v gorah, saj sem bila pri njegovi masi, saj sem celo sveto obhajilo prejela iz njegoviu
rok, ko je imel sv. mašo na Plaza del Mula, 6300 m visoko v gorah pod Akonkaguo. Pravkar pa zvem, da se je z njim nekaj zgodilo, toda veliko ne verjamem, ker iz gore so že prej sporočili časopisi vsakujake neumnosti, ki so bile docela izmišljene. Zato tudi zdaj upam, da je ta novica preveč groba, da bi mogla biti resnična.«
Iz njenega govorenja sem dognal dovolj, da je slutnja kazala o bridki nesreči. Če je bil res v gori, se mu je gotovo nekaj primerilo, ker sicer bi pač njegovega imena ne dali ven. Da gre tukaj res za našega gospoda Ka-stelica, to je bilo že izven dvoma.
Iz poročila, ki ga mi je dala o stvari proj fesorica gospa Torres — ona je bila namreč pri telefonu — sera razbral tele zanesljive podatke.
G. Kastelic je prišel v Puente del Inca. Dva dni je bil tam. Krasni sončni dnevi so žareli v Akonkagui, ki vabi prav tako zapeljivo kakor Triglav iz Dovjega. Bila je skušnjava, za strastnega planinca, kot je bil gospod Kastelic, zares zapeljiva.
Ne, tako se je upiral. Ne grem. Tn je ukrenil že vse potrebno, imel je /.e vse urejeno za potno pravico v Čile.
Toda skušnjava se je vrnila bolj zapeljiva.
Nekaj dni prej je odhitela v gore ekspe-dicija Linkova, ki je bila namenjena na Akonkaguo, ki je imela tudi namen, da znanstveno preiskuje rastlinstvo in živalstvo v visokih gorah. Skozi »Los Iloreones«, mimo »Lagune de Fspeje« so se dvignili tja gori v višine in polagoma gradili postojanke za zadnji naskok na najvišjo točko obeh Amerik.
Vodja ekspedicije je moral prav tiste dneve nazaj v Puente del Inca, kjer je bilo nji-
Jože, potem se bo pa vrnil. Do največ 5500 m
visoko se je namenil, ker ie tako bilo tudi zdravnikovo mnenje in zaradi časa, da bo mogel še v Čile.
Žaloigra brez gledalcev
Že tisti večer (17. marca) je bila v Razonu kratka notica, tixlu čisto nedvoumna, ki je vse-l>ovala v zametku že vso bridkost dogodka, o khterem so naslednje jutro govorili vsi časopisi /e dosti obširno. Z morečo skrbjo sem odprl »Mundo«. Z velikimi črkami je bilo napisano Kastelčevo ime in dosti obširno poročilo. Kakor nož so rezale besede. Le majhna iskrica upanja je še ostala, ker mrtvega vendar .e nišo še našli... Toda tudi to upanje smo mogli imeti le dotlej, dokler človek ne ve, kako je v planinah in v kakšnih okoliščinah se je vse
dogodilo.	. ...
Na podlagi časopisnih poročil, s pojasnili, ki mi jih je podal Carlos Pronato, član Lin-kove ekspedicije. ki jc sam prišel tudi visoko pod vrh Akonkague, ki je stregel pri masi gospodu Jožetu dne marca, morem podati kot zanesljiva tale dejstva, potrjena tudi po izkušnjah našega rojaka Vigorja Domicelja, ki je tajnik argent. alpinskega kluba.
Gospod |ože je najprej ostal ves teden 11« Plaza de Mula. Morda je napravil kam kake korake, toda taboril je ves čas v tistem glavnem taborišču, da se privadi gorskemu zraku in bo pozneje poskusil pot naprej. Očividno je spremenil svoj sklep, ki ga je od kraja Intel'. Kolikor bolj je dihal gorski zrak, toliko bolj ga je gora vlekla nase, in ker je čutil, da je neugodno občutje prvih dni kmalu po-l nehalo, je upal, da bo lahko zmagal Akonka-
s« .-j*v. 'i- "»S'-	.; -»jf
X - "j!	"■ ", -r' -r v : i/- y


i '<■ «»{i^*wijfaj., mi fl«
i:	iT'
s*' , • 1' ' ! •fWtt v **"
"........U?: MMAmJm.


Šris:-"«
liftc
Pogled na Akonkaguo, ki je najvišji vrh v Južni Ameriki
liovo izhodišče, kjer je tudi edina točka, od koder je mogoče iti na Akonkaguo. Šel je Link v nižino zaradi radijske oddajne postaje, katero so potrebovali.
Tamkaj se je srečal tudi z g. Kastelicem.
Kakor nalašč mu je to prišlo. Saj so bili člani ekspedicije vsi verni ljudje. Žena Linkova, ki je Nemec, je Francozinja, prav po-božna ženska in tnko tudi vsi drugi. Že prej je bila ekspedicija dogovorjena z duhovnikom Olivera iz Carodilla pri Mendozi. Toda gospod se ni čutil dosti močnega in tako je ekspedicija ostala brez duhovnika. In glej, morda bi pa gospod Kastelic hotel sprejeti njegovo nalogo. Jutri je nedelja... Povabil ga je s seboj, in kdo rajši kot gospod Jože... Prav z veseljem se je vabilu odzval. Saj je vendar nekaj tako lepega, tako vzvišenega, dati ljudem priliko, da ne ostanejo dolžni maše v nedeljo. Zastonj je bilo prizadevanje gospe in gospoda Mahnica, ki sta upravitelja v Termas hotelu Puente del Inca. Ti naši rojaki so doma od Ilirske Bistrice. Zastonj sta ona dva prosila, tnko mi je pisala žalostna gospa Pavla. Gospod Jože je vriskaje zajahal mulo, vesel tako izredne prilike, ki se mu nikdar več ne bo ponudila... Svoj denar in svoje stvari je izročil v varstvo Mahničevim in odhitel v gore v soboto pod noč in sta z « Linkom celo noč jahala na mulah in že proti jutru so zvedeli člani ekspedicije novico, da imajo med seboj tudi duhovnika, kar je bilo vsem v veliko veselje.
Mrzlo je bilo jutro v gorah, zato so se kar dobro zavili in čakali, kdaj bo sonce malo ogrelo in tedaj so z vso skrbjo pripravili oltar. Gospod Jože si je v Mendozi zaprosil pravico, da sme imeti sv. mašo, kjer koli bi pač to utegnilo biti koristno; prenosni oltar je pa dobil najbrž pri salezijancih v Mendozi, kjer je ravnatelj naš rojak dr. Peter Serdoč, sorodnik že imenovane gospe Pavle Malinič.
Skrbno organizirana ekspedicija je imela vse moderne pripomočke in tudi filmske operaterje so imeli s seboj in bomo v kratkem imeli tudi priliko, da bomo videli tudi ta dogodek sv. maše, o kateri povedo, da je bila izredno lepo pripravljena. Z veliko skrbjo so postavili križ in priredili oltar. Tn osebe so pristopile k sv. obhajilu.
Dne 25. februarja je bilo to. Tisto popoldne je g. Jožeta nekoliko glava bolela, kar je pač naravno zaradi tako velike višine, na katero njegov organizem ni bil še navajen. Kri mu je šla močno v glavo in žila mu je bila 125 krat na uro. Toda to ga ni nič oviralo, da ne bi bil prav dobre volje in se je vsem navzočim prav prikupil. Pri maši je bilo 21 oseb, menda vsi.
Dne 26. februarja je gospa Torres odhajala, ker se je moraia vrniti na svoje službeno mesto, ker so se imele začeti skoraj šole Gospod Jože je ostal z namenom, da naslednji dan pohiti še nekaj više v gore in zmoli kako molitev za pokojnega, pred 16. leti ponesrcee-nega Stepaniča, katerega truplo še sedaj lezi v gorah. Vsaj kapljo blagoslovljene vode naj pride na ponesrečenega, tako je želel gospod
L'
gno. Ker je bil njegov značaj tak, da pri svojih načrtih ni nikoli popuščal, tako je z njemu lastno trmasto odločnostjo tudi odklanjal mnenje nekaterih, ki so mu odsvetovali, da bi se drznil na goro. Sam vodja ekspedicije Link. videč njegovo izkušenost v planinstvu in njegovo globoko znanje in njegovo krepko postavo. je pustil njemu več svobode kot ostalim članom, prepuščajoč njegovi lastni uvidevnosti njegove ukrepe.
Dne 5. marca se je tnko tudi g. Jože pridružil skupini, ki se je dvignila pod vodstvom Linkovim, da spleza na vrli gore. Zasedli so mule in plezali kvišku. Nič nevarna ni pot. Naše slovenske planine so neprimerno nevarnejše. Po obilnem grušču, ki se človekovi stopinji nadležno izmika, so mule stopale dosti hitreje, kot bi mogel človek. Šest ur je bojda takega pota do višine 6400 m. kjer ima ekspedicija postavljeno taborišče. Do tja gredo mrtle, tamkaj se pa žival ustavi in je ne spravi dalje nobena sila več. Njeni dihalni organi ji ne služijo več v večji višini.
Zrak v tisti višini je že silno razredčen. Človeka duši, ker v zraku primanjkuje kisika, pa tudi zračni pritisk je zmanjšan. Saj voda v tisti višini zavre že pri 65" C. Človeško telo nima več tiste moči, ker pljuča in srce ne morejo delovati, kot je potrebno telesu, in zato povzroči človeku vsak korak velik naj>or.
Ko bi človek imel v tisti višini prožnost, kot jo ima v nižini, bi bilo iti na Akonkaguo kot na sprehod na Šmarno goro, ker strmine same, ki jih je treba preplezati, niso nič nevarnega, toda naše telo ni ustvarjeno za tiste višine, v katere se niti kondor ne spusti nikdar in ne planinski orel Od višine 5000 m dal je ni najti nobenega sledu življenja več. Do tam še pridejo mravlje, se še pokaže neka rumena cvetka: v višini 4000 m je še mnogo ptičjega rodu, toda tam gori na 6400 m je pa že smrtna višina, kamor samo še človek hoče pro.lren.
Poleg spremenjenega ozračja, ki je že samo vzrok, saj jih je le malo, ki zmagajo tiste višine, je pa vodja ekspedicije ugotovil, da je še nekaj drugega.
Dokler človek enakomerno stopa dalje, dokler se giblje, si človek ohrani ravnotežje in jasno zavest. Če pa se človek ustavi, bodisi gori ali doli grede, pa četudi le, da bi opazoval podobo, ki se njegovemu pogledu nudi, nastopi takoj nekako omamljen je, ki človeka uspava, in če bi se človek tisti omami prepustil, bi najbrž kar za vedno zaspal.
V tiste zračne višine so plezali oni dan.
Gospod Jože se je dosti dobro počutil. Menda so tisti večer prenočili na višini 5800m in so nadaljevali pot naslednji dan. V višini 6950 m se je g. Jože ustavil in izjavil, da ne gre več naprej. Zato so ga tamkaj tudi pustili, ko so vse potrebno ukrenili. Nadaljevali so pot na vrh, kamor so tudi vsi srečno prispeli ob 4 popoldne 7. marca. Bilo jih je šest po številu. Link je tedaj stopil že drugič na goro, ker je že lani prišel nn njen vrh; Franke, ki je posebno drzen planinec, je bi! pa kar v enem tednu že drugič na vrhu. Ostali so na gori nekako dve uri. da so shranili dovolj
Joie Kastelic
zanesljivo stvari, ki so jih prinesli s seboj, to
je: argentinsko zastavo nn bronastem traku, kip Matere božje in spominsko knjigo.
Ob šestih so se poslovili od vrha in se nato veseli vračali nizdol. Dobili so gospodu Jožeta precej izčrpanega, a vendar ne onemoglega. Poskusili so ga pregovoriti, naj se vrne v nižino in tamkaj čuka prilike za nov poskus, da zmaga goro. Saj je vendar naravno, da je treba daljše priprave za tako pot, kakor so oni vsi bili v gorah že en mesec in so se šele sedaj drznili na goro.
Gospod Jože se ni dal pregovoriti. On, da bo kar tam ostal in počakal, da drugi pridejo za njim in bo z njimi šel na vrh. Končno se je vendar podal in obljubil, da pride kmalu za njimi. Odpotovali so navzdol tisti večer do 67000m. V gorski višini je ostal g. Jože sam, čisto sam. Na podlagi poročil, katerih doslej še nisem mogel dobiti naravnost iz ust osebnih prič. je bil položaj tale:
Višina, v kateri se je nahajal, je bila nad 6900 m, torej komaj 70 m pod vrhom, l iste dneve je bilo vreme zelo ugodno in je bil najboljši čas za pot uu vfh gore. Nekaj dni prej je en član ekspedicije, Franke, zelo drzen planinec, proti vsem predpisom voditelja, sam rišel na vrh Akonkague, od koder je prinesel ot dokaz bronasto ploščo, katero so pustili nn vrhu lani Čelinei, ki so prišli na vrh, a sta se orl petih vrnila samo dva.
Tisto ploščo, ki je imela napis: »Tukaj, kjer me najdeš, me pusti za vedno,« je nesla nazaj ona skupina, s katero je šel v gore gospod Jože, ki je ostal tam v nalašč postavljenem šotoru v višini 6950m.
Ker so nn goro hoteli priti tudi še ostali člani ekspedicije in je bilo dogovorjeno, rla jih povede g. Link, ko se vrne s tiste poli, na kateri ga je g. Jože spremljal, je g. Jože menil, da bi bilo najbolje počakati kar zgoraj, da pridejo drugi za njim in medtem bo že on dovolj okrepljen za nadaljno pot.
Da ga je gora nase vlekla, je naravna stvar. Kaj je pač bolj naravnega kot to! Saj je bil komaj nekaj sto metrov pod ciljem, i« ali naj sedaj popusti?... Gospod Jože, ki ni bil nikdar v svojem življenju vajen popuščati, ki je šel z neupogljivo voljo dosledno vedno za svojim ciljem, je tudi tedaj hotel svojo namero izvršiti. Tak je bil njegov značaj, ki v gori ni bil drugačen. Bil je v njem pač strasten planinec, katerega je obenem gnala tudi krščanska želja, da ponese na goro tudi križ. in celo to je želel, da bi daroval Bogu brezmadežno daritev v snežnih višavah tega najvišjega gorskega orjaka...
Morda je res obljubil, kot nekateri poročajo, da bo za njimi prišel... Ali je pa tudi zares mislil, tega pač ne ve drugi kot Bog sam ... Meri policijskimi dokumenti je menda tudi list. ki ga je on podpisal, da je ostal v gori iz lastne volje in prevzame nase vso odgovornost za to dejanje. Za ljudi bo m vedno ostalo znano samo to. da je 7. marca on ostal tam gori... Tisti dan so ga zadnjič živega videli. Bilo je ob 8 zvečer Ostali člani ekspedicije so prišli ob II ponoči v taborišče na 6400 m in so naslednji dan nadaljevali pot.
Žrtev viharja
Akonkagua je zelo nevarna zaradi viharjev. Kar nenadno se zgrnejo grozeči oblaki in zagrmi strašen vihar, ki dvigne oblake snega, ki nosi grušč kot cestni prah ter dvigne tudi človeka kot lahko peresce. V pol ure se podoba pokrajine temeljito spremeni. Toplo sonce in suh zrak sta že otajala sneg; prav do vrha je odprta pot po kopnem. Kar v hipu pa zavije vihar in goste snežinke drve z bliskovito silo, in v hipu se nakopičijo velikanske množine snega ob golih stenah, divji prepadi izginejo pod snežno belino, na kateri nekaj hipov pozneje spet žari svetlo sonce... 200 km hitrosti imajo taki snežni viharji in je ni sile, s katero bi se temu navalu človek uprl.
Ko je ekspedicija 8. marca odšla v nižino, je komaj prišla do 5000 m, ko jc zadivjala v gori taka silovita nevihta. Z grozo so mislili na strahotno nevihto, katero so slutili v višini, kjer je ostal g. Jože. Ali je obstal ali ga je u ničilo?
Niso se drznili nazaj listi večer in prav tako je bilo še dva naslednja dneva, ko so v gori divjali še novi viharji.
Dne 12. marca šele so *li spet v gore, da pogledajo. Na višini 5200 m je nevihta zalotila
(Nadaljevanje na 10. strani spodaj.)
Prvi maj je na praga
Snežne nI ve? zdaj odeje, lepo pomladno sonce greje, trobenti ca se nam H smeje.
Že frlota metulj citronček in že prelepi beli zvonček je napravil nam poklonček. Čebelice že skrb imajo, po rožicah lepo momljajo, z vsakim cvetom pokramljajo. Spet lastavice so vesele v naše kraje priletele in gnezda plesti si začele.	G. L.
Srebrnina
Že ve? let je bilo vsem tam v okolici znano, da Henrik Boman ni bil dober poljedelec. Svojega lastnega posestva ni znal vo<liti in so ga že pred tridesetimi leti prodali na javni dražbi. Po tej nesreči je Henrik živel pri svojih dveh sestrah na obširnem posestvu in seveda jc bilo vprašanje, ali jima je kaj koristni. Vendar so se dobro sporazumevali, in ker sta bili sostri Bengta in Otilija tako delavni, je bilo posestvo lepo urejeno in plodonosno. Vendar so se ljudje večkrat čudili, da sta obe skopi sestri tako dobrohotni spričo lenega in nezmožnega Henrika. Nikoli ni bilo slišati žal besede in nikoli nobene pritožbe, češ da morata preživljati še tega moškega!
Preden je bil Henrik pogorel kot posestnik, je bil doživel že drugo smolo. Po maturi je bil v kadetnici, pa je pri izpitu padeL Nato mu je oče prepustil posestvo, ki je prišlo že čez nekaj let v konkurz. Še dobro, da oče ni doživel te druge nesreče svojega sina.
Po očetovi smrti sta obe hčeri prevzeli domače posestvo in ga vodili ko dva moška. Ko je ubogi Henrik izgubil svojo lastnino, sta mu sestri ponudili streho. Ni se dal dolgo prositi, marveč se je hvaležno naselil na Lindelundi, da je kar naprej Bogu čas kradel.
Bil je len in sanjnv, toda sicer čeden in prijeten človek. Obe sestri, ki sta bili malo starejši, sta ga častili ko molika in sta bili srečni, tla sta ga smeli razvajati.
On se je lepo z vsem sprijaznil, in se mu nn zdelo, niti da mu je dobro niti slnbo. Na posestvu niso imeli kdovekaj haska od njega, marveč je taval po njivah in gozdovih, kadar ni lenaril, ležeč na klopi in kadeč pipo. Dnevi in leta so minila, ne da bi mogel jasno spoznati, kaj se je zgodilo in kaj je v vseh teh letih počel.
Začel se je starati in se je bližal šestdesetemu letu. Ravni hrbet se mu je skrivil in črni lasje so začeli siveti.
Otilija in Bengta sta bili debelušasti, skopi im marljivi.
Na Lindelundi je življenje enakomerno potekalo, in čas je vsem treni mineval sproti tako, da tega niti niso opazili.
Bilo je lepe poletne nedelje koj po kosilu. Sladki vonj po lipah je težko in mlačno medici pod zeleno senco. Samo zaspano brnenje čebel in mukanje krave je zdaj pa zdaj prekinjalo nedeljsko tišino. V nizki sobani je bilo zatohlo. Otilija in Bengta sta dremali v svojih gugalnikih, Henrik pa se je leno pretegoval na klopi. Mesarska muha se je zaletavala v strop in jo jezno brenčala po kotih.
Nenadoma je zavil avto na dvorišče.
Otilija se je s težavo dvignila in pristopila k oknu, rekoč:
>Le kdo bi naj nas bil prišel obiskat? Jako neprijetno vprav zdaj, ko bo treba repo pospravljati s polja. Jaz pač ne utegnem, da
tudi dva člana ekspedicije. Našli so ju le napol živa. Njun šotor je kljuboval sili, bila sta pod 80 cm globokim snegom in če bi jima ne prišli na pomoč, sama se ne bi iztrgala več iz mrzlega gorskega objema.
S strahom so stopali dalje proti vrhu, od koder ni bilo nobenega glasu in so slutili grozne novice.
Dne 14. marca se je slednjič trem posrečilo, da so premaguli snežne ovire in slednjič zasledili s trudom tudi mesto, kjer je stalo šo-torišče g. Kastelica.
Šotora ni bilo več. Nekaj raztrganega platna je bilo dokaz, kje je šotor stal. Ko so to ugotovili, je nastala spet vihra, ki jih je za dve uri zadržala v nadaljnem raziskavanju. Nato so našli nekatere stvari iz lastnine gospoda Jožeta. Njegove rokavice, njegov cepin, nekatere kose obleke in še to in ono.
Šest ur so nato naporno iskali sledove za pogrešanim, pri čemer je vodju ekspedicije šel mraz tako v živo, da so mu morali pozneje zaradi zmrzline odrezati dva prsta. Ničesar niso mogli najti. Nič niso mogli ugotoviti, kam bi truplo izginilo. Le o tem niso dvomili nič več, dn jc postal žrtev viharja.
Za 200 m vstran je Link zasledil ledenik in domnevajo, da je g. Kastelica vihar tjakaj treščil, in od tam je zdrsnil v neznane globine...
Z žnlosfno novico so se vrnili v šotonšče ▼ Plaza de Mula in opustili vsako nadaljno raziskovanje, ker se je vreme tako spremenilo,
bi se z družbo zabavala. Takoj pride voz po-
mo... na njivo moram, čeprav je nedelja. Treba je izkoristiti lepo vreme.«
Tudi Bengta je pristopila k oknu, a je veselo vzkliknila:
»O, to so pa zdravnikovi! To je pa lepo! Pa tujega gospoda imajo s seboj. Le kdo hi to bij?«
Tudi Henrik se je bil zvlekel k oknu in vsi trije so odšli ven, da bi sprejeli okrožnega zdravnika, ženo in njunega gosta.
Doktorjev gost je bil čudovito načičkam, majhen gospod, ki je hohnjal in ovohal vse predmete v sobi kot kak pes. Njegov pogled je ljubeznivo polzel po starem srebrnem ka-vovem posodju, in Otilija je koj spoznala, da je to nekakšen nakupovalec, ki bi kmetom rad za majhen denar izvabljal njih dragocenosti. Toda Bomanovi niso bili samo kmetje! Njihova mati je bila pastorjeva hčerka in njih oče je študiral na kmetijski šoli. Sploh pa — čeprav bi bili pristni kmetje, se ne bi dali kar takole naplahtati! Otilija se je nevede zravnala.
Zares, čez čas se je izkazalo, da je bil ta človek kustos muzeja v Stockholmu in je zdaj »lovil« staro srebrnino.
»Gospod kustos je eden naših najboljših poznavalcev srebrnine,« je pojasnil doktor. »Naročeno mu je, da naj iztakne Za svoj muzej kake posebne zanimivosti.«
»Pri nas ne boste ničesar dobili,« je Otilija odločno izjavila.
Mali, nežni kustos se je zdrzmil, rekoč, da tega tudi mislil ni. Vendar je tako nerodno ugovarjal, da je bilo koj videti, zakaj da je prišel na Lindelundo.
Povod je bilo njihovo staro srebrno ka-vovo posodje in še pradavna srebrna čaša. Veliko srebra ni bilo v stari hiši, a kolikor ga je bilo, je bilo imenitno.
Henrik je vstal, šel k omari im vzel iz predala majhno, okroglo, nerodno, srebrno škatlo.
»Ker ste strokovnjak v »rebminah, gospod kustos, vam bom pokazal, kaj da imam. Vendar menim, dn ni dosti vredno. Ali jo znate nemara odpreti?«
Na pokrovu težke, neokretne škatle sta bila dva trdna, umetno narejena kazalca in okrog obeh so bile vrezane črke, ki niso imele nobenega smisla.
Strokovnjak za srebrnino je kar s pobož-nost jo vzel škatlo v roke, ogledal si jo je z vseh strani in jo nežno božal. Slednjič je dejal:
»Nisem mislil, da imamo v državi več ko dve taki škatli. Ena je v mojem muzeju, ena pa je zasebna last. Izhaja iz 14. stoletja in je posebna dragocenost. Ali jo znate odpreti? To se zgodi, če kazalca na poseben način zavrtite. Ali ste jo imeli že kdaj odprto?«
da ni bilo več mogoče misliti na novo pot
v goro..
Dne 17. marca so bili že v Puente del Inca in 18. marca že v Mendozi.
Zadevo so takoj vzele v roke tndi argentinske oblasti, da se tragedija pojasni. Večino stvari je pokojni pustil v hotelu Puente del Inca. Vse njegove stvari je prevzela policija.
V	Btienos Airesti je pa škofija odredila, da se njegova soba v 1 logar Sacerdotal, kjer je 5 let mirno snoval svoje načrte, zaklene, dokler se ne uredi zapuščinska zadeva pokojnega.
Bridko je odjeknila ta žalostna vest med Slovenci v Argentini. Osem let se je pokojni z ljubeznijo prizadeval za dušni blagor med rojaki. Pred osmimi leti so ga prav na veliko noč prvič pozdravili s solznimi očmi, ko se je prvič zbrala okrog njega na velikonočni maši slovenska množica.
Na tej zadnji veliki noči je bridkost oro-sila mnoga lica, ko je bilo povedano, da je nespremenljiva vest, da je gospod Jože Ka-stelic med rajnimi.
V	načrtu je bilo. dn bo on sam daroval na Paternaln sv. mašo, pa je prišlo tako, da ji bila sv. maša zanj.
Naj v miru počiva njegovo iruplo v snežnih višinah Akonkague! Saj je bilo njegovo geslo: Naprej in kvišku... Bog pa mu je gotovo odmeril lepo plačilo za vse, kar je s toliko ljubeznijo storil v božjo čast in zveličanje duš.
(Janez Hladnik.)
»Le enkrat,« je odvrnil Henrik in je vzel
kustosu škatlo iz rok. »Toda zdaj je ne znam
več. Sicer je pa itak prazna.«
>Kukšen grb pa je tole na zadešnji strani?« Henrik ni odgovoril, ampak je dal škatlo spet na njeno prejšnje mesto, v predal.
Besede so potekale o tem in onem, vendar so se zatikale, in kustos se je zmeraj kakor začaran obračal k omari. Slednjič je proseče povzel:
»Ali ne morem še enkrat videti tiste škatle? Ali veste, odkod je, ali sploh kaj veste o njeni zgodovini?«
Henrik ni odgovoril. Bengti se je to zazdelo nevljudno in oglasila se je:
»Moj brat ni hotel nikoli povedati, odkod da jo ima. Sploh sem se začudila, da vam jo je pokazal. Jaz sem jo videla le enkrat — še pred davnimi leti.«
Pogovor ie utihnil, in zdravnik in njegov gost sta se odpravila, ne da bi še omenila srebrno škatlo. Bilo pa je, ko da kustos nekom nezaupljivo škili na Henrika, ko se je poslavljal. In ko je sedel v avtu, je spet vprašujoče zrl na skrivnostnega lastnika srebrne škatle.
Čez nekaj tednov je prišlo zapečateno pismo v hišo. Vsebovalo je vljudno in skromno vprašanje, ali bi Henrik hotel tisto srebrno škatlo prodati za tri tisoč švedskih kron? Da je on, kustos, dobil od nekega imenitnega trgovca s srebrnino naročilo, naj vse poskusi, da bi to škatlo pridobil za njegovo dragoceno zbirko.
Henrik nii hotel na to pismo niti odgovoriti. Prvikrat v tridesetih letih, odkar so živeli skupaj obe sestri in brat, se je razvnel hud prepir. Otilija in Bengta sta hoteli na vsak način vedeti, odkod da ima Henrik to škatlo. Henrik je molčal. Sestri sta se zmeraj bolj razburjali im slednjič, je Otilija, od jeze rdeča ko kuhan rak, vprašala, ali si jo je mogoče na nepošten način prisvojil? Da bi jo bil kupil, za to vendar ni imel nikoli denarja! Mogoče jo je našel? Pa saj tudi to ni pošteno, da si človek najdene stvari obdrži... Ali pa jo je nemara ukradel?
Tedaj je Henrik odšel na njive im se pred večerom ni več prikazal. A komaj da je stopil v sobo, je Bengta že začela. Vzela je škatlo iz predala, vrtela in vrtela je kazalca, misleč, da se bo pokrov odprl. Nemara je v dragoceni škatli še kaj bolj dragocenega? Bengta je previdno vrtela kazalca, in ploha besed se je vsula iz njenih ust:
»Le zakaj je nočeš prodati? Pomisli na te težke čase, ki jih kmetje preživi jamo! Tri tisoč za tole ropotijo! Kako je vendar neumno, da je ne prodaš! Kaj pa hočeš z njo? Saj ti vendar ni v veselje! A jx>misli samo, koliko denarja je tri tisoč kron! Pomisli, Henrik! Lahko bi si kupili novo mlatilnico, popravili bi kurnico in naredili na hlevu novo streho! To bi bilo pa že veselje s škatlo! Pa ti leži v predalu ...«
Henrik je malce nepotrpežljivo vzel škatlo Bengti iz rok, položil io je v predal, zaklemil in dal ključ v žep, rekoč:
»O škatli se ne bo več govorilo. Ja« ne prodam!«
Toda kakor da je s tistim malim strokovnjakom za srebrnino prišel nemir na Lindelundo. Ni bilo dneva, da bi se ne bila ena od sester pričkala zaradi škatle. Ta stvar je kar zrastla in bilo je, ko da je stanje posestva brez- teh treh tisočev kron sploh brezupno. Kmetija sploh ni dajala ničesar več in nebroj popravil je bilo mahoma nujno potrebnih. A odkod bi jemali denar? Zmeraj se je izkazalo,-" da je vprav tri tisoč kron potrebnih.
Prepiri so bili zmeraj bolj mnčni im kmalu so se začeli lotevati Henrikove osebe. Spočetka so se začela prikrita namigovanja, kako da je bil in je Henrik povsem nezmožen in kako je on, ki je krepak, zdrav moški, v nadlego obema marljivima sestrama.
Čez nekaj časa so bili taki očitki že povsem neprikriti. Henrik da je že tako da leč, da bo s svojo lenobo popolnoma uničil svoji dve stari, izgarani sestri! Dan na dan se ubijata, čeprav sta tudi že upravičeni, da bi uživali pokojno starost! Toda on — ubogi moški nišče — leži na zofi in kadi pipo ali se sa-njavo potika okoli kot kakšen vaški tepček! Ženski morata bodi v dežju bodi v nevihti ven na polje in na delo! Saj je morala Bengta danes v plohi ven in jx>magati hlapcem sega-njati teličke s strnišča domov. In ali je to delo za sedemdesetletno žensko? Kaj le imata od tega, da Henrika redita? Še zahvalne besede ne!
Življenje na Lindelundi, ki je bilo prej tako mirno, je postalo neznosno. Henriku se je zagabilo. A molčal ie in ie po dneve dolgo taval okoli. In je čakal, da se bo njegovo življenje izteklo.	_ .
Pretolkli so vendar še zimo im zdaj je prihajala jiomlad.
Spomladi je Henrik navadno narahlo^ začutil, da je življenje vendarle lej>o. Zdaj pa tega ni več občutil. Nič več ni mogel uživati krepkega ozračja, ki je puhtelo iz njiv, kakor prejšnje čase. Nič ni zapazil prve lastovke, ndč ga ni razveselilo nežno, na novo porojeno bukovo listje in ni slišal žvr^oljenja škrjančka. Vase je bil zaprt in molčljiv.
Res, nepridiprav je bil, to pač drži. A njegovo življenje je že tako napredovalo, da mora reči, da mu je sjx>lzelo iz rok. Kako? Sam Bog ve! Saj je komaj kaj živel... Pač — eno samo pomlad pred davnim, davnim časom... Takrat se je življenje zaganjalo vanj, ga pretresalo, mu zadajalo udarce — a ga je tudi božalo. Nato pa — ko je bilo konec te pomladi — je le še iz stare navade živel dalje^ Tako je pač moralo biti in se ni dalo več spremeniti. In mogoče tudi zato, ker je moral živeti spominom... Moral ju je varovati... paziti nanju..., res, pozabiti ju ni mogel več...
Kakor rečeno, prišla je pomlad in Henrik je zbolel. Dobil je pljučnico in je čez nekaj dni umrl.
Komaj je bil pod rušo, ko sta sestri odprli predal. Zdaj se bo škatla vendarle spremenila v denarl Res, škatla je bila še tu. A zavita je bila v papir in je imela tuj naslov; z imenom ženske. Ne da bi se kaj pomišljali, sta strgali papir s škatle in sta dobili jiod papirjem škatlo in še pismo z istim naslovom.
Sestri nista sprevideli, čemu bi ne bilo vse njuno, kar koli je bilo bratovo. Saj sta se trideset let ubijali z njim! Zatorej sta odprli tudi pismo, ne da bi ju bilo kaj sram. S kratkovidnimi očmi sta črkovali pisanje: »Preljuba Lujiza! Da, tako te imenujem, saj st zame še zmeraj ista. Daj najinemu sinu srebrno škatlo, ki si jo meni dala tistega dne, ko so se najine poti razcepile.
škatla je edino, kar imam — razen spomina na najino ljubezen in na zavest, da imava sina.
Predraga, samo nekaj lepih pomladnih tednov je bilo najinih. Zdaj sem doživel
Ha fa&jl favi
Veselja je na svetu v sedanjih lasih in razmerah veliko premalo, in ie to veselje, kar ga je, velikokrat ni pravo veselje. Je kakor kolo, ki se je snelo s svoje osi: nekaj trenutkov se še vrti samo ob sebi, potem pa omahne po tleh. Stvari boije smo in le v Bogu more točno in pravilno potekati naše življenje. Naša os je čut odvisnosti od Boga. In izraz, najnaravnejši izraz te odvisnosti je molitev. »Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno.«
Molitev je naša visoka čast. Ptica plava in poje v zraku, pa ne ve, komu je dolžna hvalo za svoj polet in svojo pesem. Nobena živa stvar izven človeka se ne more nad čutnimi vtisi dvigniti k svojemu Darovalcu vsega dobrega. To je le čast in pravica človekova.
Različne so človekove moči in zmožnosti. Imamo atlete, tekače, plavače, strelce, letalce; poleg teh še bolj občudujemo znanstvenike, umetnike, glasbenike, pesnike. Najvišje pa se povzpno tisti, ki spoznavajo Boga in ga molijo. *Prav zna živeti le oni, ki zna prav moliti,« je dejal sv. Avguštin. Pravo življenje je le možno v zaupanju, v ljubezni in v hvaležnosti do Boga. In vse to troje nam vztoija molitev. Molilci in prosilci so planinci nebeških višav.
Molitev je naša velika dolžnost, čemu bi Boga še česa prosili, pravice: ali ne pozna vseh naših stisk in potreb? Ali pa mu moramo omehčati srce šele z našimi prošnjami? Seveda pozna Bog vse naše razmere in je pripravljen, da nam vsak čas pomaga. Toda On sam postavlja tudi pogoj: »Prosite in boste prejeli...« Zaradi nas zahteva prošnje za svoje darove. Kateri otrok je zares hvaležen staršem za vsakdanje dokaze ljubezni? Nehvaležniki celo govore, da je skrb staršev za otroke sama ob sebi umevna. Šele, kadar matere več ni, spozna otrok, kaj je materina ljubezen. Kdor tujine videl ni, očine ceniti ne zna.
Bog, naš Oče, pa hoče prav vzgojiti nas, svoje otroke, zato zahteva: »Prosite!* Noče namreč, da bi božje darove, kakor so zlasti: življenje in zdravje, mir in edinost, sprejemali kar topo in tjavdan. Prošnja nas uči ceniti božje darove. Le v tem, kar bomo dosegli z molitvijo, bo naše popolno veselje.
Šmešnice
Ce kaj v oči pade. »Prejšnji teden je moji ženi padel droban kamenček v oko. Moral sem jo peljati k zdravniku, da ji ga je spravil iz očesa. In to me je stalo tri dolarje.« — »To ni tako hudo. Moji ženi je prejšnji teden padla v oko srebrna lisica v Rotovi izložbi. In to me je stalo 10 dolarjev.«
*
»Ti, t kuharski knjigi je mnogo napak,« pravi mlada žena svojemu možu. : . : »To sem tudi jaz že opazil,« zavzdihne on.
Pod cvetočim drevesom
že šestdeset let — in sem oživel le v tistih kratkih j»omladanskih dneh. Včasih sem se izpraševal, čemu da tako prazno živim. Spomin nate mi je bil v življenje, ta spomin mi je nujni sanje, ki so mi pomagale, so minevali dnevi, ne da bi opazil, kdaj so se porodili in kdaj zamrli. Vse svoje življenje sem presan jal..., a nisem se upal, da bi se prebudil iz svojih sanj.
Nikoli se mi ni posrečilo, da bi si pridobil kaj drugega kakor tiste pomladanske tedne. Stavba, ki jo je sezidala najina ljubezen, se ni nikoli porušila. — Henrik.« Otilija in Bengta sta se odločili, da srebrne škatle vendarle ne bosta dali iz rok. Ta tuja ženska že ne bo dobila take dragocenosti!
A zgodilo se je drugače. Odvetnik je vedel za poslednjo voljo rajnega in je drug dan prišel po škatlo.
•
Tresočih se rok je stara gospa odprla mali zavoj in otožnih oči je spet in spet prebrala kratko pismo.
Ko jo je njen tridesetletni sin prišel obiskat, sta vso noč govorila. Mati mu je izročila srebrno škatlo. Ko je sin odhajal, je mater poljubil in dejal:
»Res, prav imaš, nobeden iz moje generacije ne more razumeti takšne ljubezni. Nam je ljubezen preveč dostopna, mi smo videli preveč filmov in slišali preveč puhlih ljubezenskih besed, da bi ljubezen mogli doživljati. Prava ljubezen je starokopitna, nekaterim je sentimentalna in celo smešna. Meni je ljubezen nekaj lepega, nemara zato, ker vetn, da je ne bom nikoli dosegel, nikoli take kakor ti in — moj oče.*	(švedsko: LyttkensJ. .
Frtaučku Gustl ma beseda
Veste, de nisem dons prou nč puse-ben razpulužen, de b tlela čenčou, koker m Neška večkat naprej vrže. Če člouk ni puseben razpulužen, de b čenčou, je pa bulš, de je raj tih. Sej jest b tud bi pameten naredu, če b dons držu ježek za zubmi. Ke nimam zob, ga pa na morem, če b ga tud tou. Mal se m pa useglih fržmaga, de b me Neška n kozi rug ugnala. Tu me pa še puseben jezi, ke če ta mrcina zmeri več vedet, koker jest. No, pa tu b člouk že prenesu, ke vender vema, de usak glas tud na gre u nebesa, Nešken pa še ta narmn. Ampak tku nekam slab se pučutem. Glih tak sem, kakor sem biu soje čase, če sem durhmarš naredu. Slučajen sem pa glih dons prou dober spau. Sajne sem mou pa tud tku lepe, de že douh ne takeh. Ta peru se m je sajnal, de sma dubil Sluvenci autunumija. Veste de sem biu veseu. Pol se m je sajnal, de sa usi fabri-kanti, trgouci in pa tud država sojem nameščencem, kar za stu prucentu plače zvišal. Al mi tu lepu? Pol, že mende preke jutre. se m je pa tud še sajnal, de sa se usi breziposeln organiziral. Sej je tud zaden čas, de sa^ sprevidel, de brez organizacije na boja pršli ne-kamer naprej. Škoda, de sem puzabu, kuku se tist piše, ke sa ga za predsedenka zvnlil. Zdej boja saj lohka use drgač nastupil, keder bo treba. Zburvajna boja mel pa pr tist kapele u Zvejzd, ke ureme kaže. Zdej boja saj lohka štrajkal, če jim na bo kej pu vol. Brez štrajka 6e pn dondons tka nč na duseže.
Vite, tku lepe sajne sem mou, de sem se kar u spajn začeu kruhutat. Ke sem se pr tem zbudu, pa se nisem pučutu tku frišenga, koker se punavad pučutem. Tku nekam scagan sem biu. Kar nč se m ni pulebil. Usega sem biu st. Če b me tekat Buh k seb puklicu. b se prou nč gor na držu. Sej čas b tku že biu de b šou pugledat, kuku je kej na unmu svet. Na tem svet tku ni več za gvirat. Sam špeter nas še mal pukonc drži. Špeterat se pa men še nekol ni pulebil. Zatu sem jest tud že usega sit. Kar hiter sem se ubleku in šou na mesten pugreben zavod prašat, kulk pr englih kušta, če enga gor k Svetem Križe preselja. Kar sem tam zvedu, me je pa tud prec vesele meniu, de b se pustu preselt. Tam sa m puvedal, de ajnfoh pugreb pušta ukul dvataužentpetstu dinarju. Lepu vas prosem, tu je pa vender že en lep gnar. Če b mou jest tulk enga gnarja, b se m prou gvlšen tud ta svet bi dupadu, koker se m zdej, ke sem punavad zmeri bi na suhem. Ta preselitu sem s kar iz glave zbon. Ene par kuvaču b že člouk ofm za ta namen. Če ma pa eden eneh dvataužentpertstu dinarju n varžet, gre pa rajš kam na letuviše, de se
mal nddahne. Sej jest b začen prec šparat, ampak jest sebe tku dober puznam, de že naprej vem, de b pol rajš knr tle ustou, ke b m na biu treba brunde toučt. Asten s špa-rajnam tud ni nč. Kar putrpet bo treba, pa je fertik.
Noja, boma že še videl, kuku bo. Sej še na bo tku kmal sveta konc, če prou se usak dan u časupiseh bere, kulk sa jih tle al pa tam puklal in pa pubil. Jest na vem, kdaj boja Ide h pamet pršli in pustil rajš eden druzga prgmah. Kene, ta peru špeter, pol pa prec kou ali pa nož u roke. Če b moj jest kej za guvort, b špeter prec prepuvedu in usacga zaperu, ker b se špeteru. Kua tu nuca, če enga šele pol, ke jih že ene par ptikole, zamehurja. Tu se prau tud pu toč zgunit.
Če b biu po mojem, b špeter iz uči u uči kratkinmal prepuvedu. Kdur se če špeterat, nej se pu telefone špetera. Tu nej b biu duvolen. Sej pu telefone lohka reče eden sojmu na-sprotonku lump, raubar al pa tat. Kar se mu
Sih lušta. Negau nasprotenk ga tku na more ofent al pa z nožam zabost. Pubit ga tud na more, ke na pride du nega, če b ga prou rad. Zmerjal b se pu telefone žiher, koker b se tli. Tu b na biu kazniu. Če b biu eden glih tku siten, de b šou sojga nasprotenka tožet zatu, ke mu je reku lump, raubar al pa tat, nei b pa kar uba zaprl. Tu b se sudniki ud-dehnil, ke b jam na biu treba ud jutra du večera puslušat same tožbe. Tulk lumpu b tud na biu treba držau zastonj redit in ublačet. Use b se na bulš ubrnil. Jest se kar čudem, de tu ni že kermu drugmu pred u glava padel. Lepu vas prosem, za kua mama pa prouzaprou telefon? Tiste ta glažunaste barake, ke sa jib ukul pu meste pustaul zavle telefona, sa ja čist udveč. Sam zavle tisteh punc in pa fantu, de se lohka zmenta, ki bota zvečer skp pršla, b ja na biu treba tulk eneh barak pustaulat. Kdur nuca telefon, ga ma pa tku duma. No, aLi ni res? S tem barakam se sam mladin pu-tuha daje. Te barake kar prec udpraute, pa raj take ke pustaute, de bo člouk lohka not šou, keder mu bo treba. No, tam pud flečkuj-narskem mustovem je že tku use fiksundfertik. Tam nej tista telefonbaraka kar kam udneseja, de na bo tam napota delala tistem štifelpu-carjem. Noja, nazadne je pa men tku useglih, kuku bote naredel, jest sem vam sam nasvetvu, kuku je treba naredit, de bo za use prou.
Zdej vam morem pa še puvedat, kašna smola sem mou jest unkat, ke sem šou gor pu Aleksandru cest. Scer mam jest večkat kašna smola, ampak take, koker sem ja mou zadenč, pa že douh nisem mou.
Kene, zadenč ste tku u »Sluvence« bral, de sem že osemdeset let star. No, zdej sem ene par dni več, pa tu tku nč na stri. Keder ma eden že osemdeset let na pukelne, je že tku useglih, če jih ma ene par dni več al pa mu.
Mal bi se more pa fflonk le našešmadet, če gre pu mest, ke maja Ide tku douge jezike. Tu te gledaja pud nuge, če maš čeule
■pneane, pol s ogledaja hlače, Ce se t že kej svetja uzadL Kuku i freziran, čja tud videt. Kratkinmal,. ud nog du glave se te čja na-
gledat. No, jest sem se čist fajn zrihtu, sam čeule sem . mou mai pušvedrane. Noja, pa tu
tku na morem puinagat, ke jili mam sam en par pr hiš. Rukuvic pu tudi nimam, de b jih s saba u rok nosu, koker je zdej muderen. Cela nu? sem s glava belu, kuku b pršou tud du rukuvic, pa m ni prou nč pnmetenga u glava padel. Zjutri, ke sem ustou in se tou p"u mest mul Idem puknzat, kašen kerlc sem še, se m je pa kar naenkat neki u glau za-bliskal. Tiila sem pugruntu: Štumfu maš ja dost, če prou sa že usi strgan in puštihan. Zakau t pa boja pol rukuvice? Kdu bo pu gledu, kua noscž u rok? Kar štumfe lepu skp puvi, pa jih u roka stisen, Nuben člouk na !x> vedu, al noseš rukuvice al štumfe u rok. Puštreku se boš pa le, koker se marsker drug kavalir puštreba.
Jest, na l»od faulast, res hiter en par Stum-fu, ke sa bli že tku strašen zdelan, de nisa bli za nubena raba več, lepu skp zvijem, stisnem u roka, pa grem gor preke Aleksandru cest na prumenada. Koker nalaš je biu tist dan glih tku lep, de je bla tam na prumenad
že asa ta mlada nublesa zbrana. Jeet grem gor skuz tku pukonc, koker de b kašen lener dol pužeru, pa tiste skup zvite štumfe sem nesu u ta desen rok. Sej je biu prou gvlšen več takeh kavulirju nu prumeuad, ke sa tud štumfe nuuiest rukuvic u rok nusil, ampak tako smole mende ni mou nubeden, koker sera ia mou jest tist dan. Kumi prmaširum ke du Bethounuve ulce, pa že prfeti ena še precej luštna frajlca za mana in ui začne en štumf ke pud nus mulit in tku upit, de sa usi Ide, kulker jih je biu na prumenad, znčel skp letet, ke sa mislel, de se je zgudila kašna nasreča: »Gesptld, uni sa pa tlela ena ruka-vica zgubel,« zraven se je pa režala, koker kašen pečen maček. Mene je biu tku sram, de b se ta narrajš kar u zemla uderu, pa se nisem niogu, ke je Aleksandruva cesta usa asfaltirana. Druzga m ni kazni, koker de sem hiter tist štumf frajlc iz rok putegnu in skočit u ena veža in se skrou za urnta. Kulk časa sem čepou tam za uratem, vam pa na morem puvedat. čist tema je že ratala, ke sem se ven zmuznu in ja preke dum pupihu. Tekat sem sa pa naprej nzctt, de na bom nekol več štumfu riaracst rukuvic pu prumeuad s saba u rok nosu. Al mi tu smola?	F. G.
ra^TEHNlKA
Avtomatične puške
Iz zgodovine zadnjih dveh let vemo, da
je odločilne zmage neredko odločalo moderno orožje, čeprav se je borba vodila proti drugače močnejšemu sovražniku. Napačno bi bilo misliti, da so bila pri tem odločilna samo orožja, kot recimo topovi ali v novejšem času strojne puške, podmornice in tanki, čeprav vemo, du so se s takimi sredstvi dosegli presenetljivi uspehi. Toda zaradi tega ne smemo podcenjevati oborožitve vojnka-pešca, ki mora konec koncev le kljub vsem modernim bojnim sredstvom zasesti |>oložnje nasprotnika.
Francoska revolucija je prinesla splošno vojaško dolžnost, ki so se je kmalu oprijele skoraj vse države. Tako so vojaški poveljniki dobili na razpolago ogromne zaloge ljudi in nekaj časa je celo kazalo, da je zaradi velikih množin človeškega materiala, ki so ga imele posamezne armade na razpolago, močno padla vrednost posameznika, lahko rečemo vrednost človeškega življenja. V moderni vojni se je v tem pogledu marsikaj spremenilo, in čeprav je jasno, da moramo vedno računati z žrtvami, se vedno bolj kaže skrb, da človeško življenje kolikor mogoče hranijo, da se armada primerno izvežba in primerno oboroži.
Glavno orožje pešcev v boju so puške. Izdelava vojaške puške je vsakemu kolikor toliko znana. Strelec vloži po pet ali več na-l>ojev nnenkrat. En sam prijem, in puška je pripravljena na strel. Po vsakem strelu potegne zaklop nazaj, pri čemer skoči iz zadnjega dela cevi izstreljena patrona, na njeno mesto pa pride nov naboj. Delo, lri ga mora opraviti strelec med posameznimi streli, zahteva, da umakne orožje od cilja, in često se lahko na ta način izda sovražniku ali pa za-
Križanka
SI' o
m:
						IU	2		3	H						
					N	4				5	|i|					
				[i]	«			■	7		8	N				
			Pl	9				■	lt			u	P)			
		lil	12			m	■	13	■	■	14		li	S		
	m	it		■	■	17	18		19	21	■	■	21	22	Ul	
Pl	23			■	24						25	■	2t	|	27	m
Pl*!				21			|i|		|i|	31		31			1 0	
1=1	N	32				N	33		31	P)	35				MM	
		H	lil		[i|	31				37	Pl		Pl	lil		
				|i|	38			■	3)		41	Pl				
			P)	41			•	■	42			43	m			
		Pl	44					■	45				4f	0		
	151	47				■	■	48	■	■	49			51	d	
Pl	51			■	■	52	53		54	55	■	■	56		57	ii
H581			■	59	61						fl	t2	■	63		" 0
r 1			M			■	■		■	■	t7		68			i
	(9					7®	71	■	72	73						NN
	1-1	N						■	75					lil	|i|	
			11	IU	"							MM				
lil
Vodoravno: 2. Jalenova ljudska drama, 4. Metulj, tudi prvo slovensko operno delo 6. Zdravilo 7. Zelo, zelo malo 9. Živinska krma, poljski pridelek 10. Muslimanski bog 12. Začarani krog, divja mačka 14. Ribiška mreža 16. Napoved, oblika prillodnjcga časa od biti 17. Močan gib, udar 21. Ploskovna enota 23. Kretnja, znamenje 24. Mož prijetne zunanjosti, krasen človek '26. Nemaren, brezdelen 28. Vrsta mamila, strupa 30. Ptič, ki potuje pozimi na jug. 32. Nasprotje od širok 33. 1'rva oseba glagola biti, svetopisemska oseba 35. Telesna po; škodba, bolečina 36. Duhovska oseba, cerkveni dostojanstvenik 38. Kemična prvina, desinfek-cijsko sredstvo 35. Neresnica 41. Skrajšano moško krstno ime 42 Svetopisemska oseba 44. Eden izmed bivših predsednikov francoske vlade 45. Mesto v Srbiji 47. Mlaka, pogosto žabje bivališče 49. Član starega orijentalskega naroda 51. Dejanje v sili, hiter umik 52. Druga beseda za tolažbo 56. Ljudska nikalnica 58. Ilranivo, ki v Sloveniji ne raste 59. Tisti, k; daje denar in prejema blago 63. Nosilec državne oblasti v do-
ločenem večjem okolišu 65. Lekarniško sredstvo proti glavobolu in prehladu 67. Tisti, ki pluje po zraku 69. Pokrajina, naselja okrog središča 72. Prevleči s slino, v povratni obliki dobrikati se 74. Iz neke maščobe 75. Znamka in vrsta filmov in fotografskih aparatov 76. Veli-komestna ulica.
Navpično: 1. Bolečina, tudi kraj na otoku Braču 2. Skrajšana beseda z utežno enoto 3. Domače žensko krstno ime, tudi morsko orožje 4. Staro slovansko poll>ožnnstvo, zli duh 5. Afriško reka 6. Stavbni materijal, naš glavni izvozni predmet 8. ...je zlato 9. Geometrijsko število, grška črka 11. Kratica za večjo ploskovno enoto 12. Slovenski dramski i/.gralec, bivši član »Narodnega divndla« v Pragi 13. Majhen šop bilnatih stvari 15. Ptič dcbeloglav, slovenski kipar 16. Tujo beseda za urad 17. Poslanec, zaupnik 18. Nada 19. Šesta in enaindvajseta črka v abecedi 20. Moralni muček, občutek krivde 22. Uboga, siromašna 23. Krajša oblika drugega ali četrtega sklona zaimka jaz
24,,Vj;sTa barve 25. GoTa ▼ Sev. zali. Srbiji, znana po bitki iz svetovne vojne 27. Nikalnica 29. Je tisti, ki ne more govoriti 31. Važna rastlina za tekstilno industrijo 33. Čistilno sredstvo za kovine, je skoraj v vsaki kuhinji 34. Slovenski slikar (Miha) 36. Eden izmed življenjskih elementov, tudi Vambergar jeva veseloigra 37. Majhna zareza v trdem predmetu 38. Otok v Malajskem arhipelu, znamka motornih koles češkega izdelka 40. Močvirska žival; majhna..., daleč skoči 41. Neresnica, ki ima krotke noge 43. Manjša naselbina 44. Pralno sredstvo, čignr razstopina pospešuje pranje 46. Kovina 47. Vrsta piva v steklenicah 4.8. Ne desnu roka, temveč... 50. Izraz pr prodaji, nagrada, tudi atlantsko pristanišče v Maroku 51. Tuja beseda z.a urod, kot pri 16. navp. 52. Nada 53. Kazalni zaimek 54. Izraz pri smejanju 55. Ljudska vpra-šalnica v narodnih pesmih 57. Daljša preprosta vprašal niča, ki se v stavku zapostavl ja 58. Izraz pri kartanju, tudi pevska nota 59. Del voza, nemotorizirano prevozno sredstvo 60. Zveza, federacija 6t. Znamka vrste kozmetičnih proizvodov 62. Določena višina plačila za blago 64. Nikalnica 66. Glosbena lestvica 68. Krajevna členica; Poleg, zraven, glas ure 70. Votel predmet 71. Rimski pozdrav 72. Smuči 73. Maščoba, ki služi v stiski mesto masti, svetilo.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: t. Kulta 5. S. L S. 8. Bet 11.
Eva 14. Skup 17. Sv. 19. Merilec 21. Potok 23. Patetik 25. De 27. Slon 29. Čekan 30. Bogatin 32. Nasip 33. Bera 35. Amnzonos 37. Aga 38. Iti 39. Karavana 42. Vek 43. Voj 44. Kita 47. Iti 49. Slan 52. Rek 53. Rep 54. Tt 55. Miš 56. Majaron 57. Selitev 58. Vas 59. Mi 60. Zid 62. Neo 64. Para 65. Akt 67. Anam 68. Tal 69. Saj 70. Ata-laiita 73. Dom 76. Led 78. Želotinn 80. Iver 81. Enota, 84. Oborina 86. Puran 88. Uta 89. Iv. 90. Stareti 92. Atika 93. Mirogoj 95. No 96. Krim 97. Nin 99. Rak 100. Arak.
Navpično: 2. Um 3. Tečaj 4. Ares 5. Slnvija 6. Len 7. S. c. 8. Bogat 9. Fta 10. Toti 11. Ep 12. Vanilin 13. Ata 14. Stik 15. Kipar 16. Uk 17. Slak 18. Voz 20. Ik 21. Pogin 22. Kit 24. Es 25. Dev 26. Erar 27. Smetiti 28. Novinar 30. Ba 31. Ni 33. Bakala 34. Anemona 35. Aviza 36. Nošen 40. Reval 41. Apija 44. Kap 45. Tarnati 46. Ara 4«. Ika 49. Sla 50. Ataturk 51. Nem 57. Stena 61. Davi 63. Oteti 66. Klika 68. Tenor 69. Sito 71. Lev 72. Anam 73. Do 74. Oba 75. Moto 77. Da 78. Žaga 79. Tun 82. Or 83. Ten 85. Ris 86. Pia 87. Ro S. r. 91. In 93. Mr. (mister) 94.
Ja.
Zlogovnica
Sestavi iz zlogov:
bo, da, di, gan, go, goz, ji, kla, li, lo, mi, mir, ni, pn, po, pro, ro, so, zvo, vo.
besede sledečega pomena:
a.)	srednjeveška verska ločina v Bosni
b.)	kovaško orodje
c.)	denar ali kaka stvar, ki jo dam na vračilo.
d.)	Samohvala, širjenje vesti z gotovim namenom
e.)	slovenski dramski igralec (Hamlet!)
Rešitev ne delfske ztogovntce
a) Bergen b.) Haakon c.) Detrolej d.) potovanje e.) trgovina.
radi neprevidnosti pri vlaganju zapusti kritje. Zato so mnogo ljoljše orožje puške, ki prazno patrono pri strelu same od sebe izvržejo, ob; enem pn mehanizem vloži nov naljoj. Pri toki puški lahko ostane strelec nepremično na svojem mestu. Že s tem je natančnost streljanju izlioljšana. Pa tudi hitrost streljanja se poboljša.
Glavna značilnost modernega avtomatičnega orožja je lahka teža in veliko izdržlji-vost. Avtomatična puška M-l je komaj 4.08 kg težka, knr so torej teže tiče, gotovo odgovarja današnjim zahtevam. Dolga je 1090 mm. Izstrelek ima začetno hitrost 823 m v sekundi. Vseh peres, vijakov in ostalih sestavnih delov ima komaj 72, pri čemer je všteta tudi naprava za viziranje, ki ima ograjeno korekturo za višino strelu in za smer, kar je važno, kadur piha veter.
Zanimivi so poskusi glede trajanja orožja. Zaklop in ohišje puške je bilo po 100.000 strelih še vedno* uporabljivo. Cev sama pa je zdržal a samo 8000 do 10.000 strelov, potem pa je bilo treba mehanizem prečistiti. Pri uporabi so je opazilo, da je treba paziti nu to, dn je zaklop dobro naoljen. In siccr se morajo deli znklopa inazati po vsakih 400 strelih. Če pa strelec nima možnosti, da bi zaklop namazal, si lahko pomaga na ta način, da z roko potegne zaklop nazaj in orožje je pripravljeno za strel — kakor* pri navadni puški. V puško se vloži po 8 nnl>ojev naenkj-at. izstreljeia krogla ima komaj 11 gramov teže.
Kakor so pokazuli poskusi, ta avtomatična ptiška ne bo v u|>orobi nič bolj komplicirana kakor prejšnje. Za poskus so vežbali dve skupini vojakov-novincev hkrati. Ena skupina je imela stare puške, druga skupina pa je bila oborožena z avtomatičnimi puškami. Po dveh dneh in pol teoretičnega pouka so streljali vojaki obeh skupin pod enakimi pogoji na 25 m oddaljeni cilj, naslednje dni pa 182. 274, 457 m daleč. Na 25 m je imelo avtomatično orožje 82% zadetkov, prejšnje puške pa 66% zadetkov. Potem so bili zadetki v razmerju 91% proti 80% v korist avtomatičnega orožja. Dalnji poskusi so pokazali, da so bili vojaki z navadnimi puškami pri 300 tem strelu že čisto utru-jeni, pri avtomatičnih puškah pa so mogli po 300 tem strelu še vedno izvršiti nalogo, ki jim je bila dana.
Prvi del tekmovanja za prvenstvo Slovenske šahovske zveze je 6edaj končan in imamo 4 klube — semifinaliste, med katerimi ee bo tekmovanje nadaljevalo. V ljubljanski skupini sta semifinalista, kot je bilo pričakovati, prvi moštvi Centralnega in Ljubljanskega šahovskega kluba. Obe moštvi sta v prvem delu tekmovanja zasedli s 23 točkami prvo in drugo mesto. Za Centralni šahovski klub, ki je tekmoval letos prvič, pomeni ta uspeh lepo afirmacijo. Prinesel je v tekmovanje slovenskih šahovskih klubov več napetosti in s tem mnogo doprinesel k napredovanju naših šahi6tov. Ljubljanski šahoveki klub je sedaj primoran, boriti 6e z največjo pozornostjo, kar mu bo brez dvoma v korist. Oba kluba se bosta v 6emifinalu dvakrat srečala s svojimi prvimi moštvi in na ta način dala dvakrat svojim najboljšim igralcem priliko, da pokažejo, koliko zmorejo. Resne tekme 60 za šahiste najboljša šola.
V Bcogradsketn šahovskem klubu je končal turnir z zmago mladega mojstra Gligoriča, ki je s tem svojemu uspehu na lanskem amaterskem turnirju v Zagrebu pridružil 6pet lep uspeh. Drugo mesto je zasedel Medan in s tem popravil slabši uspeh na amaterskem turnirju v Zagrebu. Slede znani prvorazredni igralci Busek, Savič, Štibarič, Popovič in drugi. Nacionalni mojster Lešnik ni bil v forini in je zasedel četrto mesto med prvorazrednimi belgraj-6kimi igralci
Ostala dva semifinalista 6ta Celjski šahovski klub in iz mariborske skupine novoustanovljeni ŠK »Vidmar«. Tudi ta dva kluba se bo6ta v kratkem 6rečala v semifinalni tekmi. Od semifinalistov jc favorit v ljubljanski skupini Ljubljanski šahovski klub, ki ima več v težkih tekmah izvežbanih igralcev kot njegov mlaiši konkurent Centralni šahovski klub in iz istih razlogov ima boljše izglede tudi Celjski šahovski klub kot Šahovski klub »Vidmar«. Presenečenja pa seveda niso izključena. V finaln« tekmi bo pa seveda prvak Ljubljane visok favorit.
Iz letošnjega turnirja v Lodžu, katerega so se udeležili tudi nekateri ukrajinski mojstri, je današnja partija.
Gerstenfcld — Dobrovolsky,
1. d2—d4, Sg8—!6. 2. c2—c4, e7—e6. 3. Sgl— f3, b7—b6. 4. g2—g3, Lc8—b7. 5. Lfl—g2, Lf8— e7 (dobro je na tem mestu Lf8—b4 + ). 6. Sbl—c3, d7—d6 (po teoriji je na tem mestu potrebna poenostavitev, katero čmi doseže s Sf6^—e4). 7. 0—0, Sb8—d7. 8. Tfl—el, 0—0. 9. e2—e4, c6—e5 (črni je sicer razvil svoje figure, toda mu primanjkuje prostora in ima težko pozicijo). 10. b2—b3, c7—-5 (drugače čmi ne more napasti središča), 11. d4Xe5, d6Xe5. 12 Lcl—b2, Tf8—e8. 13 Ddl—c2, Dd8— c7. 14. Tal—dl, a7—a6. 15. Sc3—d5l (s tem preide beli v močan napad, ki hitro prodre) Sf6Xd5. 16, e4+d5, Le7-d6 17. S!3—g5, Sd7—f8. 18. Lg2— e4! (izsili slabitev čmega kraljevega krila in s tem zelo ojači svoj napad) g7—g6. 19. Le4—g2, f7—-15 (to pomeni še nadaljno slabitev, katero beli lepo izkoristi). 20. f2—f41, h7—h6. 21 fl!Xe5, Ld6Xe5. 22. Lb2Xe5, Te8Xc5. 23. d5—b6, Te5XelX. 24. TdlXel. Dc7—g7. 25. Lg2Xb7, Gg7Xb7 26. Tel— e7 in čmi se je vdal, ker je po umiku dame hitro mat.
MLADI SLOVENEC
Kako se je skopuh poboljšat
i.
Hlapcu Tinetu so znanci in prijatelji zaman prigovarjali, naj ne hodi služit k skopuhu Grabežu, zaman so mu dopovedovali, da pri njem še jesti ne bo dobil. Tine je zamahnil z roko in se veselo zasmejal:
»Mu bom že lakomnost iz glave izbili« Pogumno je nastopil novo službo. Prvi dan ni povprašal niti za plačilo, zadovoljen je bil s slabo in pičlo hrano. Od ranega jutra do pozne noči ie pridno delal in se prilizoval gospodarju: »Ne gre mi v glavo, stric, zakaj vas imajo ljudje za skopuha in zakaj nihče noče pri vas služiti. Kar brez skrbi bodite, jaz se bom zmerom in povsod potegnil za vas.«
Gospodar je zadovoljno pokimal. Na vso moč je bil vesel, da je dobil hlapca, ki mu bo garal kot črna živina, pri tem pa bo zadovoljen z vsem. Da bi ga še bolj pridobil, ga je prijazno vzpodbujal:
»Tine, le daj! Res je grdo, da ljudje tako slabo o meni govorijo. Revež sem, revež in ne skopuh! Saj vidiš, da vsega manjka pri hiši. Vozove imam pokvarjene, orodje je zanič, shrambe so prazne, denarja pa ne najdeš pri meni, če bi ga z gorečo svečo pri belein dnevu iskal. Tudi na upanje ne dobim ničesar. Ne vem, kaj bo, če bo šlo tako dalje. Ničesar drugega nama ne preostane, Tine, kakor da v potu svojega obraza delava od jutra do večera.«
Hlapec Tine se je tiho muzal predse. Dobro je vedel, zakaj mu stari pretkanec tako govori. Z nedolžnim obrazom je rekel:
»Eh, stric, tako hudo pa tudi ne bo. Pravijo, da se mora tistemu, ki javka, kaj vzeti, tistemu, ki se baha, pa kaj dati.«
Stari lakomnik pa se ni dal ugnati, Zatar-nal je:
»Poglej vendar, kako je okoli hiše vse zanemarjeno. Takšna beračija je, da se Bogu smili.«
Hlapec je sprevidel, da takšno govorjenje go-sfiodarju ni nič kaj všeč. Napel je spet druge strune. Ponosno se je vzravnal in rekel:
»Cez leto dni osorej bo vse drugače. Boste videli, kako znam jaz prijeti za delo.«
Staremu skopuhu se je ob teh besedah zjasnil, obraz. Potrepljal je hlapca po rami in ga pohvalil: »Ti si mi pa tič! Prav takšnega hlapca potrebujem.«
Tine se je z veliko vnemo lotil dela, da bi si še bolj pridobil gosf>odarjevo zaupanje in naklonjenost. Na skrivaj pa se je še zmerom smejal predse. Dobro je vedel, da ima Grabež lep kupček denarja in da mu je denar več kot lepo urejeno gospodarstvo in več kot vse drugo, kar človek potrebuje za življenje.
Drugo jutro sta šla hlapec in gospodar kosit travo. Bila je še skoraj noč, ko sta prišla na travnik. Hitela sta na vso moč. Tine se je čudil, kje jemlje njegov gospodar toliko moči.
Dolgo sta že sukala kose, ko so prišli drugi kosci na sosedne travnike. Približal se je čas zajtrka. Sosedni kosci so sedli v senco in se mastili z dobro zabeljenimi žganci. Grabež je rekel hlapcu: »Pojdiva v senco tudi midva, da se malo od-počijeva.«
Tine si tega ni dal dvakrat reči. Obesil je koso na bližnje drevo, potem pa se je zleknil v senco. Kar krulilo mu je po želodcu, tako je bil lačen, a vendar se je premagal in ni povprašal, kako bo z zajtrkom.
Gospodar ga je sočutno pogledal in mu hinavsko rekel:
»Tine, ničesar nimam za zajtrk. Potrpi, boš pa opoldne več dobil. Skuhala si bova dobre štruklje. Da pa si ne bodo sosedje mislili, da ti zaradi skopuštva ne dam zajtrka, se delaj tako, kakor da bi jedel.«
Tine ga je ubogal, čeprav ga je srbela dlan, da bi mu prisolil zaušnico. Oba sta dvigala in spuščala roko, kakor da bi zajemala iz sklede. Hlapec se je celo obrnil proti sosednemu travniku in rekel naglas, da so ga mogli slišati vsi: »Mm, danes so pa dobri žganci!« »Dobri, dobri,« je zadovoljno zamomljal gospodar in pridno nosil prazno roko k ustom.
Ko se je bližalo poldne, sta odšla domov. Gospodar je hitro pripravil štruklje. Tine je z enim samim pogledom ugotovil, da jih bo še za enega bolj malo. Pa se je spet premagal in molčal. Gos|x>dar se mu je prilizoval: »Lej, Tine, samo zaradi tebe delam štruklje. Mlad si, zato moraš jesti. Jaz pa nisem prav nič lačen. Na podstrešju imam še neko delo. Pazi na štruklje, dokler se ne vrnem. Ce bo kakšen štrukelj priplaval na vrh, ga pokusi, ali bo dober.«
Tine je pokimal, čeprav je videl, da je Grabež vzel s seboj nož, s katerim si bo v shrambi odrezal kos prekajenega mesa in se ga na podstrešju do mile volje najedel. Tako je bil jezen; da bi ga bil najraje pošteno premikastil. A svoje nejevolje ni pokazal. Mešal je štruklje, ko je gospodar odšel, in če je kakšen štrukelj priplaval na vrh, ga je pokusil. Cez nekaj časa je poklical gospodarja:
»Stric, pridite dol, štruklji so že kuhani!« Grabež je na vso sapo prisopihal po stopnicah. Vzel je vilice in začel jemati štruklje iz lonca. Tedaj je videl, da so načeti prav vsi. Kar za gla-vo se je prijel in se zadri:
»Da bi te koklja, ali si vse štruklje pokusil!?« »Vse, vse, stric,« je odgovoril hlapec. »Saj ste mi tako naročili. Kar jejte jih, dobri so!«
Grabež je kar barve spreminjal, tako je bil jezen.
»Ali se vam zdi zamalo, da bi jih jedli za menoj?« se je čudil hlapec. »Lejte, saj nimam umazanih rok in ust. In zdrav sem tudi, samo bradavice imam na rokah in raka v grlu...«
Grabež je požrl jezo, ki se mu je nabirala na koncu jezika. Brez besede se je obrnil in odhitel nazaj na travnik.
Tine pa je medtem v miru pojedel vse štruklje.
2.
Nekega večera je Grabež poslal Tineta k mesarju. Naročil mu je, naj kupi lep kos telečjega mesa za zrezek. Tine je vedel, da bo zrezek za gospodarja, on pa bo moral otepati nezabeljen sok. Pa je storil kar po svoje. Vrnil se je od mesarja z dvema kosoma telečjega mesa.
Grabež ga je pisano pogledal in kar kri mu je zalila obraz. Preden pa je utegnil kaj reči, mu je Tine že prijazno pojasnil:
»Stric, pri mesarju je bilo polno ljudi. Vsi so se norčevali iz vas in vas zmerjali z največjim lakomnikom na svetu. Ko sem prišel tja, so obmolknili, ker so bili prepričani, da bom naročil
Legenda o sv. Barbari
Živela sta graščak in graščakinja, ki sta imela prelepo hčerko edinko, Barbka ji je bilo ime. Za to žlahtno cvetko je izvedel sam španski kralj in odpravil se je na pot, da bi deklico zasnubil.
Graščak in graščakinja sta imenitnega snubca po kraljevsko pogostila. Potem sta poklicala Barbko iu ji rekla:
»Sam španski kralj je prišel pote, da mu boš za ženo. Lepo se obleci in počeši, še nocoj odideš z njim na daljno pot.«
Barbka je odgovorila:
»Ne maram španskega kralja za moža, imam že drugega ženina izbranega: sam Jezus je moj ženin !<
Graščak in graščakinja sta se razjezila in jo z grdimi besedami nazaj v sobico zapodila.
M, K.:
Moje gosli
Gosli nove jaz imam, gosli čudovite: v njej so pesmi žalostne in vesele skrite.
Kadar rajnke mamice, spomnim se, zapoje struna pesem žalostno — v njej so solze moje.
Kadar pa zvečer domov očka pride z dela, mojih gosli pesmica spet je vsa vesela ..,
Gosli nove jaz imam, gosli čudovite: v njej so pesmi žalostne in vesele skrite.
Ko je mogočni španski kralj izvedel, da ga Barbka ne mara za moža, je ošabno rekel:
»Še na kolenih me bo prosila, takrat pa jaz ne bom hotel.«
In je s svojim spremstvom še tisto uro odpotoval v daljno špansko deželo nazaj.
A kaj je storil graščak? Poklical je zidarje in jim ukazal:
»Sezidajte mi stolp od črne zemlje do nebes, brez line in brez okenca.«
Zidarji so se takoj lotili dela. Stolp je rasel od tal, Barbka pa se je sprehajala po grajskem dvorišču in veselo prepevala.
Zidarji so majali z glavami in dejali: »Če bi reva vedela, kaj mi zidarji delamo, bi pač ne pela tako lepo!«
Barbka jih je slišala in odgovorila: »Dobro vem, kaj delate: stolp od črne zemlje do nebes, brez line in brez okenca. Le eno prošnjo mi uslišite: napravite v stolpu line tri, da mi bo krajši čas. Prvo lino napravite na oni strani, kjer sonce vzhaja, drugo lino tam, kjer sonce roma čez nebo in tretjo tam, kjer gre v zaton.«
Zidarji so žalostno odkimali in odgovorili: »Če to storimo, nam tvoj oče odseka glave.« In so sezidali stolp od črne zemlje do nebes, brez line in brez okenca. Brezsrčni graščak je hčerko napodil vanj in zaprl duri s sedmimi zapahi.
Minilo je leto dni. Graščak se je spomnil svoje neposlušne hčerke in ukazal je hlapcem: »Pojdite v stolp in poberite koščice moje rajnke hčerke.«
Hlapci so odrinili sedmero zapahov in splezali po strmih stopnicah v stolp, A glej, ko so prišli na vrh, so zagledali pred seboj mizo in na njej tri goreče sveče. Ob mizi je sedela grajska deklica Barbka — živa in zdrava. Namesto njenih košoic so prinesli njenemu očetu prečudno vest.
Graščak se je ves razkačen zadri nad njimi: »Lažete! Še nocoj vam dam odsekati glave.« Prestrašeni hlapci so popadali pred njim na kolena in ga prosili milosti. Graščak jih je grdo pogledal in odšel v stolp, da bi se prepričal na svoje oči, kako je s koščicami njegove hčerke. A glej, tudi on je videl Barbko zdravo in živo sedeti za mizo, na kateri so gorele tri sveče.
Ves presunjen je padel na kolena in prosil hčerko odpuščanja.
Barbka je odgovorila:
»Oče, jaz sem vam že zdavnaj odpustila. Prosite Boga, da vam tudi od odpusti!«
Graščak se je pokesai svojih grehov in postal je ves drugačen kar čez noč. Kakor oče je poslej skrbel za svoje podložnike in v srečo so si mogli šteti tisti, ki so bili pri njem v službi.
Prelepa grajska deklica, njegova pobožna hčerka Barbka, pa je postala svetnica in pri-prošnjica neštetim, ki so se v stiskah in nadlogah obračali s pobožno molitvijo k njej.
Razbojnik in Marija
(Po narodni legendi.)
To se je zgodilo tiste dni, ko sta Jožef in Marija z božjim Detetom po svetu potovala.
Nekega večera je prišla sv. Družina v črn
fozd. V tein gozdu je živel glasovit razbojnik, i je napadal in moril ljudi. Prebival je v koči. zgrajeni iz smrekovih hlodov. Do te koče je prišla sv. Družina. Na pragu je stala razboj-nikova žena s šopom ključev v rokah.
Marija jo je nagovorila:
»Lepo prosim, prenočite nas nocoj.«
Žena je odgovorila:
»Prav rada bi vas prenočila, a imam moža razbojnika, ki nikoli ne pride trezen domov.«
Marija jo je sočutno pogledala in rekla:
»Nocoj se bo vrnil trezen in krotek, kakor ni bil še nikoli.«
Žena je ob teh besedah sprevidela, da pozni gostje ne morejo biti navadni ljudje. Milo je pogledala Marijo in ji zaupno potožila še drugo svoje gorje:
»Pa še dečka imam, ki je star sedem let in osmega pol, a še zmeraj ne more hoditi in govoriti. Pohabljen in gluhonem je že od rojstva.«
To rekoč, je pokazala dečka, ki je po vseh štirih lazil po tleh iu začudeno upiral oči v neznane pojiotnike.
Mari ja se je milostno sklonila nad revčkom in ga narahlo pobožala po čelu. In glej: komaj je to storila, že se je deček vzpel pokonci in izpregovoril:
»Mati, po očeta grem!«
Preden je mati utegnila izpregovoriti eno samo besedico, že je stekel po ozki stezi iz gozda. Kakor mlada srna je pritekel do gostilne, ki je stala na obronku gozda. V tej gostilni je sedel njegov oče — razbojnik. Okoli njega je bila zbrana vesela druščina, ki ie pila in pela, da se je razlegalo daleč naokoli.
Lahko si mislite, kako presenečen je bil, ko je zagledal svojega pohabljenega sina pred seboj.
Sinko ga je prijel za roko in zaklical:
»Oče, brž domov! Dobili smo imenitne goste: sv. Jožefa z Marijo in Jezuščkom.«
Glasoviti razbojnik je ob teh besedah postal krotek kot jagnje. Pri priči je ubogal sinka in zdirjal domov. Ko je pritekel do praga svoje koče, je ves zavzet povprašal:
»Kako je to, kako je to, da je pod streho tak svetlč, kakor da bi sijala sonca tri?«
Žena je odgovorila:
»Dobili smo tri goste, tri redke goste: Marijo s sinom Jezusom in njenim možem Jožefom.«
Razbojnik jo je začel priganjati:
»Naj hitro v hišo stopijo, naj brž za mizo sedejo. Gostoljubno jim postreziva, da milost nam izprosijo.«
Žena je storila, kar ji je mož velel. Povabila je sv. Družino v kočo, posadila jo je za
Lastovkam
Zgodaj lato« ste vrnil« ae oaza j:
saj ie ni ptišel v deželo zlati maj.
Našle ste pod varno streho spet svoj dom; ni porušil ga sovraštva blisk in grom.
Srečo, mir prinesle a sabo ste domov.
Naj nam bo vrnitev vaša v blagoslovi
Žetva in kača
(Avstralska basen.)
Želva je imela sprva strupene zobe, kača pa ne. Nekega dne je kača prilezla k želvi in jo zaprosila:
»Daj svoje strupene zobe meni. Bolj jih potrebujem kakor ti, ker živim na suhem in me preganja vse polno sovražnikov. Če bi imela strupene zobe. bi se mogla braniti, tako se pa ne morem. Ti živiš v vodi, kjer si varna preti številnimi sovražniki, zato strupenih zob pač ne potrebuješ.«
Dobri želvi se je kača zasmilila in izpolnila ji je prošnjo^ Menjali sta glavi — in tako ima še dandanes želva kačjo, kača pa želvino glavo.
MLADA NJIVA
Jugoslaviji
Na poljanah bojev vročih ti za nas si se rodila, iz zemlje s krvjo pojene si kot iepa roža vzklila.
Čuli klic smo tvoj po ječah, v robske spone okovani, čuli ga na zemlji svoji, hlapci tujcev, v prah teptani.
— K meni, dragi mi sinovi, Srb, Hrvat, stoletja raja, tudi zate, sin Slovenec, dan vstajenja, glej, prihaja! —
Ti otroke svoje drage v toplo si naročje vzela, brez razlike si na vero, jezik brate nas objela.
Peter Leveč, dijak.
Le spi!
Tam daleč, daleč za gorami samoten grob leži, v njem 6pi moj oče, sladko spi. Na grobu svetlih luči ni, nikdar ga cvetje ne krasi, le pesem ptic očeta drami — a on se več ne prebudi. Le spi, moj očka, sladko epi! Saj kmalu pride dan, ki duša ga imeti hoče, saj kmalu pride dan, kn združi naju večni Oče.
Marija Žnidaršič, Stari trg pri Rakeku.

mizo in ji postregla z najboljšim, kar je premogla njena shramba.
In Marija se je usmilila skesanega razbojnika. Izprosila je zanj milosti pri Bogu.
»Iludo sem grešil, do konca dni se bom zdaj pokoril.« je rekel razbojnik. Poslovil se je od žene in otroka, zapustil je vse in odšel v samostan, da bi se ves posvetil Bogu.
vam bom že dal! In sem nalašč naročil dva velika kosa mesa. škoda, da jih niste videli, kako debelo so pogledali! Vidite, tako sem se potegnil za vaše dobro ime.«
Te besede so bile staremu skopuhu všeč. Hvaležno je pogledal hlapca in ga f>ohvalil:
»Dobro si jim dal pod nos! Kar prav je tako.« Nato je vrgel v ponev večji kos mesa, manjši kos mesa pa je zavil in spravil na hladno. V lonec z vrelo vodo je nasul koruzne moke za žgance in rekel:
»Tine, ti boš jedel zrezek, jaz pa žgance. Drugi kos mesa bova spekla jutri. Obeh zrezkov ne smeva pojesti nocoj, to bi bila prevelika razsipnost, ko je pa takšna revščina v hiši.«
Ko ej meso v masti lepo zarumenelo in prijetno zadišalo po kuhinji, je skopuh nenadoma začel javkati, da ga boli želodec. Kar zvijal se je in pačil obraz. Nazadnje se je sesedel na stol in milo zastokal:
»Joj, kako me stiska! Tine, žgancev ne bom smel jesti, drugače bo še hujše. Daj mi zrezek, ti pa pojej žgance.«
Tine je stisnil pesti in se holel ves razkačen zakaditi vanj. Pa se je tudi tokrat premagal in napravil prijazen obraz. Na tihem pa je sklenil, da se bo ob prvi priliki hudo maščeval.
Ko je Grabež pojedel zrezek, mu je kar vidno odleglo. Zadovoljno se je potrepljal po trebuščku in zabrundal:
»Joj, kako imenitno zdravilo je to!« Tine je s kislim obrazom otepal žgance in molčal.
O polnoči, ko je gospodar že trdno spal, je hlapec tiho vstal in si nataknil na obraz črno krinko, ki jo ie bil kupil na pustni torek, da je prav majhen kos mesa.' Čakajte, sem si mislil, jazkot maškara hodil okrog. Na glavo si je po-
veznil kosmato kučmo, na katero je pritrdil dva črna rožička, ogrnil pa se je v kosmat ovčji kožuh, "ki mu je segal do peta. Tako našemarjen se je po prstih splazil do gospodarjeve postelje in z votlim glasom zarjul:
»Grabež, po tvojo dušo sem prišel. Kar pripravi se! Še nocoj moraš biti z menoj v peklu.«
Skopuh je v smrtni grozi buljil v peklenščka in z jecljajočim glasom zastokal:
»Usmili se me! Vse ti dam, kar imam, samo pusti me živeti. Polno pest cekinov ti dam, z njimi si boš lahko kupil mnogo drugih duš.«
Peklenšček je resno odkimal in odgovoril: »Tvoja duša, skopuh, je mojemu gospodarju Luciferju posebno všeč. Imeti te hoče in konec besedi. Nič se ne obotavljaj, pri priči moraš z menoj.«
Skopuh se je vrgel pred njim na kolena in ga ves obupan prosil, naj mu prizanese. Peklenšček pa se ni dal preprositi. Zgrabil ga je in mikastil, da je bilo joj. Vmes pa se je škodoželjno režal: »Vse nič ne pomaga. V peklu bodo hudički od veselja plesali, ko bodo izvedeli, kakšnega grdavša sem jim pripeljal. Kri revnih mater in očetov se drži tvojih rok. Takšne roke imamo v peklu posebno v časteh!«
Orabež je planil pokonci, segel je pod vzglav-je, privlekel na dan vrečico cekinov in jo pomolil peklenščku pod nos. Peklenšček se je hehljal:
»Ne vem, ne vem, ali bo moj gospodar zadovoljen s to zameno. No. ker si tako radodaren, te za nocoj še pustim. Jutri o polnoči se vrnem,'da se pomeriva, kdo izmed naju je spretnejši. Tisti, ki bo najvišje vrgel kamen, tisto bo zmagovalec. Ce boš zmagal ti, ti bom pustil cekine in dušo « Drugi dan je bil Grabež čudno zamišljen. Kakor v sanjah je taval okrog in ni zinil nobene.
»Stric, ali ste bolni?« ga je s hlinjenim sočutjem vprašal hlapec. »Tako slabi se mi zdite. Pojdite v posteljo, morda vam bo odleglo.«
Grabež ga je ubogal. Toda tudi v postelji ni našel miru. Tresel se je po vsem telesu in bled je bil ko zid. Tinetu se je že res zasmilil, toda ko se je spet spomnil njegove lakomnosti in skoposti, je vztrajal pri svojem načrtu.
Ponoči je skopuh poklical hlapca predse in mu s prosečim glasom rekel:
»Tine, polovico svojega premoženja ti dam in obljubim ti, da postanem ves drugačen, če mi pomagaš iz hude stiske. Glej, o polnoči se moram pomeriti s samim hudobcem. Vrgla bova vsak svoj kamen v zrak. Ce ga bo hudobec vrgel više od mene, bo moja duša in vse moje premoženje njegovo.«
Hlapec je nagrbančil čelo, kakor da nekaj napeto premišljuje. Nenadoma pa se mu je obraz zjasnil.
»Stric, imenitno misel imam! Vzemite namesto kamna v roko ptiča — in zmagali boste.«
Grabežu je bil ta nasvet na vso moč všeč. Vzel je iz kletke ptiča, ga stisnil v pest in pomirjen čakal polnoči.
O polnoči se je »hudobec« res prikazal. Pomerila sta se. Ptič, ki ga je Grabež vrgel v zrak, je zletel tako visoko, da se ni več vrnil. Kamen, ki ga je vrgel hudobec, pa je kmalu padel iz zraka nazaj.
»Zmaga je tvoja,« je zatulil hudobec in zbežal.
Od tistihdob se je skopi Grabež za čuda spremenil. Pošteno je odrajtal zvitemu hlapcu polovico svojega premoženja. Hlapec je ostal pri njem in skupaj sta gospodarila. Sezidala sta si veliko novo hišo, v kateri so tudi reveži našli gostoljubno streha
Velik narodni in gospodarski pomen lipe
Mnogo poezije se suče okrog lipe, v pesmih
}o opevumo kot slovensko narodno drevo, zato tudi v dejanskem življenju poveličujemo slovenski prostor z lipami.
Zavita v zarjo slovanstva diha lipa veličino, lepoto, krepi posameznikovo življenje ter živ-
Oj beli cvet, prežlahtni cveti Devištva venec je deklet Nedolžnejših in lepših rož na zemlji celi ne doboš!
§e dandanes nosijo neveste k poroki na glavi voščeni venec rož, ki predstavljajo lipovo popje in cvetje.
Zato bodi proslavljeno, ti edinstveno, slovensko narodovo drevo! Z izkušnjami in tradicijo stoletij obteženo slovensko drevo, v katero je vtkano milijon sanj slovenskih pokolenj, ne zavrzimo, ampak ga včlenimo v našo narodno kulturno imovino kot sestavni del. Krasimo z njim naše ulične drevorede, znsajajmo ga vsepovsod, kjer je krpica zemlje prosta!
Kako krasno bi bilo, ko bi r»o naših logih, soseskah, poljskih potih, po drevoredih in javnih vrtovin zopet dehtele naše lipe, ki bi razpenjale svoje veje kakor preproge vonljivih cvetov nad našimi glavami!
Pa ne samo v narodnem, tudi v gospodarskem oziru zasluži lipa našo posebno pažnjo.
V lipovih semenih tiči veliko bogastvo. To bogastvo je olje, ki lahko tekmuje celo r olivnim oljem. Naše lipe cveto vsako leto zelo bogato in imajo vedno silno mnogo semen. Lipova semena vsebujejo veliko množino olja (do 58%) ter prekašajo po množini olja v semenih celo oreh, sončno rožo in olivno palmo. Lipovo olje je po kakovosti mnogo boljše od olivnega in od belega (laškega), ima svetlo, čisto barvo, fin okus, je brez kake vonjave ali grenke primesi, ne postane nikoli žaltavo, dasi ga lahko pustimo poljubno dolgo časa v odprtih posodnh na zraku. Nikdar ne spremeni svojega okusa in svoje sestave na zraku, ker spada med ona olja, ki nimajo do kisika nobene afinitete (sorodnosti).
Pridobivamo ga:
1.	s stiskanjem (prešanjem) kakor pri lanu;
2.	iz zmletih semen po oddestiliranju s petrolej e vi m etrom.
Š pridobivanjem namiznega olja iz lipovih semen bi si naš narod v gospodarskem oziru lahko zelo opomogel, zacvetela bi domača industrija za proizvodnjo namiznega lipovega olja, prihranili bi pa s tem tudi visoke izdatke za uvoženo olivno in laško (belo) olje. , LiLULlil AUtol-d.vi.A.1 »Lfc, I ,■ (Ema Deisinger.)
Iz stare moške obleke nov pomladanski plašč
Takle plašč — redingot moremo nositi od prvih pomladanskih dni pa do pozne jeseni in spada k vsakršni obleki. Mogoče dobiš doma kako starejšo moško obleko, ki je nihče več ne nosi. Razparaj jo in pobarvaj temnomodro ali črno in naredi iz hlač spodnji del plašča, iz suknjiča zgornji del, iz rokavov pa rokave. Srednja dva robova večkrat prešij, da lepše stojita.
Oblačila za dolenčka iz ostankov
Sleherna ženska, ki pričakuje otročdča, mi-sli na to, da priskrbi novemu zemljanu opremo na čim bolj cenen način. Vprav pri napravi najdrobnejšega perila utegnejo marljive roke spremeniti »staro v novo«. Vsake bodoča mati bo skušala doseči, da bo že v sedmem mesecu nosečnosti imela vsaj vse najpotrebnejše pri pravljeno za dojenčka.
Vsaktero gospodinjstvo ima kje kak prostorček, kjer so spravljeni ostanki blaga in staro perilo, ki ni več uporabno. Poglejmo, koliko je treba najmanj za dojenčka in kaj moremo zanj uporabiti iz zaloge starega perila. Potrebuješ:	,
Dva ducata tenkih plenic, 70 do 80 cm v kvadratu. Za to so jako primerni ostanki nočnih srajc in posteljnega perila. Ce srajc ni, kupiš kako tanko blago. Robove le malce za-robiš, da ne tiščijo nežnega telesca. Šest močnih plenic, 50X 60cm, iz debelejšega blaga, ki močo popije; narediš jih iz kopalnih pla-ščev ali debelih brisač. Robove obrobiš s kvačknnimi vbodi.
Dvoje (ali enega) gumijastih vložkov (80X35 cm). To so lahko ostanki iz gumijastih prtičev,

Stoletna lipa na Dobravi pri Krki
ljenje naroda s pomnežem zgodovine slovenskih rodov tja v sivo davnino, uči spoznavati smeh in bol minulih pokolenj, v sivih davninah že je gledala na vrvež slovanskih rodov in jim v svoji krošnji pela ritem lepše bodočnosti, pod njeno krošnjo so se zbirali k posvetovanju, z vonljivimi cvetovi in ličjem pa je prijateljica našemu življenju in zdravju. Lipov čaj je namreč vsakovrstno zdravilo zoper prehlad, kašelj in podobno, o njenem cvetju pa pravi pesem:
Eno rjuho za kopanje. Štiri do šest srajčk. Narediš jih" h po-nošenega perila in so voljne in ne tiščijo.
Štiri do šest jopic — iz trikojevega ženskega ali moškega perila.
Dve vrhnji jopici in čepico, če pelješ otroka ven, spleteš ali skvačkaš sama iz volnenih ali bombažastih niti starih jopic.
Za prvo dojenčkovo ležišče se izlahka nporabi košara za perilo, saj otrok itak ne bo dolgo v njej, že čez 3—4 mesece je potreben drugačnega ležišča. To prvo gnezdeče pa pripraviš, da je čim lepše in mehkejše. Košaro obložiš znotraj s cenenim, a pralnim blagom, z batistom, kretonom, pikejem itd.
Tudi spodnjo blazinico (»modroc«) more spretna gospodinja sama narediti. Napolniš jo z morsko travo. Na blazino pride rjuha, nanjo gumij, nato blazinica in odeja.
Vprav perilo tvori važno sestavino slehernega gospodinjstva. In ženske so pozvane, da v blagor svojih družin in narodnega gospodarstva čim bolj varčujejo z vsem in postorijo lastnoročno doma vse, kar se le da opraviti.
Dve pomladanski
Te dve jako različni bluzi sta to pomlad obe čim bolj moderni. Pikičasta bluza je za športne namene, spodnja pa je pražnje vrste.
Poletne cvetlice
Rastlinje, ki z njim krasimo vrtove, je jako različno in je izbira za preprostega ljubitelja, ki živi v bolj skromnih razmerah, prav težka. O raznovrstnosti okrasnega rastlinja »e najlaže prepričamo, če si večkrat čez leto natančno ogledamo od vrtnarskih strokovnjakov urejene in oskrbovane vrtove bogatih posestnikov ali a javne nasade, po mestih in večjih krajih, aši domači vrtovi so pa večinoma sorazmerno majhni in jih v glavnem uporabljamo za pridelovanje zelenjadi. Umevno je torej, da ostane za okras vrta le malo prostora. Zato se omejujemo vobče le bolj na manjše, preproste, zlasti cvetoče rastline ali cvetlice.
Večina vseli vrtnih cvetlic se da razvrstiti v tri skupine, in sicer v enoletnice ali poletne cvetlice, v dvoletnice in v trajnice. Izmed vseh teh neštetih plemen vrtnih cvetlic so enoletnice ali poletne cvetlice najbolj znane, najbolj priljubljene in zato tudi najbolj razširjene. Skoraj vse imajo to dobro lastnost, da cveto, ko se popolnoma razvijejo, neprestano tja do pozne jeseni, ko jih zamori slana. Nekatere se pa celo slani uspešno upirajo. Slaba stran teh
Jd&&es* okuuub
je posebna prednost odvajalnega sredstva Dar mol. Vrhu tega delu|e milo In brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol

cvetlic je pa to, ker se spomladi, zlasti če nimamo tople grede, počasi razvijajo in prično cveteti šele pozno na poletje. Ker bo sedaj konec aprila in začetek maja meseca čas za na-sajanje poletnih cvetlic, naj na kratko omenimo nekatere najbolj priporočene.
Najprej tiste, ki jih sejemo, kar naravnost na stalno mesto, kjer naj rasto in cveto. Le-sem spadajo: kapucinke (tropaeolum), to je znana lepa, rumeno cvetoča prav za prav vzpe-njalka, ki raste prilieno tako kakor n. pr. kumare. Dobe se pa tudi lepe nizke, grmičaste sorte, ki so posebno jiripravne za obrobek okoli cvetličnih gredic. Kapucinke sejemo šele začetek maja, ker so za slano zelo občutljive.
Reseda (reseda odofata) — lepo dišeča enoletnica, ki je zaradi svoje nizke rasti prijetnega (J,uha in skromnosti zelo priljubljena. Tudi reseda se laTiko uporablja za obrobek. Sejemo ' jo meseca aprila. Za mraz ni občutljiva.
Lepo dišeči gralior (latvrus odoratus) je krasna enoletnica — vzpenjalka kakor navadni jrah. Cvete na dolgih pecljih v raznih barvali. Sejemo ga ob žičnih ograjah, po katerih «e oprijemlje; ali mu naredimo pa posebno ogrodje v obliki piramide, ki jo obraste in pokrije s svojim vonjavim cvetjem. Sejemo ga čimprej spomladi, ker se izpočetka razvija počasi. V to skupino prištevamo tudi n. pr. enoletni ostrož-nik, vrtni mak, iberis in znani turščak ali ret-lnk (portulaca), ki raste najraje na suhih, peščenih tleh.
Neprimerno več pa je enoletnic, ki niso tako skromne kakor zgoraj naštete. Treba jih je namreč sejati v tople grede zgodaj spomladi, da se do srede maja, ko je čas za presajanje no- gredice, močno razvijejo in potem čimprej cveto. Kdor nima tople grede, naj se ne ukvarja s setvijo in vzrejo teh cvetlic; rajši naj potrebne sadike kupi pri bližnjem vrtnarju. Zlasti velja to za tiste, ki se težje vzgoje, kar bo pri posamezni cvetlici označeno.
Veliki odolin (zajčki, anthirrinum mehica-num) je menda izmed vseh poletnih cvetlic za preproste razmere najbolj hvaležna okrasna cvetlica za obrobek in za rabate. Sejemo ga zgodaj spomladi, presajamo na stalno mesto pa aprila in maja. Za mraz ni občutljiv in se setev tudi na planem obnese. Prej so pa sadike godne za presajanje iz tople grede. Prime se rad, hitro raste in neumorno cvete vse poletje v raznih, prekrasnih barvah.
Tagetes (tagetes patula) v raznih visokih in nizkih sortah je zelo priljubljen, ker ga je lahko vzgojiti in pridno cvete do mraza. Nekateri ga ne marajo, ker ima cvetje neprijeten duh. Toda je kljub temu za rabate in obrobke zelo priporočen.
. Cinija (zinnia elegans) je zelo priljubljena poletna cvetlica, ki naj bi ne manjkala na nobenem vrtu. Precej je občutljiva in je torej pred sredi maja ne smemo saditi. Dobi se v raznih velikostih in barvah. Sejati se mora za-rana spomladi na tople grede, da je do srede maja že odrasla in blizu cvetja. Prime se zelo rada in cvete neprestuno do zime.
Astre (calliostephus) so zelo čislane in povsod vpeljane poletne cvetlice. Posebno lepe so novejše sorte, ki imajo v cvetu čudovito lepo obliko in krasne barve. Vzgoja ni težka, be sedaj je čas za setev tudi na prostem. Cveto bolj proti jeseni.
Med najlepše poletne cvetlice spadajo brez dvoma petunije (petunia hybrida), ki jih je nekoliko težje vzgojiti, ker so mlade rastline zelo majhne in jih je treba večkrat pikirati (presaditi), preden toliko odrastejo, da so godne za presajanje na gredice. Dobe se v najrazličnejših barvah z enojnim in gibatim (polnim ali pitanim) cvetom, tnojno cvetne so najnuvad-nejše in najmanj zahtevne. Zelo lepe so petunije z gibatim cvetom in razčesanim cvetnim vencem (kodraste); goje se posebno v lončkih za okras oken in balkonov, ker imajo visečo rast.
Priporočene enoletnice so tudi molči ali suhe rože (helichrysum monstrosum). Imajo to posebno lastnost, da cveti ne zvenejo in ne odpadejo, ampak nekako otrde kakor slama in ohranijo svojo lepo barvo. V takem stanju jih porežemo in jih porabimo za šopke pozimi, ko ni drugega cvetja. Vzgojiti jih je lahko, ker
Lična spomladanska obleka.
Tudi pričeska je važna
S toplejšimi dnevi se poleg ostalih modnih' novosti pojavlja tudi vprašanje, kako si urediti pričesko. Zlasti letošnja moda klobukov, ki je zelo pestra, zahteva, da je pričeska brezhibna in v skladu s pokrivalom. Da bomo na jasnem, kako si lepo pričesko zamišljamo, je potrebno nekoliko obširnejše razlage, kako sodobna ženska neguje lase. V prvi vrsti je predpogoj praktične pričeske trajna ondulucija, katera pa mora biti izvedena po strokovnjaku. Ni vsak las enak in prav to je važno vprašanje, da se ohranijo lasje zdravi in obenem čvr< sti. Po trajni onoulnciji se prej raven las preparira in tudi nekoliko osuši, kar pa nikakor ne vpliva kvarno na lase (dokaz že 15 leten uspešen obstoj trajne). Umevno je samo po sebi, da moramo trajno preprariranim lasem posvečati še posebno nego, katero nudi vsak dober damski frizer. Docela zgrešeno je mnenje nekaterih dam, da zadostuje lnse trajno skodrati ter jih potem prepustiti usodi. Takšne vse prej kot lepe pričeske, žal, še danes opažamo pri vsakem koraku in ni odveč pripomniti, da ie ta način suhega trajnega kodranja za lase kvaren, za oko neestetičen ter ni V skladu s higijeno in sodobno nego las.
Vsaka ženska, ki polaga važnost do prikupne zunanjosti, naj upošteva, dn se je treba zaupati damskemu frizerju strokovnjaku, kateri lase pregleda. Prikladnejše je, da nosite enostavnejše pričeske, katere sami obvladate, ker pač frizer ni vedno pri roki. Neobhodna potreba j« pranje glave in vodna ondulacija po vašem frizerju vsaj vsake 3 tedne. Ako imate prhljaj in posebno suhe lase, zahtevajte pranje z oljnatim šamponom, tudi obloge s spec. oljem ali lasno kremo, ki lase zelo okrepijo ter ugodno vplivajo na lasišče.
Ako bi naše ženske vedele, s kako malo truda in izdatki je možno lase neverjetno polepšati in s tem tudi celotno pojavo, bi gotovo negi las posvečale več pozornosti. - Član kluba damskih frizerjev. (Objavljamo članek na željo kluba).
»Torej — ne kaditi — ne piti!«
»je bila moja žena pri vas, kajne, gospod
doktor?«
Nikjer ne smejo biti madeži
Deževne madeže iz svilenega blaga odpraviš, če vse blago nalahno obdrgneš z gobico in toplo vodo ter ga posušiš na zraku, a ne na soncu!
Krvave madeže odstraniš, da jih razmočiš
z mrzlo vodo in sodo in izpereš v mlačni vodi in z milom.
Madeže od oprhnelosti. Take madeže izpereš v raztopini ene žlice kuhinjske soli in ene žličke snlmijaka v dveh posodah vrele vode, za tri ure daš blago ven (a ne na sonce) in potem izpereš s čisio vodo.
Madeži od kave in kakna izginejo iz dobro opranega perila sami od sebe. Najpreprostejše sredstvo je beljenje na soncu. Temne maroge pomaži z glicerinom in beljakom in čez nekaj časa izperi z vodo in milom. Madeže od kakaa takoj izperi z mrzlo vodo.
rastejo tudi, če jih sejemo kar naravnost na stalno mesto.
K lepim poletnim cvetlicam ali enoletnicam, ki se pa teže vzgoje, prištevamo razen neštetih drugih manj znanih, še tele: lobelijo (lobelia erinus), breskvice ali balzamine (impatiens bal-samina), nepostarnik (ageratum mexicanum), sporiš ali železnjak (verbena hybrida), poletna plamenica (plox Drummondii), gajlardia (gail-lardia pieta) i. dr.
Skoraj od vseh poletnih cvetlic lahko pridelamo seme doma. ako pustimo nekaj cvctov, da pozorijo,

Hvaležen F.: — 20 let ste stari. V 9, letu ste preboleli pljučnico. V 16 letu »te imeli vnetje slepiča. Bili ste operirani. Pogosto ste imeli angino. Od letošnje zime pešate. V prsih vas boli in zbada. Suhi ste in bledi. Hud prhljaj imate. Lasje vara kar v šopih izpadajo.
Eno je važno. Domnevam, da Vaša pljuča niso, kakor bi morala biti. Svetujem Vam, da greste do najbližjega dispanzerja, kjer Vas bo zdravnik pregleda!. Če Vas neprestano nadleguje angina, se odločite za operacijo. V žrelnicah so kotišča, ki resno ogrožajo Vaše zdravje, predvsem srce in ledvice. Vzrok izpadanju las je prhljaj. Kako ga zdravite, ste že večkrat brali.
P. K. N. p. J.: — L. 1938 ste zboleli. Zdravili ste se, a ne pozdravili. Bolezen se Vam je povrnila in se razmahnila. Zgubljate živce. Vprašujete, če je bolezen ozdravljiva, ker se stalno ponavlja? Okužili se niste, trdite.
Te bolezni ne pobere človek na cesti. To so bajke za otroke in ne za resne ljudi, Mislim, da ,niste poslušali zdravnika, pa ste se zanemarili. Bolezen je ozdravljiva. Na tej stopnji, kakor je Vaša, zahteva mnogo potrpežljivosti in dobre volje bolnika in zdravnika.
J. R. M. — 48 let ste stari. V ustih imate že dalje časa neprijeten, zoprn okus. Mislite, da izbira to iz bule, ki ste jo imeli v trebuhu. Bili ste operirani. Čutite pa še vedno bolečine.
Sklepam, da Vam povzročajo neprijeten okus v ustih prebavila. Z bulo pa ni to v nobeni taki zvezi, kakor Vi mislite. Bolečine pa Vam povzročajo zarastline. Približala pa se je Vaša ura. Tudi to morate upoštevati.
Državni upokojencc: — Potrebni ste operacije na očeh. Svetovali so Vam zagrebško kliniko. Niso pa Vas sprejeli brezplačno, kakor ste mislili.
Poskusite v Ljubljani, kjer je državna bolnišnica. Če ne pa napravite prošnjo na pristojno ministrstvo.
B. S. Lj.! — Pod pazduho se močno potite, kar Vam je zelo neprijetno pri Vašem poklicu, ker razširjate neprijeten duh.
Večkrat sem že razpravljal o tem. Če ste poskusili vsa mogoča sredstva, ki se niso obnesla, Vam svetujem, da se obrnete na rentgenologa. Obsevanje z rentgenovimi žarki se dostikrat zelo dobro obnese.
D. A. M.: — Stara znanka ste. Če se prav spominjam, sem Vam že večkrat odgovoril. V začetku se pogosto dogaja, posebno še pri dekletih, ki so bolj šibke, da niso redne. To pa naj Vas ne vznemirja. Polagoma se to uravna. Mislim pa, da bi bilo potrebno skrbeti zato, da se okrepite.
J. M. Č.: — Na zapeki trpite že več let. Na blato greste sicer redno vsak dan, le blato je močno zapečeno. Pred nekaj leti se Vam je napravila rana zadaj na črevesu. Bolelo Vas je in peklo. Rana se je zacelila. Opažate pa neki izrastek, ki moli iz črevesa, kar Vas pri iztrebljanju močno ovira.
O zapeki v pravem pomenu besede ne moremo pri Vas govoriti. Z odgovarjajočo prehrano morete to urediti. Jejte predvsem rastlinsko hrano, kislo mleko, jogurt. Pijte na tešče grenko sol. Iz-
rastek pa, ki ga opažate in ki je toliko velik, da Vas pri iztrebljanju ovira, mislim, da je zlata žila.
P. J. Lj.-Š.: — lzvoljenko imate, ki je precej bleda. Radi bi pa, da bi ogorela. Kakor hitro pa pride na sonce, dobi močne rjave pege. Pogosto jo boli glava. Prsni koš ima tako čudno oblikovan Morda je to v zvezi z rachitisom. Ali ima to lahko kakšne posledice za bodočnost? Za porod n. pr.?
Ogorelost in sončne pege to je težko spraviti v sklad. Če hočete, da bo v obraz zagorela, se morate pač sprijazniti s pegami. Sonči pa se lahko seveda po pameti, tako da obraza ne kaže soncu. S tem se bo najlažje ubranila pegam. Nosi naj klobuk s širokimi kraji, ali pa sončnik. Menim, da pravilno sklepate. — Navadno res povzroča rahi-tis spremembe na prsnem košu. Če je to res, tudi niso to edine spremembe. Pogosto opažamo spremembe na medenici (rachitično ozka medenica), ki otežuje porod. Glavobol pa je najbrž v zvezi z njeno splošno slabotnostjo.
A. B. C.; — Često ne morejo zaspati sicer popolnoma zdravi ljudje, ki so močno telesno ali duševno utrujeni, če jih mučijo skrbi, jeza itd. Drugim povzročajo nespečnost motnje v delovanju živčevja — predvsem vegetativnega. Bolniki pa, ki imajo različne organske bolezni, pa ne morejo zaspati zaradi tega, ker jim bolezni povzročajo težave. Če so vzrok živčne ali duševne motnje, uporabljamo zdravila, ki pomirjevalno vplivajo na živce. Pri bolnikih pa, ki so organsko bolni, pa moramo stremeti za tem, da odstranimo vzrok, t. j. bolezen. Ker pa, žal, le prepogosto ne moremo bolezni pregnati kar na mah (coprati namreč ne znamo), moramo tudi pri teh segati po uspavalnih sredstvih. Vedno pa moramo stremeti za takimi zdravili, ki zazibljejo pacienta v prijeten sen, da se zbudi svež in spočit in ne z »mačkom«. Ogibati pa se moramo takih zdravil, katerih se bolniki tako navadijo, da brez njih ne morejo živeti.
L. M. B.: — 45 let ste stari. Dalje časa že opažate nadlogo, da ne morete držati vode. Kadar koli greste na vodo, priteče še vedno po izvršenem opravilu po kapljicah, ki jih je precejšnja množina, kar Vam je zelo neprijetno. Vedno ste bili zdravi.
Več možnosti je, ki povzročajo to mučno nadlogo: pri boleznih sečne cevi in žleze prostate opažamo to nadlogo. Včasih pa je to samo eden izmed številnih drugih znakov neurastenije. Po vzrokih sc ravna tudi zdravljenje.
C. P. Z.: — Pred 3 leti ste bili operirani na želodcu. Zaradi rane v želodcu so Vam napravili nov izhod. Po operaciji ste se okrepili in se dve leti prav dobro počutili. Zadnje leto, zlasti še zadnje mesece pa Vas neprestano zgaga peče.
Svetujem Vam, da greste v bolnišnico, kjer so Vas operirali. Potrebna je preiskava želodčnega soka, da se ugotovi, kako je z želodčno kislino. Če je visoka kislina in bi bile druge preiskavi negativne, je vseeno sumljivo, da se je napravila nova rana na tenkem črevesu, oziramo na novem izhodu. Potrebna je seveda znova rentgenološka pr,e-iskava. Težave pa lahko izvirajo tudi iz rane, ki je bila že preje in se je nekako umirila, zdaj pa se je znova pojavila.

Grožnja najstrožjega sodnega postopka.
M. W. M. S. Navadno vsi upniki opominjajo svoje dolžnike s tem, da jim sicer zapretijo sodni postopek itd. Take grožnje pa sploh niso grožnje. Saj ima vsak pravico uveljaviti svoje pravice sodnim potom. Ker pa so od drugega naročila, odnosno od izvršenega zastopniškega dela pretekla več kot tri leta, je terjatev sama po sebi že zastarana. Če bi jo pa prevzemnik pisarne sodno uveljavil zoper vas, morate na sodišču pravočasno ugovarjati zastaranje.
Gradba nove hiše. F. M. - Gradite po načrtu, ki vam ga je odobrila občina. Če bi bil sosed z gradbenim dovoljenjem nezadovoljen, ga je občina gotovo zavrnila na pot civilne pravde. V tem primeru bo pač moral dokazati, da vaša nova zgradba in okna v njej, posegajo v njegove lastninske pravice. Zdi se nam pa, da bo to težko dokazal. Popolnoma točno mnenje bi vam pa mogli dati le tedaj, ako bi točno poznali krajevne razmere.
Vojaški čin. R. B. - Odslužili ste 18 mesečni kadrovski rok, na kar ste dovršili 3 razrede rudarske drž. šole. Vprašate, ali vam sedaj pripada kakšen starešinski čin v primeri vojne? — Samo zaradi navedene šolske izobrazbe še nimate pravice do napredovanja pri vojakih. Pač p;t imate možnost napredovati, če I»o pristojna vojaška oblast smatrala, da ste za napredovanje sposobni. Čin si morate po predpisih zakona o ustrojstvu vojske in mornarice šele pri vojakih pridobiti.
Nesporazum med možem in ženo. B. M. G. Vaš mož, pri ljudeh kot jagnje, doma pa divjak, vam dela težave in grozi, da bo uničil vašo obrt, ki jo vršite še po prvem možu. Pri takih razmerah morate preu lariti, kaj je bolje: da potrpite in skušate zlepa moža zopet pridobiti za skupno gospodarstvo, ali pa, da se ločita drug od drugega. Gospodarsko ste itak močnejša od moža in se bo mož. morda ustrašil vaše odločnosti, če boste resno zahtevala svoje pravice. Dajte moža poklicati na pečat k sodišču, pa mu l>o sodnik pojasnil, da je pretepanje žene že razlog za ločitev zakona ter ga bo poučil tudi o gospodarskih posledicah.
Enakost. A. E. M. — Prepričajte se v zemljiški knjigi, kdo je lastnik hiše. Verjetno je hiša v solastnini matere in odraslih sinov. Zato smejo upravljati hišo vsi solastniki skupaj. V stvareh redne uprave, n. pr. oddaja stanovanj, odloča večina glasov, ki se ne štejejo po osebah, marveč razmerju 6olastnin-sk h deležev. — Če boste zahteval: delitev, bo hiša predana na sodni dražbi, kupnina pa sorazmerno razde!.ena. — Po sm'!j matere boste od njene zapuščina imeli pravico do nu/tega deleža. — Če bo večina za to, da sc vam stanovanje odpove, boste morali iz hiše. Dobili boste pač na vas odpadajoči del dohodkov.
Zamrznjena kopalnica. T. K. C. — Hišni gospodar je dolžan poskrbeti, da je kopalnica tudi pozimi urorabna. Če je pozimi zamrznila kopalnica in počila Školjka v stranišču, mora to hišni gospodar na svoj račun dati popraviti, v kolikor ne dokaže, da je ta
tiiiiiiiiiiiiniiniiiiHnnniiiimiiiinnn OD REŽITE HtiiiiiiiiiiiimiiimiNinmimmitiimi
It
| odgovarja samo na vprašanja, ka- J 1 terim je priložen tale odrezek
| t,Slovenec" 28. aprila 1940 |
ftlllllllMM IMIlItlUlIHlItllllMMIllllHIllllllintlllllllllllHIHIIIMIMIMIHItllllllllllllHIlllllMMIlllllllllil
škoda nastala po krivdi ali vsled malomarnosti na-
jejmnika.	M	■>«,
Dolg na najemnini. K. F. M. — 'S stranko ste imeli dogovorjeno trimesečno odpoved. Ker ste odpovedali s t. januarjem za 1. aprila in se je stranka koncem januarja izselila, je kljub temu dolžna, da vam plača najemnino za lebntar in marec, saj ji je bilo stanovanje v tem času še vedno na razpolago. Za ta dolg na najemnini lahko zahtevate zastavni popis premičnin, ki jih je začasno stranka pustila na dvorišču.
Nesreča. E. V. Št. J. — Pri čiščenju soda s pa-rafinom sc je zgodila nesreča, tako da je delavec vsled opeklin končno umrl. Njegova vdova in otroci imajo pravico do vdovske odnosno dečje rente od OUZD in je višina te rente odvisna od letnega zavarovanega zaslužka ponesrečenega delavca. To rento naj svojci zahtevajo od Okrožnega urad za zavarovanje delavcev. — Odškodninska tožba napram delodajalcu za višjo odškodnino bi bila le tedaj uspešna, če bi bil delodajalec ali njegov uslužbenec, za katerega odgovarja, obsojen 6 kazensko obsodbo radi nesreče 6ame.
Prodani nagrobni kamen. F. V. V. Nagrobni kamen na pokopališču je la6t tistega, ki ga je kupil in dal postaviti. Zato lahko zahtevate, da vam kamen vme, odnosno plača odškodnino zanj.
Izguba kazalca. P. T. C. — Kolikšna renta se vam bo za izgubo kazalca leve roke in radi negiblji-vosti ostalih prstov odmerila, ne moremo vnaprej povedati. Morda 40 do 50%-na renta. Proti odloku OUZD se lahko radi prenizke odmere pritožite na sodišče delavskega zavrovanja. Taka tožba vas nič ne 6tane; imeli pa boste zavest, da ste vse poskusili, da si varujete svoje pravice.
Škoda po kamnolomu. F. K. B. Mejaš, ki ima kamnolom, ne sme svoje zemljišče ob vaši meji tako poglobiti, da izgubi potrebno oporo. V tem primeru je dolžan mejaš poskrbeti za drugačno zadostno utrditev. Kar ste imeli radi preglobokega izkopa škode, je dolžan mejaš povrniti.
Hiša z vrtom. L. J. P. — Hišni lastniki so v zemljiški knjigi kot solastniki vpisani otroci. Ker starši še živijo in gospodarijo doma, lahko še vedno stvar na miren način uredijo s svojim vplivom pri V6eh otrocih. Dekle, ki se poroči, ima pravico zahtevati od staršev njihovemu premoženju primerno doto. Če 6tarši nič nimajo, ker so že pred rojstvom hčerke izročili hišo, potem hčerka ne more nič od staršev zahtevati. — Le v bratskem sporazumu se bo ta stvar uredila; s silo pa ne bo mogla hčerka nič več doseči.
Odškodnina. M. H. — Pred 10 leti ste prodali gozd z vidno označenimi mejami in ga je kupec takoj prevzel. Sedaj se je pa ugotovilo, da te meje niso bile povsem točne in da je nekaj let pred prodajo mejaš posekal smreke na 6vetu, ki pripada k temu gozdu. Mejaš, ki je pred 16. leti neopravičeno posekal smreke, hoče škodo povrniti. Vprašate, kdo je do te odškodnine upravičen. — Sedanji lastnik gotovo ne, ker ta je vse dobil, kar je videl in kupil. Odškodnina bi šla prejšnjemu lastniku, ki je bil s posekom smrek dejansko oškodovan, čeprav zato takrat še ni vedel.
Zamrznjena vloga. I. H. S. — Dokler je zavod pod zaščito, morate pač potrpeti. Le to, kar vam gre po izplačilnem načrtu, smete zahtevati.
Razširitev služnostne pravice. J. J. Lj. — Ko ole pred 12 leti kupili hišo, ki je bila obremenjena z vknjiženo služnostno pravico pešhoje, vožnje in živinogonje v korist vsakokratnih lastniltov sosedne parcele, ste s tem prevzeli le to služnostno pravico in nič več. Vožnja z avtomobili v industrijske svrhe, ki jo sedaj vršijo preko vaše parcele v navedeni služnosti pravici ne more bili zapopadena. Po našem mnenju gre za dejansko razširitev služnostne pravice, ki jo niste dolžni trpeti.
Zaščita dolžnikov, ki so na orožnih vajah. E. P. - Po uredbi o odložitvi izvršb proti civilnim osebam v vojaški službi se ne sme proti osebum, poklicanim v vojaško služIm, izvzemši službo v stalnem kadru, dokler so v vojaški službi, kakor tudi 30 dni po odpustu iz te službe, ne dovoljevati, ne opravljati nobena izvršba za poplačilo denarnih terjatev, ki se opirajo na zasebno pravne naslove ali da bi se izposlovaln druga zavezančeva dejanja po predpisih zakona o izvršbi in zavarovanju ali za izpraznitev in predajo rabokupnih stvari (n. pr. deložacija). Od teh predpisov 30 izvzete terjatve službojemnikov vseh vrst. ki izvirajo iz službenega razmerja; terjatve za vzdrževanje; blagovni dolgovi in dolgovi za živila, ki presegajo znesek 1000 din; terjatve obrtnikov, presega znesek 1000 din. Ne glede na vrsto in višino pa se izvzemajo tudi terjatve tistih upnikov, ki so v slabejših imovinskih razmerah kot zavezanec, če se zavezančevi dohodki zaradi njegovega poziva v vojaško služIjo niso zmanjšali. Taka zaščita pa, kakor rečeno, velja le za osebe, poklicane v vojaško službo, ne pa tudi za njihove žene.
Volitve za »podobčino«. H. G. M. - Pri vaši občini so bile volitve v krajevni zbor (pod-občino). Glasovati ste hoteli tudi za odsotnega volilca, ki vam je dal pismeno potrdilo. Predsednik pa je tak glas odklonil, češ da mora glasovati vsak osebno. Radi bi zvedeli, ali je
RADENSKO KOPALlStE
po naravni ogljikovi kislini najmoč-nejSe v Jugoslaviji in edino kopa-I išče te vrste v Sloveniji zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, lolča, želodca, notranjih žlez in spolne
motnje, odprto od 12. majal
Maj, junij - 10 dni Din 700-— do 850 —. Vse vra čunano (pension, zdravnik, kopelji, kopališke takse). Moderni komfort, tekoča voda, godba, dancing, kavarna, ton-kino, tenis itd. ■ Obširne prospekte do bite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od
uprave kopališča SLATINA RADENCI.
Direktni vagon Iz LJabltane, Beograda ln Zagreba do samega kopališča!
predsednikovo postopanje pravilno? — Po predpisih zakona o občinah tvorijo krajevni zbor v volilni imenik vpisani volilci dotičnega dela občine. Na krajevnem zboru se glasuje javno in na v dotičnem kraju običajen način. Glasovanja [X) pooblaščencu zakon ne pozna. Zato je bilo postopanje vašega predsednika, ki je tako glasovanje zavrnil, po našem mnenju pravilno. Sicer se pa more vsak volilec proti nepravilnosti v postopku krajevnega zbora v roku 8 dni pritožiti na občinski odbor.
Davčni nasveti
E. Š. — Skopiče. Davčne oprostitve. — Pišete: »Sporočite nam obširno, kdo je davka oproščen, katerih davkov in od kdaj.c
Odgovor na vaše vprašanje bo radi obsežnosti oprostitev precej dolg. Obdelal bom vsako davčno obliko neposrednih davkov posebej.
i. Zemljarina. Davka na dohodek od zemljišč se opraščajo:
1.	Državna zemljišča, ki se gospodarsko pridobitno ne ukoriščajo.
2.	Zemljišča tujih držav poleg zgradb poslaništva ali konzulata v primeru reciprocitete,
3.	Cerkvišča, dvorišča molilnic in javna pokopališča priznanih veroizpovedi.
4.	Zemljišča, ki služijo neposredno narod-no-prosvetnim, kulturnim, zdravstvenim in dobrodelnim namenom, brez namena zaslužka.
Pri oprostitvi po tej točki je paziti na zahtevek neposrednosti. Če se n. pr. odda zemljišče v zakup ali vzame v zakup in se uporablja zakupnina odnosno presežek dohodka, v navedene namene, ne služi več zemljišče tem namenom neposredno. Služi jim Ie posredno; s svojim donosom, na katerem je udeležen tudi oni drugi, ki odda odnosno vzame to zemljišče v zakup. Zemljišče mora služiti v narodne, torej javne, občekoristne, prosvetne, kulturne, zdravstvene in dobrodelne namene, brez namena zaslužka. Vrtovi ob privatni bolnici, igrališča ob privatni šoli itd., ki so napravljeni z namenom zaslužka, torej ne sinejo biti oproščeni. Te činjenice, važne za oprostitev, imajo v evidenci katastrska oblastva, ki se tudi morajo zdaj pa zdaj prepričati, ali obstoje in ali so točne.
5.	Vzorne trtnice in drevesnice države, samoupravnih teles in gospodarskih družb (zadrug), napravljenih radi pouka, brez namena zaslužka.
6.	Javne ceste in poti, ulice, trgi itn javni parki države in samoupravnih teles.
7.	Kanali in vodovodne inštalacije, ki služijo javnim in občekoristnim namenom. Kanali, ki služijo javnim namenom, so oproščeni zemljarine tudi, če niso določeni neposredno vprav za javni promet, privatni kanali so zavezani davku, razen če služijo javnim namenom.
Za vodovodno inštalacijo se smatra vodovodna naprava v tehnični celoti, tako, da se smatrajo zanjo vse naprave, ki so potrebne za zgradnjo, vzdrževanje in delovanje vodovoda po odobrenem projektu.
a Nasipi, kanali (prekopi) in njih zatvor-nice, obrambni Vrbovci in nasadi, jarki in vse druge naprave, potrebne za obrambo, izsuše-vanje ali namakanje, izvedene po predpisih ali zakonih o vodnem pravu. Vse te naprave morajo biti širšega, močnejšega, kmetijskega značaja.
9.	Potoki, reke, jezera, močvare, če ne dajejo nikakršnega dohodka, jezera z ribjo lov-jo so zavezana davku prav tako kakor močvare, v katerih se dobiva trstičje.
10.	Nerodovitna in kmetijski neporabna zemljišča; za kmetijski neporabna zemljišča je treba smatrati tudi taka zemljišča, ki so
Naš živino zdravnik
Grenko mleko. Z. A. L. — Ze drugč daje vaša krava v sedmem mesecu brejosti grenko mleko, ki je skoraj neužitno. Krava je dobra molznica in dobiva krmo kakor ostale. Ko se pa oteli, daje zopet dobro mleko. Želite vedeti, kaj je temu vzrok in kako 6e da temu odpomoči. — Pojav, da dajo staro-molzne krave, oziroma v zadnji dobi brejosti grenko mleko, 6e večkrat opaža ravno pri dobrih molznicah. Vzrok tiči v notranjem ustrojstvu krave same, ki v tej dobi brejosti izloča grenke snovi skupno z mlekom. Slično se pojavlja s slanim mlekom, ki ga ravno tako izločujejo krave v visoki brejosti. Proti temu pojavu ni pomoči in ne zdravila. Tako mleko je pač izločiti iz človeške uporabe in ga dati prašičem. Drugače je z grenkim mlekom, ki ga večkrat povzročajo bakterije, kar je bolezenski pojav, ali pa krma, v kateri so take rastline, ki vpil vajo na kakovost mleka.
Oteklina na zgornji čeljusti krave. I. J. T. Opazili ste, da je preko noči otekla leva zgornja čeljust krave. Oteklina zavzema skoraj vso gornjo čeljust, sega od očesa do višine zob, je na pritisk trda in boli. Krava kaže apetit za hrano, ne more pa ničesar zavžiti. Zdi se vam tudi, da je kravo tresla mrzlica. Hoteli bi vedeti ali se kravi da pomoči in kako, ali pa bi bilo kravo boljše dati mesarju, dokler ne shujša. — Pri vaši kravi bi prišli v po-štev dve obolenji in sicer: bramor v gornji čeljusti in gnojno vnetje v votlini lica. V kolikor je bramor po sredi, bo zdravljenje kostnega obolenja precej težavno in nima preveč izgleda za uspeh. V tem primeru bi bilo res najboljše žival dati mesarju, dokler morete še kaj dobiti za njo. Če je pa oteklina čeljusti povzročilo gnojno vnetje, ki navadno izvira iz pokvarjenega zoba, tedaj je nekoliko več upanja za ozdravljenje, seveda, če ne nastopijo še kake nove komplikacije. Če vam je le mogoče, prepustite vso zadevo veterinarju v zdravljenje. Tako dolgo pa, dokler ne pride strokovna pomoč, inhalirajte — paritet« — kravo s semenim zdrobom, na oteklino pa stavljajte čim toplejše ob-kladke s pomočjo kuhanega lanenega semena, kuhanih kamilic ali pa senenega zdroba. Če se bo čez nekoliko dni pojavil gnoj v nosnicah, je to znak, da se bolezen bliža ozdravljenja.
morda tudi rodovitna, toda ostanejo zaradi težke pristopnosti stalno kmetijski neporabna.
lt. Zazidana površina in dvorišča (hišni okoliši) do 500 kvadratnih metrov, če se ne oddajo posebej v najem ali se ne uživajo ločeno od zgradbe. V tem primeru so zavezana davku na rente.
Za zazidano zemljišče se smatra ona površina, na kateri resnično stoji zgradba. Za dvorišče se ne sme smatrati prostor za založišča in prostor, ki ni na nobeni strani omejen s sosednjimi gospodarskimi poslopji.
12. Zemljišča tistih kmetovalcev, katerim se predpisuje zgolj zemljarina, če skupna vsota katastrskega čistega dohodka njih celokupnega zemljišča, samolastniškega in solastniškega, ki je v območju ene davčne uprave, ne znaša več ko 1000 dinarjev. Vsi člani enega skupnega hišnega gospodarstva, ki imajo zemljišča, veljajo za enega zemljarinskega davčnega zavezanca.
Pri ugotavljanju višine katastrskega čistega dohodka kakih kmetovalcev se ne upoštevajo nikakršne začasne davčne oprostitve in olajšave po zakonu o neposrednih davkih. Če ima kmetovalec na ozemlju ene davčne uprave poleg samolastniškega tudi še kaj solastniškega zemljišča in znaša katastrski dohodek njegovega samolastniškega in nanj odpadajočega solastniškega zemljišča več ko 1000 din, ne more biti deležen oprostitve po tej točki.
Zemljišča, ki so po točkah 1. do li. oproščena davka, so oproščena tudi plačevanju samoupravnih doklad. Na zemljišča pod točko 12. pa se smejo odmeriti samo upravne do-klade do višine odmere teh doklad za 1. 1939.
Oprostitve iz točk t. do il. prestanejo, čim se zemljišča ne uporabljajo več v namene, ki jim dajejo pravico do oprostitve odnosno, čim se osposobijo za kmetijsko ukoriščanje. V tem primeru nastane davčna obveznost dne 1. januarja prihodnjega leta.

Setev akacije po travnika. D. I. T. — Svoj travnik ste lani jeseni preorali in ga sedaj nameravate zasejati s semenom akacije. Potrebuje li ta kak ašzčitni sadež? Ali jo lahko sejem samo? — Vsekakor bi bolje storili, da posejete akacijino seme na dobro vrtno gredo in čez dve leti zasadite te mlade 6adike na travnik. Setev tega semena na surovo, nepripravljeno zemljišče je negotova. Če se tam celo križem pase, bo jeseni ostalo le malo sadik. Akacije ne morete na tako ploskev enakomerno posejati, ker vam bo tu zrasla prego6to, tam pa preredko. V vrtni zemlji se bodo sadike dobro vkoreninile in najkasneje v dveh letih jih lahko posadite na mesto v vrste in v tako razdaljo, ki se vam bo zdela prietnrna. Živina ji tedaj ne bo več mogla škodovati, ker bo zavarovana s trnjem.
Zatiranje vrabcev. F. R. Lj. - Želi'e vedeti, kako bi bilo najlažje uničiti vrabce, ki delajo škodo na vrtu in na polju. Zlasti zgodaj spomladi, ko posejete solato, jo kar požro, ne da bi se dalo to zabraniti. Prav tako tudi drugo zelenjavo. — Vrabce uničiti ni tako lahko, ker so zelo prebrisani. Na strup ne gredo, na lima-nice tudi ne. Streljati jih ne morete povsod. Edina pomoč je v tem, da poiščete luknje, v katerih gnezdijo, ter jih pomorite z mladiči vred. Ker se držijo navadno hiš, se lahko pride do njih gnezd. Zastrupiti pa se ne dajo.
Pogozditov gorske senožeti. I. A. Lj. — V gorski senožeti, kjer so bile svoj čas ovčje staje, rastejo sedaj samo bujne koprive. S katerim najcenejšim postopkom jih je najhitreje zatreti? Kraj je oddaljen in ga želite pogozditi s smrekami. — Koprive boste najhitreje zatrli s koso. Spomladi takoj, ko odženejo, jih je odkositi čim bližje tal; in to ponavljati vsake tri tedne do jeseni. Prihodnje leto jih bo le malo že odgnalo in te zatrete med letom na isti način. Kjer raste kopriva, je znamenje dobre zemlje in tam bodo dobro uspevile tudi smreke.
Jabolčnik rjavi v kozarcu. R. F. N. — Imate dva mala soda sadjevca-jabolčnika iz sladkih jabolk, ki je sicer piten, toda v kozarcu čez nekaj časa rjavi. Tedaj dobi precej temno, neugodno barvo. Kako bi se ga dalo ozdraviti? — Lažje je rjavenje jabolčnika preprečiti, kot to napako zdraviti. Rjavenje nastane vsled tega, ker se je pripravilo sadjevec tudi iz gnilih jabolk. Da dobimo zdravo pijačo, moramo od-stmaiti pri prešanju vsa nagnita jabolka in vso nesnago, ki bi lahko povzročila rjavenje. Da se morajo jabolka prej sprati, se razume samopo6ebi. K rjavenji; nagnjeni sadjevec je pretočiti v dobro ea-žveplan sod tako, da pride čim manj z zrakom v do-tiko. Kakih 8 do 10 dni pozneje preizkusite pijačo v kozarcu. Če še rjavi, mu primešajte na 100 litrov do 5 gramov natrijevega bisulfita oziroma do 10 gramov kalijevega metalisulfita Če pozneje jabolčnik ne rjavi več v kozarcu, ga pretočite tako, da pride z zrakom v dotiko in da izgubi vonj po žveplu.
Vrtnarski nasvet
G. F. S. in V.! Imate sobno lipo in vrtnice v loncih, pa vprašate, ali je še čas, da bi jih obrezali? — Oboje še lahko obrežete, ker zaradi mrzle in pozne pomladi gotovo še niso preveč odgnale. Sicer pa potrebno obrezovanje, to se pravi odstranjevanje pregostih in prešibkih vejic in krajšanje predolgih poganjkov brez škode lahko opravite tudi še pozneje, ko so rastline že odgnale.
Utrjene meje na Balkanu
Se pred nekaj leti smo v Evropi vedeli le za francosko Maginotovo črto. Francija je pričela utrjevati svojo mejo proti Nemčiji že kmalu po vojni, ko še ni bilo na vidiku nobenih novih za-pletljajev v Evropi. Ko pa so se v povojnem življenju evropskih narodov spet začela pojavljati grozeča nasprotja, so pričele tudi druge države, ki so se čutile ogrožene, misliti na svojo obrambo. In tako so na raznih mejah v Evropi zrastle nove obrambne črte. Prva je sledila Franciji Češkoslovaška. Zgradila je v Sudetih izredno močno utrjeno črto, ki je veljala težke milijarde, toda ta črta, za katero so mnogi vojaški strokovnjaki govorili, da je 9koraj nepremagljiva, je padla brez strela. Potem so še druge države začele skrbeti za varnost na svojih mejah. Na Finskem je zgradil obrambno črto maršal Mannerheim, v Belgiji vojni minister Dčvčze, v Holandiji so zgradili obrambno črto, pri kateri so uporabili vodne kanale in močvirja, pred dvema ■ letoma pa je pričela slednjič tudi Nemčija utrjevati svojo zapadno mejo, kjer so pod vodstvom projektanta avtomobilskih cest dr. Fritza Todta zgradili tako imenovano ,»WestwalN ali Siegfriedovo črto.
Pa tudi balkanske države niso spale. Tu so •ker v primeri z drugimi državami začeli skrbeti za varstvo mejd nekoliko pozno, toda kljub temu ie ai bilo prepozno, kajti danes imajo skoraj vse
Skupna dolžina vseh utrjenih črt, ki branijo meje balkanskih držav, znaša okrog 2000 km, to je približno zračna črta London-Sicilija ali Pariz-Carigrad, pri čemer pa niso vštete utrdbe ob morskih obalah. Tudi za našo domovino vemo, da ne drži križem rok in da z vnemo skrbi za varstvo naših meja, toda o tem razpravljati ni naš namen. Balkanske države so torej kolikor toliko dobro poskrbele za obrambo svojih mejž. Kar ne bodo mogle ubraniti utrdbe, bodo ubranile armade balkanskih držav, ki uživajo po vsem svetu zaslužen ugled.
Slika ii pristanišča v Narviku na Norveškem.
Orjaški mnžnar na sapadni fronti.
tnOtMK&e države svoje meje več aR manj utrjene
in pripravljene za obrambo.
Največ je bilo v zadnjih časih govora o tako Imenovani »Karlovi črtic v Romuniji Romuni so za utrditev svojih meja uporabili razne sisteme utrjevanja in so se v nekaterih ozirih celo pokazali zelo izvirni. Romunska meja proti Rusiji v Besarabiji poteka večinoma ob Dnjestru. Tu je obrambna črta preprosta in poteka ob bregu Dnje-stra. Razen črte ob Dnjestru so zgradili Romuni še rezervno obrambno črto ob Prutu. Ta črta, ki poteka od Cernovic preko Jassyja do Galaca odgovarja približno meji Romunije pred preteklo svetovno vojno. Na severu, ob bivši poljski m sedanji nemški meji, varujejo Romunijo Karpati in na njih so Romimi pred kratkim dovršili razne utrdbe ter postavili protiletalske topove. Na jugu proti Bolgariji zadostujejo Romuniji le nekatere utrjene točke za varstvo Dobrudže in znanih »Železnih vrat«, kajti tudi tu je naravna meja dosti ugodna. Zelo izvirna je romunska utrjena črta na madžarski meji. Tu je ozemlje v glavnem ravno in nanj so Romuni navozili ogromne granitne bloke ter jih strnili v obrambno črto. Ti bloki, ki so krepko zakopani v zemljo, so več metrov visoki m široki, med njimi pa so sem in tja po meter široki prehodi. Ta obrambna naprava je preprosta, toda učinkovito sredstvo proti prodi-rajočim motoriziranim oddelkom, obenem pa so ti granitni bloki tudi silno odporni proti topniškemu ognju.
Madžarska je zgradila svojo »Hortjjevo
trto« najprej na Karpatih ob ruski meji, nato pa jo je potegnila še proti Slovaški. Madžarska obrambna črta pa je zelo preprosto zgrajena.
Grčija ima svojo »Metaksasovo črto« In Bolgarija svojo »Borisovo črto«, ki si stojita nasproti. Grčija je poleg tega utrdila tudi reko Strumo in postavila na Peloponezu večje število obalskih baterij. Bolgarija ima precejšen del svojih meja zavarovanih z gorovji, na drugih mestih pa je zgradila močnejše poljske utrdbe.
Obsežne so turške utrdbe, ki pa leže večinoma M njenem azijskem ozemlju. V Evropi ima Turčija nekaj utrdb proti Bolgariji. Znane pa so tur-Ikt utrdbe v Dardanelah in Bosporu.
Strateški pomen zasedbe
Norveške za Nemčijo
Strateški pomen Norveške za Nemčijo v sedanji vojni je predvsem osredotočen na obalski oporišči Bergen in Stavanger. Od teh dveh oporišč je oddaljenost od Scapa Fk>wa in do škotskih industrijskih področij za nemško mornarico in nemško letalstvo polovico manjša kakor od nemških operacijskih baz Sylta, Hetgolanda m Wil-helmshalena.
Za zračno vojno je to skrajšanje razdalje ogromnega pomena. Nemčija doslej ni mogla poslati nad Anglijo svojih bombnikov v velikih množicah, ker so bile oddaljenosti prevelike in se nemška letala tudi po kakovosti niso izkazala. Ce bi pa Stavanger in Bergen postala nemški zračni oporišči, bi krajša razdalja do Anglije odtehtala kakovostno manjvrednost nemškega letalstva. Nemško letalstvo, ki je v sedanjih razmerah za zračno vojno proti Angliji že nekoliko zastarelo, bi s tem spet dobilo večjo vrednost.
V pomorskem pogledu je posest Stavangerja, Bergena in drugih norveških pristanišč važna za Nemčijo predvsem zato, ker bi Nemčija dobila so-kontrolo nad prostorom med Shetlandskimi otoki in norveško obalo. Skozi ta prostor bi se utegnile s pomočjo sodelovanja letalstva izmuzniti nemške vojne ladje vseh vrst v Atlantski ocean ter bi mogle zgrabiti Anglijo z zapadne strani ter nevarno ogrožati njeno pomorsko trgovino. S tem bi Nemčija močno ojačila svojo protiblokado Anglije. Obenem bi s tem olajšala tudi blokado, ki je naperjena proti njej sami, kajti prav gotovo bi poskusila pristanišča na Norveškem uporabiti za to, da bi spet organizirala svojo prekomorsko trgovino. Do zdaj so se morale nemške trgovske ladje plaziti ob norveški obali skozi norveške nevtralne vode in še pri tem jih je bilo precej uničenih. Nemčija bi mogla celo poskusiti organiziranje svojega prekomorskega izvoza s konvoji čez Severno morje.
To so najbolj značilne strateške koristi Norveške za Nemčijo. Neki londonski list ie označil te koristi takole: Nemška oporišča na Norveškem so pištola proti Veliki Britaniji. Dodati je treba, da je ta pištola ostro nabasana in bi utegnila obrniti potek vojne v korist Nemčije, če bi ne bilo
Flowu in škotskim industrijskim področjem še nikakor ne pomeni nemške zmage. Najmanj, kar je treba z gotovostjo poudariti, je to, da bi prišlo v tem primeru do poživljenja zračne vojne, pri čemer pa bi nemško letalstvo naletelo na vse drugačnega nasprotnika kakor na Poljskem. Z gotovostjo je treba tudi reči, da ne bi bili angleški zračili napadi na nemške vojaške objekte prav nič manj siloviti. Poleg tega pa ne gre podcenjevati težav, s katerimi bi imeli Nemci opraviti, ako bi hoteli letališči v Stavangerju in Bergenu urediti tako, da bi bili v stanju nuditi oporišče za stotine in stotine nemških bombnikov. Položaj torej ne bi bil takšen, da bi nemško letalstvo kar z lahkoto delalo sprehode nad Veliko Britanijo, kakor si morda kdo predstavlja. Vršili bi se srditi boji in Nemci bi porabili ogromno materiala in bencina, kar bi šlo v korist zaveznikom. In vsi Angleži do zadnjega so trdno prepričani, da bodo v vojni, v kateri bo šlo za tem, kdo bo dalj časa vzdržal, zmagali.
Glede na to, da Nemci upajo z osvojitvijo norveške obale predreti blokadni obroč, je strategično silno važno dejstvo, da so Angleži zasedli danske Faroerske otoke, ki leže kakih 300 kilometrov severno nad Shetlandskimi otoki. Anglija zaradi tega lahko odprtino med Severnim morjem in Atlantskim oceanom učinkovito zapre z minami in s svojimi pomorskimi enotami. V resnici je tako, da bodo Angleži zdaj celo lažje vršili nadzorstvo nad vsem morjem tja do danske Gron-landije. S tem, da so Nemci zasedli Dansko, so dosegli, da se je blokadni obroč še bolj stisnil okrog njih.
Ce bi Nemčija hotela ta obroč predreti, bi morala svojo vojno mornarico poslati na odprto morje. S tem pa bi napravila ono, kar si Anglija najbolj želi, namreč sprejeti odprt boj z nemško mornarico in jo popolnoma uničiti. Zaradi svoje akcije na Norveškem je Nemčija itak prisiljena, da pošilja svojo vojno mornarico bolj kakor prej na odprto morje, ako hoče svojo ekspedicijsko vojsko na Norveškem zalagati z vsem potrebnim in ji dovažati ojačenja. Naj bodo izgube britanske mornarice še takšne — izven vsakega dvoma je,
Najsevernejše pristanišče na svetu
Čisto na koncu Skandinavskega polotoka, v najbolj severnem delu Norveške, leži ob obali Atlantskega oceana mesto Hamerfest, ki velja za najsevernejše mesto in pristanišče na svetu. Hamerfest šteje okrog 3.500 prebivalcev, ki so po večini ribiči, in ima večinoma male lesene hišice. Zaradi tega so v mestu zelo pogosti požari. Pred konec preteklega stoletja je požar uničil skoraj vse mesto, da so ga morali zgraditi na novo. Kljub temu pa jih ta požar ni izučil, nego so prebivalci spet zgradili samo lesene hišice.
Pristanišče je kljub temu, da leži Hamerfest visoko na severu, precej časa v letu uporabno, za kar ima zaslugp topli zalivski tok. ki pošilja tudi v te severne kraje svoje blagodejne učinke. Od 18. novembra do '23. januarja vlada v Hamerfestu polarna noč brez sonca. Od 13. maja pa do 20. julija imajo v Hamerfestu neprestano dan, kajti v tem času sonce tem gori sploh ne zahaja.
Norvežani nudijo prodirajočim nemškim četam na nekaterih krajih trd odpor. Posebno se pri tem odlikujejo norveški gorski strelci, ki pomenijo za Nemce trd oreh. Slika nam kaže oddelek nemške pehote t boju z norveškimi gorskimi strelci.
še drugih važnih činiteljev, predvsem britanske mornarice in letalstva ter krepkega odpora norveških in zavezniških čet na Norveškem.
Poslušajmo, kaj pravi k vsemu temu vojaški strokovnjak angleške poročevalske agencije »De-fence & Economy Service«:
Glede vprašanja, ali bi nemško letalstvo, ki bi imelo z norveških oporišč za polovico skrajšano pot za polete nad Anglijo, uspelo z množičnimi zračnimi napadi na Anglijo, je treba povedati, da približanje nemških letalskih baz Scapa
Vemci so prepeljali na Norveško isredno mnoge tankov, ki jih s pridom uporabljajo pri svojih •geracijah. Na sliki vidimo nemški tank, ki prodira po neki norveški cesti in ščiti pehoto, ki —_..-.--------»*stop* n njim.
da bi v vojni, v kateri bi šlo za izčrpanje nasprotnika, številčno daleč podrejena nemška mornarica ne mogla vzdržati boja z britanskim vojnim brodovjem.
Tako angleški vojaški strokovnjak.
1000 Hi vina
belega, cvička, črnega iz leta 1938 in 1939 ter 50 hI žganja iz tropin, marelic in sliv ima na-
Prodaj ekonomska uprava mesta Subotice na aliču. Reflektantje naj se obrnejo na: Uprava ekonomije, pošta Palič.
Kako delujejo možgani v velikih višinah
Medicinski strokovnjaki, ki sodelujejo v letalstvu, so ugotovili, da možgani letalca, ki se je dvignil v višino 6000 m, pričenjajo delovati za eno petino počasneje kakor običajno. Njegove odločitve v tej višini niso več točne, možgani mu delujejo počasi in se zdi mnogo manj sposoben, kakor je sposoben na zemlji. Toda, ako ga vprašate, kako se počuti, bo odgovoril, da mu je povsem dobro, in če mu boste ponudili masko s kisikom, bo dejal, da je ne potrebuje.
Nedavno so na Angleškem napravili naslednji fioskus: Nekemu človeku so dali računsko nalogo, da pomnoži štirištevilčno številko s štirištevilčnim. Mož je nalogo rešil v 45 sekundah. Vsaka tretja številka pa je bila napačna. Nato so ga z letalom dvignili v višino 6000 m, ne da bi mu dali masko s kisikom. Ko so ga vprašali, kako se počuti, je izjavil, da povsem normalno. Nato so mu dali isto računsko nalogo. Po petih minutah očitnega napora je izračunal komaj tretjino naloge, pa še to povsem napačno. Nato je dejal, da ne more več računati.
Sami fizični napori pri poletih v velikih višinah so neznatni, zato pa zdravniki, ki so v službi pri vojnem letalstvu, upravičeno opozarjajo na vpliv velikih višin na človeške možgane. Zaradi tega je britanskim letalcem zabranjeno, da bi v višavah nad 5000 m leteli brez kisikovih mask.
Chamberlain govori s prižniee. Ob priliki letnega zborovanja angleškega sveta svobodnih cerkva je angloškl predsednik .rlaile Nn-ville Chamberlain govoril s prižniee v ccrkvi City Teniple v Londonu.
Nova nadloga v Ameriki:
Burkasti gangsterji
»Dovoljujemo si vam sporočiti, da smo preteklo noč vlomili pri vas in bi nam bilo prav lahko odnesti ves denar iz vaše blagajne. Ker pa nočemo denarja, marveč nam gre samo za senzacijo, si dovoljujemo priložiti temu pisanju 400 dolarjev, ki jih izvolite porabiti za popravilo vaše oklopne blagajne.« — »S tem potrjuje podpisani, da bi se gospodu, ki ga je včeraj zvečer srečal v City-parku, zlahka posrečilo, da bi ga ubil in oropal. Gospod pa mi je za prestani strah izročil 150 dolarjev in nato šel svojo pot.«
Nova nadloga, proti kateri se mora boriti policija v Združenih državah Severne Amerike. »Groteskni gangsterji« pravijo tem senzacij željnim amaterskim »zločincem«, ki ne store nikomur nič žalega. Policiji se do zdaj še ni posrečilo, da bi našla najmanjšo sled za temi ljudmi, sumi pa po pravici, da sestavljajo te »burkaste« družbe sinovi iz ameriških bogataških hiš. Dan za dnem dobiva policija v raznih mestih poročila o novih podvigih teh drznih dečkov, ki hočejo oblasti prepričati, da je kljub vsemu varnostnemu sistemu, ki vlada v Ameriki, zločinskim tolpam mogoče, da nemoteno pobijajo ljudi, vlamljajo v banke in ugrabljajo otroke.
Se nekaj podvigov teh burkežev, ki ne store nikomur nič žalega. V Los Angelesu so vdrli v dvorec neke filmske igralke, kjer je bila hišna družabna prireditev. Pobrali so vsem navzočim denarnice, nakit in vse, kar so imeli vrednega na sebi in odšli; toda že čez nekaj ur je bilo okra-dencem vse vrnjeno nazaj. — Iznenada so se pojavili v nekem newyorškem kemičnem laboratoriju ter dosegli, da so jim uslužbenci morali sporočiti vse znanstvene skrivnosti dela v laboratoriju. Naslednjega dne je vodstvo laboratorija prejelo pismo, v katerem se »gangsterji« pod častno besedo zavezujejo, da ne bodo nikdar nikomur kaj izdali, kar so zvedeli v laboratoriju. — Izredno drzno pustolovščino so si ti rocrovileži privoščili na avtomobilski dirki v San Franciscu. Tik, preden bi se morala dirka pričeli, so pokvarili motorje vsem dirkačem, tako da nihče ni mogel nastopiti. Toda vsi dirkači so našli v avtomobilu tudi šop dolarskih bankovcev s pismom, v katerem je bilo napisano, naj denar uporabijo za popravilo svojih motorjev.
Balkanske države ne drže križem rok, o čemer pričalo »Karlova«, »Borisova«, »Horthyjeva«, »Metaksasova« črta itd.
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
Pretekli teden ima tako z vojaškega kakor
diplomatičnega stališča zelo zanimiv obraz. Med tem ko imamo vtis, da je napetost, ki je prejšnji teden razburjala predvsem podonavsko in južnovzhodno Evropo, nekoliko ponehala, so se na bojiščih razmere zasukale tako, da je treba pričakovati velikih, krvavih bojev na Norveškem.
Vojaški pregled
Na zahodni fronti vlada mir. Vojna poročila vsak dan ponavljajo: Nič novega.
Na Norveškem pa so bili živahni boji na suhem, v zraku in na morju. Ni se mogoče otresti vtisa, da so zavezniki, to so Anglija, Francija in Norveška v svojih vojaških ukrepih počasni, prepočasni za bliskovito hitrost, s katero delujejo Nemci. Nemci sedijo na Norveškem na več med seboj nepovezanih odsekih obale. Njihov cilj je, da se njihove čete s prodiranjem v notranjost z vseh odsekov med seboj združijo in dobijo deželo pod svojo oblast. Angleži in Francozi so se po neuspelem poskusu, da Nemce takoj prve dni po vdoru na Norveško izženejo iz zasedenih pristanišč tudi izkrcali na posameznih odsekih norveške obale in je njihov cilj, da s hitrim prodiranjem v notranjost posamezne nemške posadke obkolijo, preprečijo, da bi dobile med seboj zvezo, in jih potem ali izgladujejo, ali pa vojaško premagajo. Istočasno pa hočeta Anglija in Francija Nemčiji onemogočiti vsako zvezo z norveškimi četami, da bi ne mogle dobiti okrepitve in novega orožja. V preteklem tednu se je pokazal uspeh teh obojnih prizadevanj. Med tem ko so Nemci kljub straži angleškega brodovja mogli na Norveško spraviti že okrog 100.000 mož in 1.300 letal, so Angleži in Francozi izkrcali le slabotne oddelke. Prodiranje Nemcev v notranjost dežele je bilo mnogo bolj hitro, in ko so se nemške in angleško-francoske čete prvič srečale, so se morale angleške čete po hudih praskah umakniti, ker so bile preslabotne in niso imele orožja proti tankom. Končni uspeh je ta, da so Angleži čisto na severu pri Narviku nemško posadko obkolili in jo bodo najbrže uničili, na srednjem in na južnem bojišču pa so pokazali premoč Nemci, tako da je nevarnost, da se nemške čete v srednji in v južni Norveški ne bodo združile, kar bi pomenilo za angleško-lran-cosko-norveške čete veliko nevarnost, da sploh ne bodo vržene iz južne in srednje Norveške. Angleži in Francozi so zadnje dni začeli izkrcavati večje oddelke, da preprečijo najhujše. Nasprotno pa je res, da je angleško letalstvo pokazalo izredno veliko delavnost in neprestano bombardira nemška letališča in prevozne ladje. A številčno nemškemu letalstvu še ni kos. Nemci imajo tamkaj že 1300 letal, kot poročajo italijanski viri in z njimi odganjajo angleške vojne ladje, ovirajo Angležem in Francozom izkrcavanje ter uničujejo za hrbtom zavezniških čet prometne zveze. Norveška postaja ozorišče enega velikih poglavij v sedanji vojni, ojaški strokovnjaki namreč trdijo, da je Norveška z vojaškega stališča tako važna, da morajo Nemci storiti vse, da izženejo nasprotnike iz nje in se tako znebijo nevarnosti stalnih vpadov z boka, a da morajo tudi Angleži sprejeti največje žrtve, da izženejo Nemce iz Norveške in se tako znebijo nevarnosti, da dobijo nasprotnika v neposredno bližino svoje lastne obale. Vojaški strokovnjaki na-l>ovedujejo torej velike vojaške dogodke.
Na diplomatičnesn polju
Neposredno se na ozadju vojaških dogodkov na severu odraža hud diploinatični položaj švedske, ki je v neposredni nevarnosti, da je borba med velesilami ne bo potegnila v svoje vrtince. Švedska se na vso moč trudi, da bi ohranila nevtralnost, toda pritiski na njo so od vseh strani tako hudi, da je nevarnost, da se pod njimi ne bo zrušila. Vojaški razlogi, tako nemški kakor zavezniški, znajo biti močnejši kot ljubezen švedskega naroda do miru. Ce bi se nesreča res zgodila, stojimo pred novimi zapletljaji tudi zaradi stališča, ki ga bo morala na tem prostoru zavzeti Sovjetska Rusija.
Vse nevtralne države so pod vtisom napetosti prejšnjega tedna izdale izredno stroge ukrepe o bivanju tujcev, kajti izkazalo se je, da so bili tujci, ki so se v celih rekah razlivali po nevtralnih državah, navadni agenti in vohuni. Tudi naša država je to storila in je domovinska dolžnost vseh nas, da oblasti v tem prepotrebnem delu podpiramo, ker to spada v okvir naporov naše domovine, da ohrani svojo nevtralnost.
Huda napetost, ki je južnovzhodno Evropo razburjala prejšnji teden, je sedaj v veliki meri popustila, čeprav ne moremo reči, da je popolnoma odstranjena. Napetost je nastala zaradi tega, ker so zavezniki, Anglija in Francija,
po: Vo
ZAGBEB NIKOLIČEVA tO
ZAH.TEVAJTfrBftESiHAČNI ttNIK
CEVI
za odvode stranišč, dimovode, ..SALONIT" valovite strehe, šablone in ves ostali
gradbeni material
dob te pri
..MATERIAL"
trgovina s stavbenim materialom lastnik MIHO VOVK LJUBLJANA, Tyrl«wa «. 36 b Telefon 27-16	Brzoj. ..MATERIAL"
spregovoril na tihem Roosevelt. Tretji pa pravijo, da se je oglasila na Balkanu tudi Sovjetska Rusija (trgovinska pogajanja z Jugoslavijo!), inorda kot zaščitnik Balkana, ampak kot kandi tinja za svoj delež. Njena pojava je pomirjevalno vplivala v toliko, da so se načrti vojskujočih se taborov umaknili v ozadje, ker je ta kandidat vsem neprijeten.
Velikega jx>mena za pomiritev ozračja pa je tudi zbliževanje med Madžarsko in Jugoslavijo, kjer se medsebojni obiski ministrov zadnje tedne kar vrstijo v dobrobit splošnega položaja nevtralnih držav na jugovzhodu.
ne andida-
Notranji pregled
napovedali neke poostrene gospodarske ukrepe proti Nemčiji tudi na balkanskem prostoru in sta Italija in Nemčija vzeli to za povod, da sta odre-
Dne 19. majnika bodo na Hrvatskem občinske volitve, ki bodo javne. Ljubljansko »Jutro« v zvezi z »Delavsko politiko« javne volitve na Hrvatskem močno napada, dasi bosta v glavnem pri teh volitvah sodelovali dve stranki, in sicer HSS ter SDS, ki sta obe pri zadnjih volitvah bili zvezani z »Jutrovoc stranko, katera je še posebej v duhovni žlahtl s SDS Sicer HSS ter SDS na Hrvatskem po svojih listih naglašata, da bodo občinske volitve na Hrvatskem docela nepolitične ter zgolj gospodarske, zaradi česar javna stran volitev ne pride toliko do izrazi in pomena, obenem pa HSS naglaša, da bodo volitve v hrvatski sabor tajne ter po modernem volivnem redu in da bodo tiste volitve politično v-t*ne. Ko človek tako prebira »Jutrovo« zgražanje zaradi javnih volitev, se mora zares čuditi. Živemu človeku pri nas ni prišlo na misel, da bi uvajal javne volitve, dokler ni jutrov-ski jnsarski režim uvedel javnih volitev, katere je »Jutro« na vse pretege zagovarjalo. Čudimo se tedaj, da je »Jutro« danes zaper javne volitve, katere je samo uvedlo.
Med tem pa sodimo, da je »Jutrovo« ogorčenje zoper javne volitve na Hrvatskem le nekam preveč politično pobirvano. Dolgoletni »Jutrovi« idejni prijatelji, ki se zbirajo v SDS, so se zdaj začeli na Slovenskem gibati ter hočejo jnsarjem vzeti veter iz jader, kobkor ga je še. Sam senator g. Vilder. sicer veliki »Jutrov« prijatelj, Je prišel v Ljubljano ustanavljat svoje SDS Ni zlomek, da ne bi »Jutro« zaradi tega ne bilo hudo. Bratje po duhu, so sf zašli v lase.
Na ljubljanski univerzi so pretekli teden komunistični dijaki hoteli uganjati komunistično agitacijo. Zgodilo pa se je, česar ti rdeči gospo-diči niso pričakovali, da so se vsi slovenski akademiki, kakor en mož postuvili komunističnim rogoviležem po robu ter jih pometali iz univerze. Ko so komunisti drugi dan spet poskušali svojo srečo, so jih slovenski dijaki spet vrgli na cesto. Zdaj so se umirili, ko vidijo, da se jim je vsa Ljubljana smejala. Sodimo, da so slovenski dijaki storili dobro delo, ko so preprečili hujskajoče nastope rdečih agitatorjev na univerzi. Naš narod ne vzdržuje slovenske univerze zato, da bi tamkaj plačanci tujih misli smeli nekaznovano rogo-vili ter hujskati zoper svoj narod in svojo državo. Ti ljudje stoje v tuji službi. Takih agentov se je treba varovati tei jih pri vsaki priliki postaviti pod kap, kamor spadajo.
Sploh je vprašanje tujcev postalo te dni pri nas na vso moč pereče. Že prej je vlada izdala strogo odredbo, po kateri se bo moral vsak tuj državljan pri naši policiji zglaševati ter ne bo smel hoditi okrog brez dovoljenja. Oblast bo nadzorovala, da nihče ne bo prebival v naši državi dalje časa, kakor mu je na potnem listu dovoljeno. Kmalu pa so izšli po listih pozivi vojaških oblasti, ki opozarjajo vse naše državljane, naj strogo pazijo na vse tujce, ker se za njimi skrivajo agenti in špijoni tujih držav Te dni je tudi generalni štab dravske dlvizijske oblasti v Ljubljani izdal javnosti tak razglas, kjer vse poštene državljane kliče, naj pazijo na tujce in tuje agente ter špijone. Vsako sumljivo zadevo takoj sporočite vojaški oblasti Tudi navidez malenkostne stvari so morda važne. Ce bodo naši sodržavljani in rojaki ubogali ter pazili na tujce, se utegne marsikatera nesreča preprečiti, ki bi drugače ne zadela le posameznih krajev, marveč tudi vso državo ter morda tudi nas in naše svojce. Torej, pazimo na sumljive tujce I
Vlada je izdala javno obvestilo, da je bil po določilih zakona interniran bivši notranji minister Acimovif. Na prisilno bivanje so ga poslali v Bosno.
»Jutro« je te dni pisalo, češ da je minister dr. Krek nekje govoril da banovine Slovenije zdaj nc bo. Minister dr. Krek je v sobotnem »Slovencu« izjavil, da se je vodno potegoval za banovino Slovenijo in da je »Jutrovo« poročanje neresnično, zavito in zlohotno. Jasno je, da Slovenci prej ko slej vztrajamo pri svojih narodnih zahtevah, ki so tudi v interesu države.
dili nekatere vojaške ukrepe in da sta po svojem časopisju začeli objavljati svojo trdno voljo, da v svojo škodo ne bosta nič zamudili, da sta pripravljeni z bliskovitim nastopom zahodni velesili prehiteti in jim njihove načrte onemogočiti. Toda od nekod so morala priti neka posredovanja. Nekateri govorijo o angleškem kralju, ki da je pisal italijanskemu cesarju. Drugi namigujejo, da je
Sobota
Gimnazijska akademija je zelo lefio uspela. Bila je to prva večja javna prireditev soboške gimnazije, obsegala pa je telovadne in pevske točke ter samostojne nastope. Prireditev je bila zavodu in izvajalcem v čast in je bila deležna toj> lega priznanja s strani polne dvorane občinstva.
»Slovenskega kmeta povest«. To slavnostno igro Davorina Petančiča študirajo v Soboti domači in okoliški igralci za uprizoritev ob priliki kmečkega tabora, ki bo 5. maja v Soboti. Pri igri bo nastopilo 120 oseb. Režijo vodi prof. Jože Potokar.
Spomenik prekmurskim književnikom je že izdelan in bi bil lahko postavljen na izbranem mestu v grajskem drevoredu že prihodnje dni. Težko je izbrati datum otvoritve, vendar pa je splošna želja, da bi sfiomenik čimpm prišel na svoje mesto. To bo prvi spomenik v Soboti.
V Gradu bo v nedeljo umeščen za župnika dosedanji provizor g. Ivan Kolenc.
Soboška gasilska župa ima zdaj 110 gasilskih čet, ker sta bili zadnje dni ustanovljeni četi V Kukeču in v Kančevcih.
Brežice
Narodni kino bo danes predvajal velefilm iz cirkuškega življenja »Manež«. Obenem opozarjamo na prekrasen naslednji češki film »Pater Vojteh«, ki ga bo predvajal kino v sredo, t. maja in na praznik 2. maja, V glavni vlogi nastopita Jirina Stepničkova in Rolf Wanka.
Sv. Jurij ob juž. žel.
Prosvetno društvo gostuje danes popoldne v Slivnici » svojo igro »Striček ima milijone«.
Važno gospodarsko predavanje bo imel danei ob 9 in ob 3 v Katoliškem domu urednik »Naie moči«, g. Ivo Peršuh. Ponazorovalo ga bo 80 barva-nih skioptičnih slik. Gospodaril in gospodinje, pa tudi fantje in dekleta naj bi se predavanja zanei-Uivo udeležili. Vstopnine ni.
L V. — t. XL
6.35 7.35 7.40 8.20 V
!
LINIJA 2000
Vsak dan razen nedelje v obe smeri.
30. IV. — 15. Vin.	16. VIII. — 15. IX.
ZAGREB a 19.10	A 18.10
BOROVO	18.10	I 17.10
BOROVO 1 18.05	i 17.05
BEOGRAD n 17.25	H 16.25
L V. - 1,
6.20 7.05 7.10 8.15
XI.
T
LINIJA 2002
Vsak dan razen nedelje v obe smeri.
30. IV. — 15. Vin.	16. VIII. — 15. IX.
SKOPLJE A 18.20	a 17.35
NIS 17.35	16.50
NIS i 17.30	i 16.45
BEOGRAD * 16.25	* 15.40
16. IX. — 31. X.
a 16.50 15.50 1 15.45 n 15.05
16. IX. — 31. X.
a 16.30 15.45 I 15.40 B 14.35
{Lokalna ura)
9.00 11.25
9.00 10.15
LINIJA 2006
Torek, četrtek, sobota.
2. V. — 28. IX.
BEOGRAD A SOFIA *
¥
i
Y
LINIJA 200S
Ponedeljek, sreda, petek.
i. V. — 30. IX.
¥ BEOGRAD A I PODGOR1CA *
12.10 11.45
11.50 10.35
(Lokalna ura)
LINIJA 200-4
Vsak dan razen nedelje v obe smeri.
15. V. — 31. V. 16. IX. — 30. IX. 15. V. — 31. V. 16. IX. — 30. IX.
8.55 ¥ SARAJEVO A 16.35	A 15.05
9.50 r BEOGRAD * 15.40	* 14.10
LINIJA 2005
Vsak dan razen nedelje v obe smeri.
L VI. — 14. IX.	1. VI. — 15. VIII. 16. VIII. — 14. IX.
6.30 ¥ BEOGRAD A 19.00	A 17.30
7.45 i DUBROVNIK a 17.45	A 16.15
LINIJA 2004
Vsak dan razen nedelje v obe smeri.
i. VI. — 14.	IX.		1. VI.	— 15. VIII.	16. VIII. —
8.00	M		DUBROVNIK A	17.30	A 16.00
8.40			SARAJEVO 1	16.50	! 15.20
8.55			SARAJEVO i	16.35	I 15.05
9.50			BEOGRAD i	15.40	n i4.io
			LINIJA	2003	
14. IX.
Vsak	dan razen nedelje v obe smeri.
L VI. — 14. IX.	1. VI. — 15. VIIL 16. Vin. — 14. IX.
6.30 ¥	ZAGREB A 19.00	A 17.35
7.40 |	SPLIT a 17.50	A 16.25
LINIJA 2007
Vsak dan razen nedelje v obe smeri.
1. VI.
— 14. IX.
7.50 8.30 8.50 10.10
1. VI.
!
SPLIT SARAJEVO SARAJEVO ZAGREB
- 15. VIII.
17.40 17.00 16.35 15.15
16. VIII. — 14. IX.
A 16.15 ! 15.35 1 15.05 n 13.45
LINIJA 2001
Vsak dan razen nedelje v obe smeri.
1. V. — 30. IX.	1. V. — 30.
10.25 ¥ LJUBLJANA A 14.35 11.10 I ZAGREB * 13.50
IX.
LINIJA 1375
Torek, četrtek, sobota v obe smeri.
i. vi. — 3i. vin.	i. vi. — 15. viii. 16. vin. — 31. vin.
10.15 ¥ BEOGRAD A 15.15	A 13.45
11.45 y BUDIMPEŠTA * 13.45	* 12.15
LINIJA 360
Vsak dan razen nedelje v obe smeri. Letalni red veljavan od i. V. — 14. IX. 1940.
10.00 10.55 11.25 12.55 13.20 14.40 15.00 16.00 16.20 18.20
BUCAREST BEOGRAD BEOGRAD ZAGREB ZAGREB VENEZIA VENEZIA • MILANO MILANO MARSE1LLE
18.25 15.30 15.00 13.30 13.10 11.50 11.20 10.20 10.00 8,00
V malih oglatih velja vtaka besedo 1 din; tenltovanjskl oglaal 2 din. Debelo Hakan« naslovno boiodo to raiunajo dvojno. Najmanjši mesek za mali oglat 15 din. — Mali ofllasl to plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega inačaja to računa enokolontka, S mm visoka petltna vrstica po 8 din. — Za pltmeno odgovore glodo malih oglasov treba
priloiltl znamka
Jadran-morje buči,
evon Marijin zvoni: Bln-koštno romanje • Trsat— Rab ali Split—livar (najlepša otoka!) .— najprl-Jetnejšl Izlet po morju! Malo denarja — veliko zanimivega doživetja 1 — Zahtevajte brezplačna navodila! Naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17-a.
Zaslužek
Zaslužek
nudi vsakomur Llndlč, Ljubljana 245-c. Za odgovor priložite znamko 2 din, sicer ne odgovorim
Kuharica išče službo
najraje v župnlšču. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6524.	(a)

Službodobe
Pekovski pomočnik
so sprejme. Per, Mengeš.
Dve šteparici
ln tri čevljarske pomočnike sprejme takoj Anton Ješe, Tržič.
Mesarskega pomočnika
začetnika rabim. Nastop takoj. Zrlmec, Bled. (b)
Služkinjo
nad 18 let, sprejmem k trem osebam. Naslov pove uprava pod 630».
Hlapca in deklo
sprejme ZavaSnik, Toma-čevo, p. Moste.
Mesarskega pomočnika
mladega, pridnega ln poštenega, sprejme Lovšin Anton, Ribnica, Dol.
Raznašalca peciva
sprejmem takoj. - Kadri Kadrljevlč, slaščičarna, Zagorje ob Savi, Toplice.
Več sodar. pomočnikov
za veliko delo, sprejme takoj sodarstvo Homan, Stražlšče pri Kranju.
Strojnega mizarja
za stalno, ter več stavbnih mizarjev, takoj Bprej-me Ferbežar Alojzij, Šmarje-Sap.
Kovaškega pomočnika
sprejmem takoj. Erbežntk Alojz, Kožarje 30, p. Do brova.
Službo sprevodnika
k tovornemu avtomobilu Iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6269.
Službo majerja
ISčeta dve osebi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6341.
Hotelska kuharica
zmožna, dobi mesto takoj alt X. Junija. Ponudbe v upr. »SI.« pod šifro »Dobro stalno mesto« 6309.
Pekovski pomočnik
vojaščine prost, išče stalno službo. Dolenc Maks, Slov. Javornik 222.
čevljarskega pomočnika
dobro izurjenega, ln prl-krojevalca sprejmem stalno službo. - Plevčak Frane, Celjet Gosposka ulica 9.	"	(b
19 letno dekle
E mešč. šolo in malo maturo Išče primerno službo. Ponudbe na J. Jeločntk, Dolenjska 13, Ljubljana.
Služkinjo
ki Ima veselje do otrok ter zna kuhati, staro 20 do 30 let, sprejmem. Na. slov v "upravi »Slovenca« pod št 6399.	(b
Gospodinja
grajena otrok, vrt« Jn polja, Išče službo. Ponudbe v podružnico »Slov.« T Kranju.
2 krojaška pomočnika
za boljše delo sprejmem takoj. Damsko ln moško krojaštvo, ZaloSe št. »j p Podnart.	(b
Prodajalka
veSBa vseh pisarniških del Išče mesta za takoj ali pozneje. - Naslov upravi »Slovenca« pod št. 6445.	(a
Postrežnico
za čas od pol T zjutraj
do 1 iščem. — Prednost mlajše. Naslov v podruž Slovenca« v Celju. (b
Mehanik-šofer
a daljšo prakso, si želi premeniti službo; najraje na osebni avto. Poizve se pri Močnik v garaži hotela Mikli«.
Šivilja
perila, boljših in navad nih oblek, sprejme delo v trgovini ali pri strankah. Cene nizke. Poizvedbe: Smollč, Cernetova 26.
Mizar
B obrtnim listom, vajen vseh mizarskih del ln vodstva — išče primerno zaposlitev. — Ponudbe upravo »Slov.« pod »Iz vežban« 6282.
Starejša ženska
Išče mesto gospodinje samski osebi ali manjši družini. Vešča vseh go spodinjskih del. Ponudbe na upravo »Slovenca pod »Gospodinja« št. 6377
Ekonom-oskrbnik
doslej zaposlen v deželni kmetijski šoli, večletni oskrbnik na večjih gra ščlnah, želi menjati me sto. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Zvesta pomoč« št. 6140.
Absolventka
trgov, akademije z več letno prakso v lesni ln dustrijl želi mesto urad nlce v sllčnem obratu. Ponudbe z navedbo obo Jestransklh pogojev ter plače na upravo »Slov pod »Vestna« št. 6356. (
Za trgovsko pomočnico
v trgovini z meš. blagom k znanjem slovenskega ln nemškega Jezika, vajeno vsakega dela, zanesljivo, pošteno, Iščem primerno službo. Priporoča jo učni gospodar, ki ji zaradi likvidacije obrata ne mo re dati zaposlitve. - Po nudbe upravi »Slovenca« Dod »Naslon takoj« 6422.
Hlapca h konjem
in za kmetijo iščem. Mesečna plača 300 din. Na stop s 1. majem. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 6427.	(b
Kmečko dekle
za prodajo blaga na trgu In delo na vrtu, sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Kmečko de kle« št. 6239.
Mlajše dekle
ki zna šivati, sprejmem za pomoč gospodinji takoj. Trata 14, p. St. Vid nad Ljubljano. ' (b
Naznanjam c. občinstvu, da sem odprl
gradbeno podietfe
Ljubljana, Beethovnova ul. 9
Začasna telefonska številka 37-97 Se priporoča
Dušan Breznik
mestni stavbenik
Mojstra-specialista
za urezovanje blčev, potrebujem! •— Pisati na: »Diempero«, p. p. 876, Beograd.
Krojaškega pomočnika
sprejmem. Salon »Kocjan«, Dolenjska cesta 23. (b)
Služkinjo
pošteno ln pridno, za domača ln poljska dela — sprejme Franc R o t a r , trgovina, Tržič.
Hlapca k živini
sprejmem. Zadostuje tudi 18 letni fant. Anžičt Do-brunje 57.	(b
Pošteno natakarico
lahko je tudi začetnica, sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod 6390. (b
Čevljarskega pomočnika
takoj sprejmem. Zarnlk Alfonz, Gajeva 9. (b)
Dva mizarska pomočnika
za pohištvo sprejme Bab-nlk Štefan, pri »Oprava«, Celovška cesta 60. (b)
Krojaškega pomočnika
dobro Izurjenega, takoj sprejme Ivan Goltez, Je-žlca pri Ljubljani. (b)
Organist-cerkovnik
dobi takoj službo v Belih vodah. Prosilci naj sel obrnejo na župnijski urad v Belih vodah, p. Šoštanj
Vrtnarskega pomočnika
sprejme ob polni oskrbi Ivan Janežič, trg. vrtnar,
Mengeš.
Mlinarja
za kmečki mlin na kam ne, samskega, sprejme takoj Sršen, trg.t Zagorje ob Savi.	(h
Žagarja
I in pomočnika rabim. Na-| stop službe takoj. Kofler Josip, Bistrica, Limbuš.
Dekle
navadna hišna dela, ki govori nemško, dobi stalno službo. — Klarlč Rezlka, Zagreb, Selška cesta 62.
Kleparskega pomočnika
pridnega ln poštenega — sprejmem takoj. — Franc Sramek, Tržič.
14—It
Dekle
let, sprejmem
Hlapca
za vsa dela, poštenega -sprejmem takoj. Ljubljana, Trnovski pristan 32.
Krojaškega pomočnika
pomoč gospodinjstvu. Po- I takoj sprejmem. lile Fra-nudbe v upravo »Slov.« ] njo, Zg. Plrnlče, p. Med
pod šifro »Kmečko dekle« | vode. St. 6325.
(b)
Služkinjo
pridno, pošteno ln »travo, za vsa hišna dela — sprejmem. Reš, Vodovodna 6-1, za Bežigradom Ljubljana.	(b)
Postrežnico
pridno ln pošteno, takoj sprejmem, a Marmontova St. 45.	(b)
Mlado dekle
zmožno računanja, močno ln pridno, sprejme takoj v stalno službo perutnl-narstvo Nlko, St. Vid nad Ljubljano.	(b)
Kmečko dekle
sprejmem v pomoč gospodinji. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna ln poštena«. •	(b)
Dekle
pridno, pošteno, veSča ku he ln vsega gospodinjstva, išče mala družlnica. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana« 6521.
Dekle
mlajšo (izpod 20 let)" —
sprejmem takoj k dvočlanski družini v Ljubljani kot pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6352.
Precizni mehanik
za popravila pisalnih, računskih strojev, avtomatičnih tehtnic Itd. — se sprejme takoj. — Stanko Puklovec, mehanik. Kapucinska ulica, Celje.
Postrežnico
sprejmem za gospodinj
stvo za ves dan. Abso lutno poštena, pridna In snažna. Plača 260 do 300 dinarjev. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6465.	(b)
Kuharica
starejša, perfektna, Cista, z dobrimi spričevali, dobi službo pri majhni družini v Celju. Naslov v podruž. Slov.« v Celju.
Služkinjo
čedne zunanjosti, pošteno, krščanskih staršev, sprejmem k manjši družini v pomoč pri gospodinjstvu in ki bi imela veselje do dela na vrtu. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Trgovina na Štajerskem« 6262.
Hotelsko kuharico
sprejmem za sezijo za prvorazredno podjetje. Istotam dobi mesto tudi perfektna druga kuharica. Ponudbe s točno navedbo dosedanjih službenih mest in s sliko na upr. »Slovenca« pod »Kuharica za Bled« št. 6403. (b
Elektromonterja
samostojnega delavca, daljšo prakso, vsestransko lzvežbanega, kateri ima ali more napraviti čimprej mojstrski Izpit, sprejme takoj večje elektrotehnično podjetje v Celju. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja ln starosti, družinskih razmer ln zahtevkov v podr. »Slov.« v Celju pod šifro »Zanesljiva, inois «291.
Mlinarja
starejšo moč, z veCletno
prakso, veščega pri stro jih, kakor v sortiranju moke, sprejmem s 1. majem. Plača po dogovoru, oskrba v hiši. - Naslov Zupane, Sevnica.
Pisarniško moč
perfektuo v knjigovodstvu
ter korespondenci, s per-fektntm znanjem Italijanščine v govoru in pisavi, sprejme solidno podjetje izven Ljubljane. Ponudbe pošljite na upravo »SI. pod »Perfektna moč« št. 6416.	<b
Dekle
stara 1« do 18 let b meščansko šolo, strogo po štena, z oskrbo prt star Slh, sprejmem kot po možno moč v trgovino Ponudbe na tvrdko Go ričar, Ljubljana, — Sv. Petra cesta 29.	<b
Mizarskega pomočnika
mlajšega, lzvežbanega v pohištvu ln delavoljnega, sprejmem. Skaza, Janševa ulica 2, Ljubljana, (b
mm\
Vajenca ali vajenko
sprejme takoj Foto-atolje Weiss, Jesenice, Gor. (v
Sprejmem vajenca
za kovaško obrt. Franc Svetlin, Radomlje 77. (v
Brivskega vajenca
sprejme Balon »Polanc«, Kopitarjeva 1.	(v)
1020331
Nov radio
proda Oblak, Stožlce 21, p. Ježlca.	(1
Tapetniškega vajenca
sprejmem. Dolnlčar, Celovška cesta 102, LJubljana.	(v)
Trgovsko vajenko
sprejmem takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 6376. (v
Dva mizarska pomočnika
za pohištvo se sprejmeta.
Clmerman, Dev. Mar. v Polju, pri postaji. (b)
Vajenca
sprejmem z vso oskrbo. A. Hrlbernik, sedlar, ta-petnik, trg. usnja in kož, Prevaljo.	(v
Mizarskega pomočnika
sprejme Alojz Uresk — Podgora 38, St. Vid nad LJubljano.	(b)
Hlapca
poštenega, takoj sprejmem. Mtiller, mesar, Janševa 15.	(b)
Hlapca
za poljska dela »prejme takoj Rode Frane, mesar, Ljubljana-Moste, Zaloška cesta 28.	*	(b
Strojnega ključavničarja
ln železostrugarja takoj sprejme G. F. Schnelter, tovarna strojev^ Bkofja Loka.	(b
Krojaškega pomočnika
zmožnega tudi damskega dela, sprejmem v stalno službo. — 2bontar Ivan, krojač, Jesenice.	(b
Kmečko dekle
vajeno gospodinjstva — sprejmem k dvema ose bama. Ponudbe podružn »Slovenca« Jesenice pod »Poštena« št. 329. (b
Služkinjo
nad SO let, pošteno, prid no ln ljubeznivo, sprejme osamljena gospa. Ponud be poslati na upr. »Slov.« pod »Pridna« št. 6365. (b
Radio aparate
najugodneje kupite pri Banjal, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20.
nasa
Več Ratnih štet
kupim po najvišji ceni. Ponudbe v upravo »SI. v Mariboru pod »Dobra prodaja 565«.
2ellte dolgoročno
POSOJILO
na hišo ali posestvo na Štajerskem? Obrnite se na
BANČNO KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
Osebno pravico
neomejeno, za hotel, reJ stavracljo, kavarno, gostilno - oddam. lIosner4 Celje, Polule.	(n
V Ljubljani se odda
stara, dobro vpeljana zobna praksa z vsem Inventarjem. Prevzem takojj Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6502.	(n)]
Gumbnlce, gumbe, pllse,
mono^rame, entel. a/.ur fino in hitro izvrši
Matek & MšEseS
Ljubljana. Franflikanska ulita
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela
Učenka višje Ij. šole
se želi izučiti v trgovini meš. blagom. Naslov: Anica Svlgelj, Bezuljak, p. Begunje pri Cerknici.
Kovaškega vajenca
sprejmem. Oskrba v hiš!. Biti mora zdrav ln pošten. Globočnlk J., kovač, Cerklje 3, Gorenjsko.
Vajenko
za trgovino, iz dobre krščanske družine, sprejmem. Pogoj: 2—4 razr. meščanske šole. Ostalo po dogovoru. - Ponudbe v upravo »Slovenca« na Jesenicah.
Pouk
Oblastv. konoeslonirana
šoferska šola
za poklicne Šoferje amaterje
ln
I. Gaberšček
iofer-
blvfil komisar aa ske Izpite Kolodvorska ulica tt. Telefon 28-28
15-20.000 din vložim
v podjetje ali posodim tistemu, ki ml preskrbi službo; sem mizar, grem tudi v tovarno aH v skladišče. Naslov v upr. »SI.« pod št. 0196.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih cenah ln proti takojšnjemu plačilu.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 13
Za uslužbenstvo
hotelov, restavracij tn večjih gospodinjstev priporočamo krasno Ilustrirano strokovno knjigo i Jolenc-Vellkonja:
SERV1RANJE
Dobi se pri Banovlnskl zalogi šolskih knjig ln učil v LJubljani ter v vseh knjigarnah vezana, po znižani ceni 40 din.
Katera oseba
ml posodi 6000 din v svr-ho dobrega izuma. Naslov v upravi »Slovenca« pod gt. 6464.	(d)
OKAMA MAZILO
Tz zdravilnih zelišč. - Cu-| dovit uspeli pri ranah, opeklinah, ožuljenjih - volku -i turih in vnetiih ild. za neiro dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih in liraslah na temenu, za rnznoknnn prsno bradavice. Bobi se v lekur-nnh in drogerijah.
Hranilne knjižice
3% obveznice
tn druge vrednostno papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
I
Auto-motor
43
I
Avtobus »Ford«
dobro ohranjen, z 20 sedeži, naprodaj. - Poizve se v upravi »Slovenca« pod St. 6417.	(f
Nočni portir
ki je ž.e to službo opravljal, ln pa kavarniški natakar se takoj sprejmeta. Ponudbe s podatki dosedanjega službovanja na hotel »Slon«, LJubljana.
Fiat 514
popolnoma v brezhibnem stanju, štlrisedežnl, dve rezervi, sposoben tudi za poltovornl — prodam za 9000 din. — Drago Hadl, Novo mesto.
Mlinarja
zmožnega dela v valjčnem mlinu, sprejmem. — Plača po dogovoru. Nastop takoj. Jože Košir, valjčni mlin, Skofja Loka.	(b
3 DKW avtomobile
prodam zaradi nepredvl-
denostl po zelo ugodni ceni. Vsi avtomobili so v odličnem stanju. Erjavec Janko, trgovec, Stična.
Zdraviliške restavracije
bodo potrebovale za sezono nekaj kuharic. Re-1 flektantlnje, ki se lahko I izkažejo s prvovrstnimi I spričevali, naj se obrne-1 jo takoj na: Ravnatelj-1 stvo banovlnskega zdravilišča Rogaška Slatina.
Dekle za vse
pošteno ln močno, ki ana I samostojno kuhati ln Je | zmožna nekaj nemščine, sprejmem v boljšo hISo I na deželi. Poleg tega pa I sprejmem še dekle za pra-1 njo perila. Ponudbe pod I šifro »Zidani most« 6146| v upravo »Slovenca«.
Pekovskega pomočnika
poštenega, pridnega, nesljlvega, dobrega de-1 lavca, srednjih let, po možnosti samskega, z mojstrskim Izpitom, takoj sprejmem. Pismene ponudbe s podrobnimi podatki poslati na upravo »Slovenca« pod »Dober | delavec« It, 639«. 4b
Tovorni avto
31/1—5 tonski, za prevoz peska ln gramoza kupim. Ponudbe z natančnim opisom in ceno v upravo »Slovenca« pod »Dobro ohranjen« «424.	,(f
Ženitbe
Posestnik na Gorenjskem
želi poročiti kmečko dekle s primerno gotovino, oz. ako Ima posestvo. Ponudbe v upravo »SI.« pod št. 6160.
Kupim hranilno knjižico
Kmečkega posojlln. doma Ljubljani. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov.« pod »Gotovina« 6393.	(d
Ureditev premoženja
Poravnavo, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbe nikov, dobifkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgorsko-obrtniške zadere poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZB
Ljubljana, Gledališka oL7
ESEEGIu
Otroški vozički
najnovejši modeli prispeli. - Najugodneje dobite prt Banjal, LJubljana Miklošičeva cesta 20.
Mizarji!
Okovje za pohištvo m vse vrste orodje
izberete pri »Jeklo« - Stari trg
Trgovec
8 S let, poročim gospodično ali vdovo (lahko z otrokom) z nekaj gotovine. — Resne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra žena« St. «44«. (ž
Vdova brez otrok
srednjih let, lastnica lepega posestva, poroči gospodarstva vajenega moža v Btarostl 40 do 60 let, s primernim Imetjem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Milijonska vrednost« St. «529.	It*).
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca ?
Vsak
naročnik zavarovan
Novi naslov;
Frančiškanska ul. 3.
Telefon 45-13.
1AHTCVAITE 6HE7.PUUM IUTU00I
MEINEUHERUI.D "Si: tna^m/^ut maribor* ioi
Prodam gramofon
ali ga zamenjam za moško kolo aH harmoniko. Velepič, Črnuče 96. (B
Priložnostne prodaje
ne Iščite, ker dobite tovarniško nove plošče v poljubni izbiri že po Din 35"—. Zahtevajte seznam.
Zahtevajte brezplačne sezname.
Specijalna Izdelovatnica HARMONIK
JOS. FLEISS
(prej F. Lubas in sin) LJUBLJANA, Tyršev«
Zahtevajte cenik.
MMUbM/lUJA
Prllolnoatn« prodaj«. upravljanje In nadzorovanja hli pmumi
JMOBILIJA'
BEOGRAD
Knas Mlhallova 17
Telefon 26-107 in 28-260
I Jff EflBI
Stavbno parcelo
v bližini kolodvora Jarše •—Mengeš, proda Peterlln, Preserje B3, p. Radomlje.
Hiša s posestvom
cb državni ceBtl, naprodaj. Naslov v upr. »SI.« v Mariboru pod St. 663.
Vilo
rentabilno, ln parcelo — prodam. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Mlrje« 6351.
Enodružinsko hišo
■ vrtom, prodam za 130 tisoč dinarjev. Rajčeva 3, Maribor.
Hišo ali zemljišče
kupim za knjižico Kmet-ske v LJubljani. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Upokojenec« St. 6301.
Parcelo
ea. 1000 m1, v Ljubljani '(tudi s hlSo), kupim. — Najraje severni del. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Gotovina« 6326.
Lep vinograd
livade, polje, gozdovi, hiša, gospodarska poslopja ln Inventar, takoj naprodaj v Framu pri Mariboru. Bliže Informacije pri: Ceskoslovenska banka d. d., Zagreb, Jurlšičeva 9-1.
Prodamo:
HISo, štlrlstanovanjsko, mesečni donos 1300 din, Moste, cena 160.000 din.
HISo, dvostanovanjsko, Rožna dolina, lep vrt, cena 162.000 din.
Hišo, štlrlstanovanjsko, ca. 800 m' vrta, Moste, cena 200.000 din.
Vilo, dvostanovanjsko, komfortno, Kodeljevo — 600 m' vrta, cena 300.000 dinarjev.
Vilo, štlrlstanovanjsko, Bežigrad, popolnoma novo, cena 460.000 din.
HISo, petstanovanjsko, v Slški, donos 40.000 din, cena 600.000 din.
HISo, trlstanovanjsko, periferija LJubljane, 10 tisoč m» zemlje, 660.000 dinarjev.
Posestvo, pri Litiji, 60 oralov, malo hribovito, cena 75.000 din.
Parcelo, 760 m', Bežigrad, 95.000 din.
Gozd, na Golovcu, smreka, bor, hrast ln kostanj, Izmera 26.000 m', 62.000 dinarjev.
Poleg navedenih nepremičnin Imamo še mnogo večjih ln manjših objektov v prodaji. Vse Informacije so cenjenim kupcem popolnoma brezplačne. — REALITETNA PISARNA — PRISTAVEC FRANJO, LJubljana, Go-sposvetska cesta 3-1. Telefon 23-81.	(p)
Na Dolenjskem
kupim posestvo od 40 do 120 tisoč. Točen popis ln podatke zemljiške knjige pošljite upravi »Slovenca« pod »Dolenjska stran« St. 6495.	(p)
Deset stavbnih parcel
v Ljubljani kupim. Ponudbo z navedbo katastrske občine, parcelne Številke, mere ln cene poslati upravi »Slovenca« pod »Amerikanec - Slovenec« St. 6498.	(p)
Hišo ali vilo
v Ljubljani, 100 do 250 tisoč, Mlrje, Šiška, Bežigrad, kupim. Točen opis poslati upravi »Slovenca« pod »Vila do 250« 6497.
Kupim hišo
v Ljubljani, 40—80.000. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plačam takoj« St. 6496.	(p)
Stanovanjsko hišo
v Ljubljani, 400—800.000 kupim. Ponudbe z opisom poslati upravi »Slovenca« pod »Resen kupec« St. 6494.	(p)-
Kupim
večje arondlrano posestvo na Dolenjskem za ceno 100 do 500.000 din. Obširen opis in podatke zemljiške knjige je poslati upravi »Slovenca« pod »Arondlrano« St. 6411. (p
Hišo-vilo
trostanovanjsko, prodam v Zgornji Slški-Dravlje, Bltenčeva 3 (pri šoli). -Solidno zidana, najnovejše. Dohodki «'/••/• zagotovljeni. Potrebne Informacije se dobe v DruStvu hiš. posestnikov v LJubljani.
Kmečko posestvo
z lepo zidano hišo ter dobro ohranjenim gospodarskim poslopjem, nai-prodaj v Orllvasl pri Braslovčah, zaradi smrti gospodarja. Posestvo Je v dobrem stanju ter po večini zasajeno s hmeljem. Poleg je tudi lep sadnt vrt. Natančne poizvedbe na licu mesta v Orllvasl št. 2 ali pa na št. 15.	(P
Prostovoljna dražba
posestva v Trzinu, tik ba-novlnske ceste, bo dne 13. maja 1940 ob 14 pop. v Trzinu, h. št. 61. - Posestvo sestoji lz hiše ln gospodarskih poslopij, vrta, travnikov, njiv ln gozdov, kar se proda skupno ali pa po posameznih parcelah. Natančnejši pogoji ln pojasnila se dobe v trgovini J. Praprotnlk, Domžale, Ljubljanska e. št. 108. (p
Dvostanovanjska hiša
nova, naprodaj v St. Vidu nad LJubljano, za cerkvijo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6418.
Kupim hišo
eno ali dvostanovanjsko ali pa stavbno parcelo v Ljubljani, Celju ali Kal-cu, blizu postaje; prevzamem hipoteko. - Ponudbe z navedbo kraja ln cene na upravo »SI.« pod »Illša« St. 6462. (p
Enonadstropna hiša
nedokončana — naprodaj, ftmarska cesta, poleg Šole Moste pri Ljubljani.
Zemljišče
za užitek ali stavbno parcele, blizu LJubljane, kupim. Poizve se: Celovška cesta 64.
Lepe stavbne parcele
naprodaj tudi po 5	din
za m'. Skrblnc, St.	Vid
n. LJublj.-Vlžmarje,	pod
Klancem.	(p
Tristanovanjsko vilo
prodam pri Stadionu ob Tyrševl cesti za 346.000 dinarjev. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6619.
Vogalna parcela* j
v centru Slške naprodaj. Poizve se Medvedova 17, | levo.	(P,
Kupim manjše posestvo |
v okolici Maribora. Gra-ger Alojz, Kapla, pošta Brezno.	(p)
Novo hišo
enonadstropno, s tremi stanovanji, v Zg. Slški, blizu Sole — proda za 186.000 din Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6.
Štlrlstanovanjsko hišo
v Celju, v lepem delu mesta, 6 minut od kolodvora, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »SI.« pod St. 6292.
Novejšo hišo
s sadnim vrtom, v okolici LJubljane, Kamnika ali Celja, kupim do 600.000 din. Tretjino plačam takoj, drugo na mesečno odplačevanje po 1000 din. Lastnik se izseli šele, ko Je hiša plačana. Vodovod ln elektrika pogoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6321.
PREUREDITEV
STROJEV ZA OBDELOVANJE LESA na posamezni pogon
Iz transmisijskega na posamezni pogon preurejene tračne lag« s pomočjo HIMMEL-motorjev, katerim je prigrajena izteznica (Spannrolle)
HIMMELWERK a. o.
tUbingen (Deutschland) Zastopstvo ; Specialna trgovina strojev za obdelavo lesa
DOVŽAN IVAN - LJUBLJANA
FRANČIŠKANSKA 4 — — TELEFON 45-42
Dvostanovanjsko vilo
z vrtom prodam. Zeljar-ska 11.	(p)
Posestvo
z lepo hišo in dobro zemljo proda Toplak, Dra-žence 29, Ptuj.	(p
V Ljubljani
kupim donosno hišo od 200 do 600.000 din. Sporočite vse podatke upravi »Slovenca« pod »Donosna hiša« St. 6400.	(p
Gozd
v Izmeri 27 johov naprodaj. Je dobro kultlviran ln lepo zaraščen. Leži v bližini žel. postaje Verd pri Vrhniki. - Pojasnila daje Val. Kompare, Vrhnika.	(p
Dve lepi parceli
v Celju naprodaj. Vprašati pri: Frajle, frizer, Celje.	(p
Parcelo prodam
prt Sv. Krištofu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6448.	(p)
Nova pritlična hiša
z majhno njivo naprodaj za 11.500 din. Poizve se pri Kovačič Matija, železno 12, p. Dobrniče.
Posestvo
na Dolenjskem ali Štajerskem, v katerem lahko ostane stranka Se več let, kupim za do 100.000 din. Posredovalci Izključeni. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Posestvo« 6273.
Štiristanovanjska hiša
novo zidana, z nekoliko hipoteke, naprodaj. Poiz ve se v tehnični pisarni Josipa Vldlca, Jernejeva št. 24, Spodnja Slška. (p
Trinadstropna hiša
v sredini mesta, ln prt tlična hiša na Tržaški cesti naprodaj. Garsonjera se odda s 1. majem. Poizvedbe pri: Dr. Vrtač-nik, Trdinova 7. (p)
Notranje!
^^^^ oglejte si trgovino s čevlji, blago trpežno — pri
H.KOSNIK v CERKNICI
Petstanovanjsko hišo
novo, z vrtom, na meji Studenci - Pekre, prodam za 100.000 din. Pekre 173, p. Llmbuš.	(p)
Hiša z gosp. poslopjem
pripravna za obrtnika, tretjina hipoteke, naprodaj. Trata St. 6, občina St. Vid.	(p)
Kupim takoj hišo
v Mariboru, na Teznu, ob glavni cesti. Dopise poslati podružnici »Slovenca« Maribor pod »Hiša 568«.	(p)
Vnajem
IŠČEJO:
Gostilno in mesarijo
vzame takoj v najem mlad zakonski par. Angela Ločnlk&r, Domžale St. 69.	(m
ODDAJO:
Ključavničarstvo
se odda v najem ali pa orodje proda, - Benedik, Železniki.
Mlin oddam v najem
na Gorenjskem. Ponudbe z navedbo kavcije upravi »Slovenca« pod »Valjčni mlin« št. 6531. (n)
Lokal oddam
krojaču aH za podobno obrt proti majhni odkupnini v središču mesta. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 6t. 6489. (n)
Lep trgovski lokal
na prometni točki, event. s stanovanjem, v Studencih pri Mariboru, takoj oddam. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod St 568.
Lokal za mesarsko obrt
pri klavnici, s sušilnico ln avtogaražo. Lahko se preuredi za kako drugo obrt aH skladišče — se odda z majem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6467.	(n)
Trgovska hiša
■ skladiščem, delavnico In velikim dvoriščem, v sredini mesta — ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Posredovalci Izključeni« št. 6491.	(P)
Posestvo oddam v najem
dobremu gospodarju. Velika hiša, veliko gospodarsko poslopje s hlevi za živino in prašiče. Sadni vrt. Posetve 100 mernikov. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gospodarski uspeh« štev. 6628.
Trgovski lokal
lep ln velik, s stanovanjem, na najbolj prometni cesti, tik ob novem trgu, pred cerkvijo, oddam v najem - po zelo ugodnih pogojih, verzlra-nemu trgovcu. - Vpraša se pri lastniku hiše: Studenci pri Mariboru, Aleksandrova cesta 48.
Manjši lokal
veliko suho klet, skupno aH posamezno odda Go-rlčar, Sv. Petra c. 29. (n
Stanoi/anja
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
s kabinetom ln vrtom — Iščem s 1. avgustom. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vrt« 6272.
Enosobno stanovanje
s kabinetom aH dvosobno lSčem z Junijem aH pozneje. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Mirna stranka«.
Enosobno stanovanje
išče uradnica. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj ali pozneje« St. 6368.	(c
Večje stanovanje
S—10 sob ali dvoje stanovanj skupaj, Iščem za avgust ali prej. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Sončno stanovanje« 5960
Dvosobno stanovanje
s kabinetom ln kopalnico Iščeta za 1. junij aH 15. maj mlada zakonca. Naslove upravi »Slovenca« pod »Sončno« Stev. 6516.
Dvosobno stanovanje
s kuhinjo ln kopalnico za 15. rtaj, išče mlad zakonski par v bližini Jegli-čeve ceste. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirno stanovanje« Stev. 6397.	(c
Trisobno stanovanje
v centru aH bližini tramvaja, v prvem nadstr., z večjimi sobami, kopalnico ln kabinetom, za takoj aH najpozneje za avgust, lSče dvočlanska rodbina. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mati in sin« št. 6441. (c
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
oddam. Žagar, Laverca 20 pri Ljubljani.
Sobo in kuhinjo
pripravno za dve mirni osebi, oddam. - Vlžlntin, Močnlkova 13.	(C
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, kuhinjo ln prltlkllnaml oddamo s 15. majem v Zg. Slški 281.
Dvosobno stanovanje
lepo, sončno, z vsemi prltlkllnaml takoj oddam. Postojnska ulica 12. (č)
Majhno stanovanje
južno, za dve mirni osebi, se odda blizu nove cerkve v Šiški. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6330.
Trisobno stanovanje
oddam. Mazovec, Stobov-ska ulica 21, Domžale.
Trisobno stanovanje
oddam z majem. Stari trg št. 4.	(6
Trisobno stanovanje
s kopalnico oddam takoj. Linhartova 22.	(6
Trisobno stanovanje
oddam z majem aH pozneje na Karlovškl cesti 20/1. ,(6
IŠČEJO:
Prazno sobo
čisto, s štedilnikom, od 100 do 150 din, lščom za 1. maj ali Junij. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6398.	(s
ODDAJO:
Opremljeno sobo
z balkonom ln posebnim vhodom, oddam. Idrijska št. 3.
Sobo
prazno aH opremljeno, R posebnim vhodom, oddam. Naslov v upravi »Sloy.» pod št. 6304.
Lepo sončno sobo
s souporabo kopalnice — oddam' 1. aH 15. maja dvema osebama. — Na Stolbl 8.	(s
Udobno, lepo sobo
strogi center, vhod s stop^ nišča, novo moderno pohištvo, kopalnica, telefon - oddam bolje sltulrane-mu gospodu. Informacije telefon 46-27.	e (s
Vrtalni stroj
kombiniran, s krožno žago, transmlsljo z ležišči, proda »Gradldom«, Ljubljana, Sokolska 15. Telefon 24-26.
Mizarji, kolarji - pozor!1
Stružnico v dobrem sta^ nju, z novim lesenim stojalom, prodam. — Kupeo tega bo zadovoljen s tem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6176.
Diesel motor
skoraj nov, znamke K51n-Deutz-Otto, 16 ks, moderne tipe, se zelo ugodno proda prt tv. Justin Gu-stinčlč, Knez KoclJeva ul. St. 14, Maribor.
Specijalna delavnica
popravljanje elektromotorjev in dinam. Kvalitetni elektro-materijal in elektromotorji svetovnoznane firme >Slemens< vedno na zalogu
Franjo Perfinlii
konce*, olsfctrepodletle, Ljubljana, Gospouatska c. 18. laleton 23-7L
Poročnik Heim
Vohunska povest iz časa svetovne vojne.
Sreda, 19. maja 1915.
Naslednji dan je moral Heim uporabiti vso svojo govorniško prožnost, da je pregovoril svojega podrejenega, da ga je spremil v ječo. Schmidt mu je dopovedoval, da bo brez koristi, če začne znova tako težko spraševanje in se ^e čudil nerazložljivemu preobratu svojega šefa. Popolen poraz 18. maja bi moral še utrditi njegov pesimizem. Toda čisto obratno, znova se je opogumil. Zatrjeval je, da bosta polagoma prišla na konec upornosti obtoženca. Gotovo se ni nadejal tako hitrega uspeha.
In vendar se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Župnik je govoril. Spregovoril je celo prvi, ko je še stal na pragu sobe, v kateri sta ga čakala oficirja. Njegov vstop je Ncmca globoko očaral.
»Včeraj ste mi torej rekli, gospod, da je bil Stiefel ubit v noči od enajstega na dvanajsti maj?«
»Da, gotovo,« je odgovoril Schmidt po kratkem molku.
»Ali ste o tem prepričani?«
»Da.«
»Pri Valu ali v bližini Vala?«
»Popolnoma.«
»Dobro. Takoj lahko daste podpisati ukaz, da me izpustite iz zapora. Kmalu vam bom dokazal, do nisem mogel biti soudeležen pri zločinu.«
»Kako?«
»Takole sem uporabil čas od večera 11. maja do zore 12. maja. Povedal vam bom tudi imena prič, ki bodo to izjavo potrdile.«
Izročil mu je papir, ki sta ga oficirja skrbno pregledala.	.
»Torej,« je začel duhovnik, »11. maja oh petih Dopoldne mi je oskrbnik Vermet nazna-
nil, da je moja dojilja iz Vendenvresa na tem, da umre. Sama je tu čuvala mojo rojstno hišo. To žensko sem imel zelo rad; kajti ona me je vzgojila, ker mi je mati umrla že koj ob rojstvu. Gospodje, nisem si mogel kaj, da je ne bi obiskal, pa tudi časa nisem imel, da bi izvršil vse potrebne formalnosti za dosego pro-pustnice; zato sem počakal, da se je stemnilo in na "lastno odgovornost sem odšel iz Saint-(Juorentina v Vendenvres. Dobro sem zadel. Kmalu po mojem prihodu je uboga ženska izdihnila v mojem naročju. Moje priče so nekateri kmetje, ki so mi pomagali in dva nemška orožnika, ki sta me aretirala okrog polnoči na kraju, ki vam ga bom pokazal na zemljevidu. Spremljala sta me prav do gradu, kjer sta videla mojo dojiljo na mrtvaški postelji. Mislim, da ju boste lahko dobili in se vam bo zdelo njuno pričevanje zadostno.«
»Kako? Torej ste bili vi tisti?« je vzkliknil Ileim.
»No, Ste na pravi poti? Čast. Da. Res sem bil jaz. Vaši ljudje me bodo gotovo spoznali. Očividno so me imeli za župnika iz sosednje župnije in niso zahtevali izkaznice, kar je čisto naravno. Bodite jim prizanesljivi. Pogled na zemljevid vam po pokazal, da meri razdalja, ki sem jo moral preteči tja in nazaj kakih štirideset kilometrov zračne črte, ali devet ur pešhoje. Eno uro sem ostal v Vendenvresu. Skupaj deset ur. To nas privede precej blizu šeste ure zjutraj dvanajstega maja. Gospodje, zagotavljam vam, da nisem videl uboja Stiefela.«
Oficirja sta se nemo spogledala.
»Toda,« je rekel Ileim, »morda ste imeli kolo.«
»Nisem ga imel. Nikoli ga še nisem imel in se ne znam voziti na njem. Te priprave ste tudi zaplenili. Ko sta me ustavila orožnika sem stal na tleh. To bi bilo blazno, da bi ponoči vozil s kolesom, ko sem navezan na nota, no
katerih hodijo raznovrstne patrulje in ob vsakem času.«
»Dobro je, bomo še stvar preiskali,« je mrmral Schmidt. »To bi nam bili lahko takoj povedali. Zakaj ste včeraj molčali?«
Poročnik je dobil bežen vtis, kakor da je župnik Gaillard nalahno poskočil.
»Recimo,« je odgovoril po daljšem molku duhovnik, »da ste me žalili in mi niste ugajali in da dotičnik, ki ga žalite, ne more natančno premisliti.«
Ko ste se vračala, oficirja nista niti besedice spregovorila. Na hodniku pred Heimovo pisarno jima je udaril v nos močan duh po parfumu in spoznala sta Liano, ki ju je čakala na klopčici. Imela je čepico okrašeno s perjem kakor mušketirji. Cepetanje s čeveljčki na gumbe je izražalo nestrpnost iste, ki že več ko eno uro čaka. Imela je namršene obrvi in iz oči ji je sijala jeza. Heim je takoj spoznal, da bo stresla nad njima ogorčenje in prikrite grožnje. Zlobno se je nasmehnil.
»Vstopi!« je ukazal.
Prvi je vstopil za Heinom Schmidt.
»Ne vsedaj se,« je pridal, ko se je hotela vsesti.
In on je sedel.
Duši I a se je od jeze.
»Pritožila se bom baronu X... in polkovniku Y...« je kričala. »Kakšna olika je to da me tičete? 'I ako ne bo šlo.«
»Dovolj!« je rekel z nasmeškom. »Ob prvi besedi, ki jo boš spregovorila izven odgovorov na moja vprašanja, te bora poslal v bolnišnico za neumne. Za tvojo vrsto žensk. Si razumela?«
Zadostovalo je. Liana je spoznala, da izraz poguma nt imel nobenega uspeha. Utihnila je in v hipu postala hčerka, ki se boji zaušnic
»Ves. da je Stiefel mrtev?«
Prikimala je, ne da bi pokazala najmanjši znak ginjenjas
»Si ga ljubila?«
»Strastno,« je hripavo odgovorila. »Torej si ga sovražila?« »Ne govorite tega, kar nisem rekla,« je ugovarjala vznemirjena. »Menda vendar mi ne mislite tega naprtiti?«
Je že ponorela; njena življenjska skušnja jo je izučila, da je že naprej uganila, kdaj pride najhujše. Heim je zastonj upal, da bo kaj dosegel z zvijačo.
»Zelo si živčna,« je rekel. Morebiti ne, morebiti, da ti naprtimo. Ne. če dokažeš, da nisi vzela Nenessov skriti zaklad.«
Seveda sem ga; če ne gre za nič drugega,« je rekla z vzdihom olajšanja. »A to je čisto v redu. Lahko dokažem. Imam njegovo oporoko.«
Vzela je iz torbice listič in zmagoslavno zamahnila z njim pred nevernim in posmehljivim Ifeimovim očesom. Ta je listič vzel in na glas prebral:
U. maja 1915.
Ne boš me več videla. Nič ne skrbi zame. Imam štiridesettisoč mark v nemških nakaznicah in mestnih nakazilih. Shranjene so pod opeko, na desni strani dimnika. To je vse Tvoje
Nenesse.
Oporoka je bila natipkana na lističu ?. napisom Komandature. Večina črk ie bila zelo slabo označenih, nekatere so se komaj ločile. Heim je poslal po tolmačev pisalni stroj.
»Za vraga!« je povzel. »Samo notarski pečat še manjka. Imaš srečo moja draga. Na koga računaš, da bo prebavil tako robato zgodbol Ali nas imaš za tepce?«
»Kako?« je zakričala. »Nimate pravice. Dajte sem moj papir, Vrnite mi ga. Moj je.«
Zgubila je vso oblast nad seboj. Tulila je. Ileim jo je pomiril s silnim udarcem s kor<v. Dačem po mizi.
10. mala bo žrebanje n. razreda 40. kola državne razredne loterije
Kdor nima še srečk za 40. kolo, naj si sedaj izbere poljubno številko v glaVItl kolektllli
UD FI Pf CDCfE" Aloizll Planlniek
yyVMilibV bpMibVEe Ljubljana, Beethovnova 14
Za one pa, ki srečke prvega razreda že imajo, je čas za obnovitev.
HI
Najugodnejši nakup
m o S k i h oblek nudi Fresker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.
Otroški voziček
ekoraj nov, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6364.	(1
. ----
Za birmancel
Veliko Izbiro lecta, raznih slaščic ln bonbonov nudi »Plehan«, medlčarna v Ljubljani, Sv. Petra c. St. 69.	O
Prodam
SO m1 gramoza, debelega., za nasip, in 20—60 m« ru-Se in njivske zemlje. Za-vaSnik, Tomačevo 26, p.
Moste.
Bakreni kotli
popolnoma novi, 2 kom. v premeru 660 mm, globine 386 mm, z vsebino 66 1, ln 2 kom. v premeru 720 mm, globine 740 mm, z vsebino 167 1 - prodam. Ogledajo se lahko pri tv. Justin Gustinčič, Maribor, Knez Kocljeva ul. 14.
Leseni pulti
veliki, primerni za pisarne ln trgovce, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6361.
Modno trgovino prodani
v centru Ljubljane. Moderna zaloga perila in usnjenih Izdelkov. Naslov v upravi »Slovenca* pod št. 6466.	(1)
Vse za birmo
pri tvrdki
ANTON ŠKOF
Pred škofijo it. 16
10 panjev čebel
kranjičev, prodam. Jože Cerar, Blagovica.
Vloderen športni voziček
proda za 200 din Koncl-lja, Topolje 6, MengeS.
Modistovski salon
dobro vpeljan, na prometni točki, prodam po Izredno ugodni ceni. Ponudbe na upravo »Slov.* pod »Uspeh zagotovljen« št. 6362.	O
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, šutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
»Anker« šivalni stroji
najmodernejši, za gospodinje, šivilje, krojače, za entlanje, tudi z dvema iglama za robčke, malo rabljene »Central Robln« od 300 din naprej prodaja »Triglav«, Resljeva 16.
Moško kolo »Mille«
Ugodno prodam. - Vidle, Galetova 10, Sp. Slška.
Železno blagajno
zanesljivo, dobro ohranjeno, prodam za 800 din. Na ogled: Ivan Mathian, Ljubljana, Tyrševa 12. (1
KAPPEL
odlični pisalni stroji v
kovčkih, tudi na ugodne obroke pri
Kleindienst & Poseli
Maribor Aleksandrova cesta 44.
Moško kolo
v brezhibnem stanju prodam. Predjamska 26-1., Rožna dolina.	(1
STEZNIKE
higijenske, brez gumija in ribje kosti, tudi po
meri, modrčke, krasne poletne bluze, kombineže, in nogavice najugodnejše pri »Luna«, Maribor,
avni trg št. 24.
Natečaj
Ye5ja parna pekarna potrebuje vodilnega
strokovnjaškega uradnika
ki pozna tudi izdelovanje keksov.
Ponudbe s prepisom dokumentov o strokovni Izobrazbi in službovanju ter sklicevanje na reference poslati pod znakom »Industrija hleba i keksa« na »Sedma sila«, Beograd, p. p. 728.
■■■■■■■■■■BHHBHBBaHniMMBHN
V
"V

Opr. it. 971/40.
Razpis
Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah
razpisuje
pismeno ponudbeno licitacijo za dela iz umetnega kamna pri gradnji nove bolnišnice na Jesenicah
Razpisni pripomofiki so na razpolago proti platčilu zneska 40 din pni Krajevni bratovski etkJadin.ici na Jesenicah.
Ponudbe je treba oddati v pisarni Krajevne bratovske sfcladnice na Jesenicah dne 31. maja 1940, najkasneje do 12. ure.
Na Jesenicah, dne 26. aprila 1940.
Čebelarji pozor 1
Prodam tri Znidaršičeve panje po nizki ceni. Hra-deckega cesta 74. (1)
Orehova jedrca.
od 10 kg naprej razpošilja po najnižji dnevni ceni Kmetijska zadruga v Črnomlju.	(1
Razne starinske slike
ln druge umetnine pro dam po nizki ceni. - Na ogled pri Ivan Mathian, LJubljana, Tyrševa 12. 1
Kolesa
po neverjetno nizki ceni izbira velika. Remec, Dolenjska cesta 5, Ljublja-0
Prodam orehov les
rezan, ca. 10 m» 25-30 mm 12 m1 60—70, 80 in 100 mm, suh, od 1—4 m, I IV. vrsta. 20 m« javorja od 40 cm, 0 naprej od 2 m nap. 8 m», jesena od 30 cm, 0 naprej, 3 m na prej, 30 m», hrasta od 50 cm, 0 naprej vse glad ko za furnir, cena po do govoru, dobava takoj. Po nudbe upravi »Slovenca pod »Furnir« št. 6415. (1
Mreže za postelje
izdeluje ln sprejema rabljeno v popravilo najceneje Alojz Andlovic, Gregorčičeva ulica št. 5 (pri Gradišču).
šivalni stroj
nov, prodam. Ljubljana, Opekarska cesta 31. (1
Otroški športni voziček
prodam. Potočnik, Bogi-šičeva ulica 7, Mlrjo. (1)
2000 kg vrtnega sena
lepega, po 1 din za 1 kg, proda Drnovšek, 21ebe, p Medvode.
Modroce
patentne postelne mreže, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13
Otomane od Din 820'—
Otroški športni voziček
dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slov.« | pod St. 6271.
Motorno kolo NSU
3 ks, tipa Pony, naprodaj. Lottspeich, Rimske Topli-
Kopalno kad
dobro ohranjeno, poceni prodam. Poizve se: Rejc Ivan, Mestni trg 13/1. (1
Šivalni stroj
za 600 din, radio za 300 din prodam. Kolodvorska* 11-11, drugo stopnišče.
Kolesa in šivalne stroje
najboljših nemških tovarn kupite najceneje samo pri tvrdki Plevel Preski pri Medvodah. (1)
Kupimo j
Star nikelj
plača najvišje »Metalia«,
Gosposvotska cesta 16.
Vsakovrstno ZfisftO
srebro in briljante ku-puje vsako količino po najvišjih cenah
A. Boli«, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Drva
bufcova, suha, vagonsko pošiljko, kupi železnlna Sušnlk, Ljubljana.
2 cink-plošči kupim
Že rabljeni. Andrej Kre-gar, mizarstvo, St. Vid | nad Ljubljano.	(h
Srebro, drage kamne |
io viakovrstne
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Jos. Ebcrle, LJubljana TjrrSeva 2
(palaAa hotel* JBlon')
Cunjo
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 15.
Železno blagajno
ognja varno ln daljnogled, boljše vrste, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« z opisom ln navedbo cene pod» Blagajna-daljnogled« št. 6360.	(h
Birmanska darila
ure, verižice, obeski itd., dobite najceneje pri ŽEJN RASTISLAV, prej Skopek, nrar, Ljubljana, Mestni trg št. 20.
Cene nizke.	Solidna postrežba.
Izjava
G. Karel Omerzu, učitelj v Trbovljah', je vložil proti meni tožbo zaradi razžaljenja časti. Žalitve preklicujem, jih obžalujem ter se mu zahvaljujem, da je tožbo umaknil.
Znesek 500 din sem daroval Rdečemu križu, krajevnemu odboru v Trbovljah.
Stoger Drago,
slikarski mojster, Trbovlje,
Moške srajce, kravate,
spodnje hlače, nogavicc I še vedno najceneje pri [ I. TomSlč, £Šv. Petra cesta 38.	O)
- Pletilne stroje
kratke, St. 8, 10 in 11 — Kupimo. F. et M. Rozman, Ljubljana, Gosposka ulica 4-1.
Buffet
v najstrožjem centru me sta Zagreba, tik Jelačl čevega trga, katerega j dosedaj vodila slovenska obitelj, katera se seli svojo lastno hišo, z velikim točenjem vina in prodajo raznih jestvin, postajališče več avtobusov, zelo nizka najemnina, velika bodočnost za mlade ln pridne ljudi — je naprodaj za 35.000 din. Nadaljnja pojasnila daje tvrdka Vlncek, Vlaška 2, Zagreb.	.O
Zahvala
Ob bridki izgubi predrage matere, tete, svakinje in stare matere, gospe
Grcar Josipine roj. Grebene
se za vse izraze sožalja tem potem iskreno zahvaljujemo. Naj sprejme ob tej priliki vdano zahvalo čč. farna duhovščina pri sv. Družini, dalje gospa Mici Gostič in č. s. Tiburcija iz Vincentina za nego in skrb v težki bolezni naše drage pokojne. Posebno zahvalo izrekamo tudi g. dr. O šolniku, hvala vsem darovalcem cvetja in vsem onim, ki so jo s svojim spremstvom počastili na zadnji poti in molili zanjo. — Sveta maša sedmina se bo darovala jutri, v ponedeljek, ob pol 7 zjutraj v kapeli sv. Vincencija v Zeleni jami po prihodu procesije iz farne cerkve sv. Družine.
Ljubljana, dne 28. aprila 1940.
Žalujoče rodbine: Grčar Zvonko-tova, Grčar Jože-tova, Grčar Edi-tova, žertužova in ostalo sorodstva
Trgovino z meš. blagom I
zelo dobro vpeljano, prodam v LJubljani zaradi nujnega odhoda. Ne za- I mudite ugodnosti! Ponudbe upravi »Slovenca« pod | »Redka prilika« št. 6518.
Mizarski les
orehove ln jelševe deske I po 3 cm ter mecesnove plohe 5 cm — prodam. Ponudbe z navedbo cene| upravi »Slovenca« pod »Mizarski les« štev. 6530. |
Naprodaj
poceni več prvovrstnih novih ln rabljenih koles, šivalnih strojev, otroških vozičkov in drugih predmetov (stare vzamemo v račun) pri PROMETU, nasproti križanske cerkve.	(1)
^Prenos
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 PoatreZba brezhibna
Moderne spalnice
ln kuhinje po nizkih ce-1 nah proda mizarstvo Vel-kavrh. Krakovska ul. 7. Sprejemajo se naročila.
Kupimo
Dom tn svet, letnik 1889, 1918, 1927 ; Ljubljanski Zvon, letnik 1894 do 1898 In 1916. - Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana, (h
Vsakovrstna
zlato kupuje
po najvlSjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
Lesene odpadke kupim
mehki les od desk, 40 do 100 cm dolžine, 4—6 cm debeline. Kovačič, Ciga-letova 11, Ljubljana, (h
staro zlato, zlato zobovle
In srebrne Krone
Kupujem po najvišjih eenab
A. KAJFK2
irgovina z urami in zlatnino
predana delavnica za popravila vsakovrstnih ur
Ljubljana, Miklošičeva 14
„ALPEK0"- PLOŠČE
JERRAZZ0' ■■■■■■■■
„KERAMITk
»MOZAIK* nMAJ0LIKA'
izdelan« pod visokim pritiskom v raznih barvah, skrajno hlgi-
enične, moderne kombinacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kot nadomestilo za keramične in klinker plošče ter vse'druge proizvode iz umetnega kamna in marmorja izdeluje:
.ALPEK0*
i mnet-atga kamna
Ljubljana. Tvrševac. 48
PAZITE NA NASO TVORNISKO ZNAMKO: A. P.
Zapustil nas je po dolgem trpljenju naš blagi oče, stari oče, tast, brat in stric, gospod
Matija Tomšič
zvonolivar
Pogreb bo v ponedeljek, dne 29. aprila 1940, ob 14
iz hiše žalosti, Vožarski pot 3, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 27. aprila 1940.
Rodbini:
Tomšič in Vivoda
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja Se vedno po sta- I rlh cenah v moderni ln solidni Izdelavi tvrdka |
»OPRAVA«
Celovška cesta 50. Sprejemajo se naročila.
modroce!
otomane, kauče itd. dobite poceni in so-1 lidno pri
Ivan Hablču
tapetnik
Kopitarjeva nlica I
P » ■ P r o_ii_uN i4 m »»»3 I
+
V neizmerni žalosti potrta javljam vsem sorodnikom ln znancem žalostno vest, da je moj nad vse ljubljeni soprog, ozir. brat, zet, svak in stric, gospod
Jožef Mastnak
lastnik kavarne »Centrale
po kratki, težki bolezni v Gradcu v ponedeljek, dne 22. aprila 1940, umrl. Posmrtni ostanki mojega dragega soproga so bili položeni dne 24. aprila ob 15.30 v Gradcu k večnemu počitku.
Maribor, Gradec, Zagreb, Kamnik, dne 27. aprila 1940.
Globoko žalujoča soproga Leopoldina Mastnak roj. Muggenauer v imenu vseh ostalih sorodnikov
lahke gradbene plo&e
IZOUT
o
izolacija proti vlagi — temperaturnim spremembam in zvoku.
Prodajne zaloge:
LJUBLJANA: »Material« - M.Vovk,
tel. 27-16
MARIBOR; Pinter & Lenard, tel. 22-82 CELJE; D. Rakusch,	tel. 11
KRANJ: »Merkur«, P. Majdič, tel. 41 ZAGREB: S. Zoranič,	tel. 57-30
ZAGREB: S. Fridman, tel. 99-08
Inž. MILAN HMELJ
Radeie - Zidani most
Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih eenab nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obrokel
tovarna pohištva, tapetništvo In vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica lO. okt. 5
POHIŠTVO!
E. ZELENKA
Oklic
Zahtevajte povsod naš list!
Vsem sorodnikom, prijateljem In znancem naznanjamo prežatostno vest, da nas je danes ob 12 za vedno zapustila naša nad vse ljubljena mama, stara mama, sestra, gospa
Marifa Zoreč roj. Vidmar
K večnemu počitku jo spremimo na farno pokopališče v St Vidu pri Stični v nedeljo, dne 28. aprila ob 9 dopoldne.
Žalujoče družine: Zorfeve, Sivkova, Rafičcva, dr. Terseglavova, dr. Podkoritnikova
Dotrpela je naša mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
Josipina Rovan roj. Kranc
Na njeni poslednji poti jo spremimo v ponedeljek, dne 29. aprila 1940, ob 4 popoldne izpred mrliške veže splošne boltjišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Gorica, dne 27. aprila 1940.
Zora Berlot roj. Rovan, hči; in družine Berlot, Rovan, Bihail, Čargo.
Zahvala
Za številne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih bili deležni ob bridki izgubi predragega brata
Cirila Zamarja
župnika v Biljah
izrekamo toplo zahvalo. Zahvaljujemo se posebej vsem du-hovljanom za tako odkrito sočutje in pomoč, za vence, za petje in za tako veliko udeležbo pri pogrebu. Zahvaljujemo se čč. gg. duhovnikom, v prvi vrsti stolnemu kanoniku msgr. Ig. Valentinčiču, ki je vodil pogreb, gg. zdravnikom, prijateljem in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin nepozabnega pokojnika. Bog plačaj vsemi Dragega brata priporočamo v molitevl
Bilje, Gorica, dne 26. aprila 1940.
Zala, Mila, sestri; Celestin, brat.
V zapuščinski stvari po g. Nikolaju Ž u g e 1 j, župniku v pokoju, v Dravljah hšt. 143, se bo v zapuščino 6padajočo nepremičnino, vložno število 612 d. o. Dravlje, ki obstoji iz na stavbni parceli št. 33-8 stoječe hiše z dvoriščem in pare. št. 32-8 njiva, zaradi tus. sklepa z dne 20. aprila 1940
prodalo na prostovoljni sodni dražbi
ki bo v sredo, dne 1. maja 1940 ob 9 dopoldne v pisarni Ivana Ušlakarja, javnega notarja v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 8, kot sodnega komisarja.
Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti kot vadij 10% izklicne cene po 73.965.50 din, ki je enaka cenilni vrednosti in pod katero se nepremičnina ne proda.
Natančnejša pojasnila se poizvedo v pisarni podpisanega sodnega komisarja, Kralja Petra trg št. 8, kjer 60 na vpogled tudi dražbeni pogoji.
Ušlakar Ivan,
javni notar kot sodni komisar.
mm
Orehova jedrc?
ln med dobite najceneje v »Medarnl«, LJubljana, Židovska ulica 6.
Cepljeno trsje
prvorazredno, 1 din komad, divjaki korenjaki — nudi Franjo 21her, Za-mošanl, Sv. Marjeta pri
Moškanjcih.
Otroški kotiiek
ZAČARANI GOZD
(111) Drogi teden smo našli
poleg košarice z rastlinjem tudi njegovo knjižico z nerazumljivimi besedami, katerih pravi pomen smo uganili šele pozneje.
HAUMANN
KOLO
dobre znamke in vsi nadomestni deli
S. REBOLJ
na vogalu Miklošičeve in Tavčarjeve
Pet vinskih sodov
prav dobro ohranjenih, v izmeri 3140, 3312, 1666, 1470 in 1216 litrov, prodam. Poizve so: Gragem Moste, Predovlčeva.' B.
WVELEBITM
otroški vozički ZAGREB, Ilica št 55 Najnovejši, do sedaj nevi doni modeli »a 1940 v npeoi jalni in največji trgovini otroških vozičkov. Prodala za gotovino. Prevoz in omot se no računa. — Cenik s sli kaml brezplačno. — Izreiit oglas zaradi naslovi
Trgovino
vpeljano, s pleteninami (z zalogo) in delavnico, v Slbeniku, na najpromet nejšl točki, prodam ali oddam v najem proti kav clji. Naslov v vseh poslovalnicah pod 6219.
BRENNAB0R
najodličnejSa kolesa po ugodnih pogojih pri
Kleindienst & Posch
Maribor Aleksandrova cesta 44.
Darila za birmance in birmanke
kakor ročne torbice, de narnice, nogometne žoge, nahrbtnike itd., v veliki izbiri priporoča
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta št. 13
ZAGE
original Dominicus Remscheid
Izberete najceneje pri
»Jeklo« - Stari trg
(112) Samo v kalfšno žival je čarovnica spremenila prinčka? To nam je še vedno uganka!« — In kralj se je globoko zamislil.
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE
Dvokolesa, otroSki vozički, Šivalni stroji, prevozni tri-clklji, pnenmatika
Tribuno r. D. L. Ljubljana, Karlovška c. 4
Podružnica: MARIBOR, Aleksandrova 26.
Dobro blago
ie po stari ceni dobite pri TRPINU, MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 15
Za nego lica ln rok
rabite
Benkovo pomadoinViolette-kremo! Lekarna pri st. Troild E. pl. DENKO, ZEMUN
Odobreno S Er. 6332/1937 i 8. Er. 959/1937
Ekonomična vožnja
na tehnično najbolj izpopolnjenih
viKU/ mntnrilrlih Hoden 940
111%W lllUlUliltlm iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
nudi užitek vsakemu še tako razvajenemu vozaču. — Zahtevajte prospekte pri zastopstvu DKW motociklov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 30.
kakor: krame molitve-nike, rožne vence, trakove mirtine venčke tn šopke, ročne torbice itd. le v trge vini
H. Ničman, Ljubljana
Kopitar] m allu 1
kjer vam nudijo največjo izbiro in najnižje cene
Zapustila nas je naša ljubljena
mati
Nežika Stojan
K večnemu počitku Jo spremimo v ponedeljek dne 29. t, m. ob 4. url pop. Iz hiše žalosti Zelena Jama, Tovarniška ul. 1.
Ljubljan a, 27. aprila 1940.	* . . „.
Žalujoči ostali.
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
r svoji posodi najugodneje TELEFON ŠTEV. 25-73
Zahvala
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi naše predrage, ljubljene mame
Minke Osterc
izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so počastili njen spomin z venci in šopki, jo spremili na njeni zadnji poti in z nami sočustvovali. Prav iskreno se zahvaljujemo preč. gg. duhovnikom za številno udeležbo, pevskemu zboru za ganljivo žalostinko, vsem, ki so nam nudili pomoč in vsem, ki so nam ustno in pismeno izrekli sožalje, zlasti onim, ki so nam zagotavljali, da v teh težkih dneh molijo za pokoj rajnice in našo tolažbo. Vsem, prav vsem bodi dobri Bog na priprošnjo naše mame bogat plačniki
Beltinci, dne 27. aprila 1940.
Žalujoči ostali
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenŽiJ
L1UBII4NA
Uspeh koncerta za zimsko pomoč
V petek zvečer ie bil v veliki unionski dvorani prirejen prvi koncert za zimsko pomoč ljub-ljasnkim revežem. To prireditev ie obiskalo ljubljansko občinstvo v želo lepem številu, prihiteli pa so nanjo tudi najodličnejši predstavniki ljubljanskih civilnih in vojaških oblasti. Koncert je bil prav pester, tako da se ni bilo treba v dvorani dolgočasiti nikomur, niti tistim ne, ki sicer ne hodijo na koncerte. S tem so Ljubljančani dokazali, da razumejo človekoljubni namen koncerta, katerega izkupiček bo šel v korist najpotrebnejšim ljubljanskim revežem. Koncert sam je navdušil vse poslušalce. Najprej je odpel naš APZ pod vodstvom g. Marolta udarne »Mlatiče«, »Flo-sarskoc in Hajdrihovo »Hercegovsko«. Pesmi so kar užgale občinstvo. Zbor je tudi še dodal^ Adamičevo lepo »Zdravico«. Nastop pianista Trosta, ki je odlično odigrali »Ugaslo srečo« in »Uteho« iz Smetanovih »Sanjarij« in še Tajčeviča »Dva balkanska plesa« je zadovoljil občinstvo tako, da je moral ponovno pokazati svojo spretnost. Obilo priznanja je žel Slovenski vokalni kvintet s solistko Polajnarjevo. Gdč. Zarnikova in g. Rupel sta z uspehom odigrala sijajno Kogojevo kompozicijo »Andante za violino in klavir«. Razpoloženi mojster Betteto je odlično odpel Pavčičevo »Padale so cvetne sanje« in arijo iz opere »Herodijada«, pri klavirju pa ga je spremljal mojstrsko g. Janko Ravnik. Pevski zbor Glasbene Matice je pod dirigentom Mirkom Poličem odpel Milojevičevo »Vidovdansko pričest«, poskočno Adamičevo »Ko-marjevo ženitev« in učinkovitega Lajovčevega »Zelenega Jurija«. Zbor je žel obilo priznanja in je moral še dodati. Za zaključek je dirigiral orkestru Ljubljanske filharmonije g. Niko Štritof. Orkester je odigral predigro k operi »Knez Igor« ter Borodinove znamenite »Polovske plese«. S temi učinkovitimi skladbami ie bil zaključen koncert, ki bo še dolgo časa ostal v najlepšem spominu ljubljanskemu občinstvu.
Nudiva v veliki izbiri in
___ ______po starih cenah najfinejše
orig. švic.ure. Na zalogi vsaki čas: »Glashutte«, »Schaffhausen«, »Ornega«, »Doxa«, »Election« itd. Velika izbira zlatih verižic, obeskov, zapestnic, uhanov in dragih kamnov. — Zlato, srebro in drage kamne kupujeva po najvišjih cenah.
BRATA LOGAR. Ijubliana
Pred škofijo 15. — Teleion 44-32.
1 Za glasbenimi umetniki tudi likovni umetnik
hoče pokazati svoje dobro srce za mestne reveže. Še preden je namreč priljubljeni slikar Srečko Magolič obhajal 80 letnico svojega za slovensko novTnstvo in humor, zlasti pa tudi za slovensko slikarstvo zaslužnega življenja, se je že tudi namenil, da svoj jubilej združi z velikim dobrim delom za reveže. Prve dni majnika bo namreč v Jakopičevem paviljonu odprta velika razstava prikupnih slik jubilanta Srečka Magoliča in dobrosrčni jubilant je prav vso vstopnino in tudi 20^ izkupička od prodanih del odstopil mestnim revežem. Ko človek čita o idealizmu naše akadem; ske mladine ter o sklepu Akademskega pevskega zbora, da v kratkem ponovi mestnim onemoglim v zavetišču na Japljevi cesti svoj prekrasni koncert, ki si je z njim na svoji zadnji turneji po Jugoslaviji zaslužil najpopolnejše uspehe, in ce se danes veselimo sijajnih uspehov reprezentativnega koncerta slovenske glasbe, ki ga je priredila Glasbena Matica pred razprodano dvorano hotela Union, moramo biti ganjeni pri novici, da tudi najstarejši slovenski slikar svoj častitljivi jubilej hoče ovenčati z dobrim delom za ljubljanske reveže. Brez dvoma bo hvale vredni sklep jubilanta Srečka Magoliča v naši javnosti zbudil največji odziv, da bo razstava zares častno obiskana in bo s tem izpolnjena želja predobrega jubilanta, da bo dobro delo za mestne reveže čim največje.
1 Uprava policije opozarja vse občinstvo, da se ne zadržuje brez potrebe v okolici vojašnic, predvsem pa, da ne nadleguje vojaških straž,
ce, da ne bo pozneje kesanja, ker je vsak lahko med srečnimi, da dobi avtomobil ali kar koli za 5 dinarjev. Ni pa samo to, da ste lahko srečni, temveč obenem tudi pomagate našim poštarjem in njihovi organizaciji, ki porabi čisti dobiček tombole v socialne in humanitarne namene, ker ima veliko število bolnih članov, za katere skrbi z bolniškimi podporami, ima tudi lastno godbo in pevsko društvo, za katero je v letošnjem letu nabavila nove inštrumente. Zato apeliramo na cenjeno občinstvo, da vsak po svoji moči podpre naše poštarje s tem, da si nabavi čim več tombolskih tablic. Kolo sreče se bo vrtelo v nedeljo, 5. maja ob 3 popoldne na Kongresnem trgu.
poslušalce širom slovenske domovine in še onstran njenih mej.
Sedaj odhajaš brez slovesa, brez besede. Utihnila je pesem Tvoja. Utihnila je za nas.
a vedi, draga Gizela, da še čujeuio Tvoj zvonki glas, ki nikdur ne bo utihnil v naših srcih. Preveč smo ga vzljubili, prevečkrat slišali.
Nad zvezdami boš pela slavo Stvarniku, a v srcih naših čula boš odmev.
Gizela naša! Tako hudo, hudo nam je pri srcu. da komaj, komaj izrečemo besede:
Zbogom, Gizela, zbogom I
Hrušica
Pevski koncert priredi danes popoldne v Našem domu v Hrušici pri Ljubljani Fantovski odsek Ljubijana-Rokodelski dom. Vse prijatelje naše organizacije in prijatelje petja vljudno vabimo.

Severno brigada
Kino Matica, tel. 21.24
Velefilm v naravnih barvali. DICK FORAN
Kanadska krnllevsk" konjenica v krvavi borili za prn-vico red in mir. — Film o herojih, ki bo prezirati smrl
Predstave ob 10.30, 15., 17., 19., in 21. uri

Kranj
Sprejem knezoškola dr. Rožmana v Kranju.
2e ves teden se je Kranj pripravljal, da bo čim veličastneje sprejel knezoškofa prevzvisenega dr. Rožmana, ki bo letos opravil v kranjski de-kaniji vizitacijo in delil zakrament sv. birme. I rt-vzvišeni je prispel v Kranj v petek popoldne ob 3 v spremstvu svojega tajnika g. Prešerna. Pričakovali so ga vsi predstojniki uradov, zastopstva društev, četa gasilcev, šolska mladina s evojim učiteljstvom in velika množica ljudi. Pred mestno hišo je škofa najprej pozdravil okrajni glavar dr. Vidic, za njim pa ga je pozdravil v imenu kranjskega meščanstva župan Cesenj. Pri sprejemu so bili navzoči vsi predstojniki šol. uradov, policije in orožnistva, nadalje zastopniki katoliških prosvetnih in kulturnih organizacij, Vincenci-jeva konferenca, zasto|>stva cerkvenih organizacij, zastoj>stvo Slovenske dijaške zveze. Pri sprejemu je sodelovala delavska godba iz Kranja. Po pozdravu pred mestno hišo se je pomikal sprevod s škofom na čelu proti župni cerkvi, kjer je Pre-vzvišenega sprejela vsa kranjska duhovščina z dekanom in mestnim župnikom Matijo Škerbcem ni čelu. V cerkvi je podelil dekan škerbec blagoslov z Najsvetejšim. Prevzvišeni je včeraj obiskal gimnazijo, meščansko šolo in ljudsko šolo ter karita-tivne ustanove, danes pa bo birinanje za kranjsko laro.
Krško
Sprejeli smo sledeči dopis: Resni časi so pomirili razborite politične l>orce v Krškem. Prav je tako. Medsebojno draženje se je pristudilo vsem dostojnim Krčanom že 30. novembra 1938, ko smo v povorki nameravali manifestirati za skupne ideale, pa se nam je skupna prireditev izmaličila v grdo medsebojno izzivanje. Takrat so sprevideli vsi oni, ki jim je mar bodočnost mladine, da mora biti konec medsebojnega izzivanja. — Le nekaterim vzgojiteljem še vedno ni za znosno sožitje. Še vedno hujskajo starše in mladino. Dokaz za to vidimo v celjski Novi dobi z dne 19. t. ni. v ljubljanskem »Jutru« z dne 22. t. m., kjer so dali duška notranjemu nemiru v obliki grde tovariške nevoščljivosti in podlega qvaduštva. Napadli so tovariša in tovarišieo, podtikajoč obema stranka rstvo, čeprav je splošno znano, da oba objektivno izvršujeta službene dolžnosti. — Pribijemo samo to, da denunciantstvo nikomur ne pristojn. najmanj pa vzgojiteljem mladine.
Zagorje
Dva občna zbora. Danes popoldne ob pol 17 bo občni zbor Ljudske gospodarske zadruge v dvorani Zadružnega doma v Zagorju. Ker so bile tekom leta izvršene znatne spremembe v poslovodstvu, utekle biti ta občni zbor prav zanimiv, na kar članstvo opozarjamo. Ob 14 uri pa bo občni zbor Električne zadruge Zagorje in sicer v dvorani zagorskega kina
Za birmo!
1 Natečaj za osnutke za Dom onemoglih na Bokalcah. Mestna občina ljubljanska je podaljšala termin za oddajo načrtov do sobote 8. junija 1940 ob 12 in s tem razveljavila rok 22. maja 1940, vsi drugi razpisni pogoji pa ostanejo nespremenjeni v veljavi. Na zahtevo pošlje mest. tehnični oddelek v Ljubljani še en izvod situacije 1:1.000 brezplačno.
1 Ekskurzija dalmatinskih dijakov. Z današnjim dopoldanskim brzovlakom pridejo v Ljubljano dijaki in dijakinje VII. a razreda državne realne gimnazije v Šibeniku, ki jih vodi njihov razrednik škofjeloški rojak profesor Bertoncelj Alojzij. Izletniki se bodo mudili v Ljubljani dva dni, nato bodo šli v Bohinj in na Bled ter bodo šele v soboto zapustili Slovenijo in se čez Sušak s parobrodom vrnili zopet v Šibenik. Prof. Bertoncelj že tretjo spomlad vodi dalmatinske dijake v Slovenijo. Kakor do sedaj, tako je upati, da se bodo dijaki tudi letos dobro počutili med nami in odnesli lepe spomine iz naših lepih krajev.
1 Hrvatsko kulturno društvo »Napredak« ter vse njegove podružnice proslavljajo vsako leto mu-čeniško smrt hrvatskih velikanov Zrinjskega in Frankopana. V sporazumu in z blagohotnim sodelovanjem pristojnih tukajšnjih krogov bo tudi ljubljanska podružnica »Napredka« proslavila spomin na hrvatska borca ter je za to proslavo sestavila naslednji spored: Dne 30. aprila t. 1. (torek) bo v frančiškanski cerkvi ob 7 zjutraj svečana maša-zadušnica. Istega dne zvečer pa bo ob 20 iz radijskega študija prenašan sledeči program:
1.	Uvodna beseda (inšpektor g. prof. Silvo Kranjec).
2.	Koncert radijskega orkestra: Zajc-Bernard: Fantazija iz opere »Zrinjski«; Zaje: Slepi Marko; Zaje: Večer na Savi, karakt. 3. Vmesni nagovor predsednika Hrvat. kult. društva »Napredak« v Ljubljani, g. Franje Harazima. 4. Koncert radijskega orkestra — nadaljevanje): Lisinski: Ljubezen in zločin, fant.; Albini-Bradič: Uvertura k opereti »Baron Trenk«; Šafranek-Kavič: Hrvaški narodni ples iz op. »Medvegrajska kraljica«; Prejac-Bradič: Za gorska popevka; Gotovac: Kolo-poskočnica iz op »Morana«.
' I ?
i. I z 1 k
Vrhnika
Vrhničanl, ne zamudite koncerta APZ iz Ljubljane drevi ob 20.30 v Prosvetnem domu pod predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Napolnimo dvorano do zadnjega, kakor jo napolni občinstvo v vseh drugih krajih, kadar gostuje Akademski pevski zbor. Nocoj bomo slišali prav zanimive pesmi iz dobe slov. narodnega preporoda in čitalnic. — Dirigent g. France Marolt.
Jesenice
Jutri ob 8 zvečer obvezen sestanek FO v čitalnici. Danes ob pol 8 zjutraj začetek okrožnih tekem v telovadnici Krekovega doma.
Nezgoda. V tovarni, pri premiku na ozkotirni železnici, se je v sredo dopoldne ponesrečil mladi premikač Mertelj iz Mojstrane. Kolesje mu je odtrgalo roko pod komolcem.
Sestanek železničarjev JRZ. Danes, v nedeljo, dne 28. t. m. bo ob 9 dopoldne v Krekovem domu na Jesenicah članski sestanek poverjeništva Kluba železničarjev JRZ. Sestanka se udeležita s strani upravnega odbora iz Ljubljane tov. Masič in Cim-perman. Clanl in prijatelji Kluba vljudno vabljeni.
Kino Krekov dom predvaja danes ob treh popoldne glasbeni velefilm — slavni in simpatični pevec Tino Rossi — »Pesem Pariza«, drevi ob 8 »Kolo življenja«. Za dodatek tednik Metro-Fox in še kaj.
škofja Loka
Tablice za veliko tombolo katoliškega prosvetnega društva, ki se bo vršila dne 2. maja t. 1. so že v razprodaji in stane ena samo 3 din. Tudi veliki plakati so že zunaj in vse prav toplo vabijo, da naj nihče ne zamudi ugodne prilike in sreče, ki ga čaka na tej tomboli. 30 bogatih tombol je tako prepričevalna in privlačna reklama, da je vsaka beseda odveč. Opozarjamo pa, da naj vsakdo pazi pri nakupu tablic na društveni žig s sliko sv. Jožeta, da ne bo nepotrebnega razburjenja in jeze na koga drugega, kajti naše društvo hoče to veliko
Hans Moser
Anton poslednji
Danes ob 10.30 (matineja) ter ob 15., 17„ 19. in uri
v svoji najboljši in najduhovitejši filmski komediji, kjer se bodete do solz nasmejali I
-S REZERVIRAJTE SI
VSTOPNICE 1 KINO SLOGA tel. 27-30
1 Vsi rezervni podoiicirji, člani ljubljanskega pododbora Združenja rez. podoficirjev kraljevine Jugoslavije se vabijo, da se zanesljivo udeleže rednega letnega občnega zbora v nedeljo, dne 5. maja t. 1. ob 10. v predavalnici Združenja jug. inženirjev in arhitektov v Ljubljani, na Kongresnem trgu (Kazino). — V soboto, dne 4. maja t. 1. ob 20 pa bo tovariški sestanek v salonu gostilne »Derenda« na Borštnikovem trgu.
1 Kam z denarjem? V hranilnico, v zemljo, ali v nogavico? Tja, kjer si obetaš največ. Sledi dobremu nasvetu. Kupi za 5 din tombolsko karto Rdečega križa, katero dobiš v trafiki ali v pisarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta št. 2. Z njo se udeleži tombole, ki bo nepreklicno 2. maja ob 15 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Glavni dobitek je 644 kv. metrov velika stavbna parcela, poleg
tombolo izpeljati v popolno zadovoljstvo vsega občinstva.
Sv. Jakob ob Savi
Prosveta D. M. v Polju uprizori danes ob 3 popoldne dramo »Krvava Španija«.
Naš ..Vrtec"
a
Z današnjo številko je »Vrtec« dopolnil svojo sedemdesetletnico. Kateri slovenski mladinski list se more ponašati s tako častitljivo starostjo! Starost? Da po letih, a ne po vsebinil Mlad je, kakor je mlado njegovo ime: vesel in pravljičen, pripoveden in pesniški, poučen in zabaven z igrami in z drobižem, s pismi in z ugankami.
Kdo bi mogel našteti vse urednike, pisatelje in pesnike in slikarje, ki so v teh dolgih letih sodelovali, Tebi, slovenska mladina, v pouk in zabavo. Saj še letošnjih ne morem navesti, preveč jih jel
Pa še to: tri knjige dobe vrtčevci letos! Nemara ni med Slovenci otroka, ki ne bi svoje roke stegnil po tem prelepem knjižnem daru.
Že lani, ko je »Vrtec« prvič izšel v lastništvu Slomškove družbe, je bil lep, a letošnji letnik prekaša vse dosedanje. To je splošna sodba vseh.
Prepričani smo, da se bo »Vrtec« v prihodnjem letu še bolj razširil, da širom Slovenije ne bo nobene hiše, kjer bi ne imeli našega »Vrtca«.
Prosvetno delo ob naši severni meji
Ne pozabile \ še danes si ogietfe prehrasnl, vscblnsho napeli film iz dobe krvave franc. revolucije.
KINO UNION tel. 22-21
Robespierrov padec
Ob 10 30 (znižane cene) ter ob 15.. 17., 19. in 21 uri
1 Danes zadnji dan jubilejne razstave. Drevi ob 18 se zaključi jubilejna razstava, ki jo je priredilo Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Doslej si jo je ogledalo že veliko ljubiteljev umetnosti, vendar število obiskovalcev prve slovenske umetnostne razstave ni bilo doseženo. Zamudniki naj ne opuste priložnosti, da si danes še ogledajo to poučno in informativno razstavo, ki kaže razvoj naše likovne umetnosti v zadnjih 40 letih. Pred-poldne si bodo med drugim ogledali razstavo gojenci zagrebške umetnostne akademije.
^! Kino Kodeljevo tei. 41-64 M
Danes ob '/»3., Vj6. in V39 uri ter iutri ob 8. uri drugi veliki MICKEY ROONEY film:
Hardy je milijonar
Mickey Rooney, Leviš Stone, Cecilia Parker
Stella Dallas
Barbara Stanwyck in John Boles v prekrasnem tilmu, ki je epopeja iieseb.čne materinske ljubezni.
1 Dela akad. slik. Franceta Godca v Galeriji Gbersnel. Zanimanje za dela akad. slikarja Franceta Godca raste pri občinstvu iz dneva v dan, kar priča, da si je s to prvo oficielno razstavo pridobil priznanje cenj. občinstva. Med razstavljenimi olji in temperi najde ljubitelj upodabljajoče umetnosti zares prave bisere (»Karlovška cesta, Ljubljanske strehe, Postajo, Mesto v zimi, Nedelja, Ljubljana dopoldne, Zmajski most itd.«) in prav zato smo prepričani, da bosta banska uprava in mestna občina brez dvoma podprli resnega in ambicioznega slikarja. — Razstava je odprta dnevno 8 zjutraj do 20. Vstop v razstavne prostore Galerije Cbersnel je brezplačen.
1 Poštarska tombola. Tudi letos priredijo naši vrli poštarji svojo tombolo s krasnimi in bogatimi dobitki. Glavni dobitki so: štirisedežni avtomobil, šivalni stroj, osem raznovrstnih koles, voz bukovih drv, voziček, naložen z živili itd. Zato ne zamudite prilike in nabavite si pravočasno tombolske tabli-
tega zadeneš lahko tudi kuhinjsko opravo, šivalni stroj, moško ali žensko ali otroško kolo ali na stotine manjših lepih dobitkov. Poskusi svojo srečol 1 V tečaj za izdelovanje kožnatih rokavic se sprejema vsak dan od 10—12 dopoldne in od 3—5 popoldne. Hotel Metropol.
1 Dr. Kallay redno ordinira razen sobote in praznikov.
1 Društvo inženirjev v Ljubljani sklicuje članski sestanek v torek, 30. aprila točno ob 20. Sestanek bo v društveni predavalnici v Kazini, Kongresni trg 1 -II. Na tem sestanku se bo razpravljalo o vprašanjih ki so na dnevnem redu letošnje glavne skupščine Zveze inženirskih društev kraljevine Jugoslavije v Skoplju 5. maja, in o predlogih, ki jih bo naše društvo stavilo na glavni skupščini. Člani društva bodo na tem sestanku obveščeni tudi o podrobnostih potovanja na skupščino. Zaradi važnosti sestanka naj bo udeležba članov čim številnejša.
1 Društvo za varstvo deklet in Kolodvorski misijon ima 5. maja ob 10 dopoldne redni občni zbor v beli dvorani hotela Union.
1 Za dobavo 800 kub. metrov bukovih drv bo 1. maja spet licitacija v mestnem gospodarskem uradu in opozarjamo prodajalce, naj dražbe ne zamude.
Trnovski cerkveni pevka Gizeli na grob
(Poslovilne besede, ki jih je spregovorila ob odprtem grobu v imenu cerkvenega pevskega zbora Darči Kocjanova.)
Preljuba tovarišica Gizelal Tako iznenada, sredi svojega poletja ter sredi dela nas zapuščaš, da nam zastaja besedo ob slovesu.
Petje, ki si ga tako ljubila, Te je spremljalo vse dni življenja.
Slavček si nam bila v zboru. Bogu v slavo in nam v veselje si prepevala; razveseljevala si pa s svojim zvonkim glasom tudi radijske
Apače, aprila 1940.
Obmejni pas vsake države in naroda je najbolj izpostavljen tujemu vplivu. Marsikje je ta vpliv zelo močan. V narodnoobrambnem oziru lahko prištevamo ob naši severni med najbolj ogrožene kraje prav Apače, ki so zaradi tega za katerega koli javnega, prosvetnega ali nacionalnega delavca zelo trda lupina. Kdor pozna razmere v Apačah in kdor ve, kako zelo je bil v tem pogledu ta kraj do sedaj zanemarjen, bo takoj vedel, da tu niso tako rožnata tla!
Mislimo, da' je za tako delo najbolj poklicano učiteljstvo — zavedno učiteljstvo, ki ve ceniti delo za narod, ki zna pridobiti narod za njegove kulturne dobrine in ki zna v njem zbuditi zavednost.
Odkar je v Apačah učiteljstvo polnoštevilno, je opažati, da se je v tem smislu globoko zasadila lopata nesebičnega in požrtvovalnega dela za naš narod. Jasno je, da se tukajšnje učiteljstvo dobro zaveda vse teže in odgovornosti dela (tako šolskega kakor izvenšolskega), katerega se je oprijelo z vso resnostjo. Zaveda se, da je mogoče pridobiti odtujene Slovence, ki vise tako rekoč med dvema svetovoma, le s tem, da se jim odpro oči. Izvedo naj in spoznajo, da je lepa slovenska beseda, da je slovenska peseni izpeta iz duše in da je naš narod, čeprav majhen po številu, velik po duhu.
Tako se je že lansko leto pričelo živahno in vidno delovanje na vseh poljih, ki zadevajo narodovo vzgajanje. Konec lanskega šolskega leta se je ustanovil DK, ki ga vodi učiteljica gdč. šou-kalova. Dekliški krožek ima namen pritegniti in vzgajati čim več slovenskih deklet v prosvetnem in nacionalnem delu. Na sestanke prihajajo dekleta z velikim veseljem in razumevanjem. Na intervencijo ministra n. r. g. Snoja je banovina priredila v Apačah gospodinjski tečaj, ki se je začel 11. marca in bo trajal do 11. junija t. 1. V začetku šolskega leta se je preosnoval taniburaški zbor, ki ga z veliko vnemo vodi šolski upravitelj g. Šnu-derl. Tamburaški orkester, ki nastopa in sodeluje pri vseh prireditvah, je že dobro vigran in je seveda tudi važen činitelj nacionalne vzgoje.
Zavedajoč se, da je treba, ako hočemo računati na trajen uspeh, začeti z delom pri mladini, je učitelj g. Mizerit ustanovil mladinski pevski zbor, ki je nastopil pri vseh mladinskih prireditvah (proslava 1. decembra, božičnica, mladinska igra »Jurček«). Zbor je pokazal pri nastopih naravnost presenetljivo višino. Program in izvedba vseh pesmi sta odsevala vso natančnost in ljubezen, pa tudi že razumevanje do lepega petja. Bilo je ganljivo, ko je iz mladih grl, ki so še pred nedavnim komaj vedela za slovensko pesem, vrelo kakor iz čistega studenca.
Potreba po slovenski pesmi se je pokazala tudi v ustanovitvi moškega pevskega zbora, ki ga
tudi vodi učitelj g. Mizerit. Tudi (a zbor nastopa pri vseh prireditvah in kaže razveseljiv napredek. Premostil je prve težave še negotovih glasov in skuša doseči ubrano in uravnovešeno stopnjo izvajanja. S svojim udejstvovanjem hoče pokazati, da stopa tesno ob strani vsemu ostalemu delu.
Največja delavnost pa se opaža na dramat-skem polju. Tu je pričakovati največ uspeha, saj se s prirejanjem iger pritegne največ in najrazličnejših ljudi in je tudi zanimanje za to največje.
10. decembra 1939 so igrali v dvorani deške šole tukajšnji fantje in dekleta Krekovo igro »Tri sestre«. Igra je v splošnem dobro uspela, le tu in tam je motila izgovorjava (upoštevati je treba, da je v kraju občevalni jezik nemški).
Središče vsega tega nelahkega dela je seveda apaško učiteljstvo, ki je z nekaj novimi močmi pridobilo prave prosvetne in nacionalne delavce. Z veseljem smo ugotovili, da je učiteljski zbor odvrgel strankarske krinke in se z vso dušo podal na delo za naš narod. Spoznal je, da le složno delo in medsebojno pomaganje rodi resničen uspeh. Učiteljski zbor se dobro zaveda, da je treba narodu. ako ga hočemo vzgajati in pritegniti, tudi nekaj nuditi. Zato je sam stopil na odrske deske in se tako postavil v prvo vrsto javnih delavcev!
21. januarja t. 1. je učiteljski zbor podal dobro naštudirano komedijo »Teta na konju«. S prirojeno in zdravo komiko so igralci zabavali nabito polno dvorano. S komedijo je učiteljski zbor gostoval 27. januarja v Gornji Radgoni z največjim uspehom.
19. marca pa je učiteljski zbor igral nad vse odlično pripravljeno Žigonovo dramo »Kadar se utrga oblak«. Drama je bila podana zelo dobro, lahko bi rekli, da je presenetila, še bolj prepričevalno in dognano je bila drama podana 30. marca v Gornji Radgoni.
Cisti dobiček vseh teh prireditev in gostovanj je namenjen razširitvi dvorane v Apačah, ki je že ob prvi prireditvi pokazala, da je mnogo, mnogo premajhna in s tem ne dopušča popolnega razmaha.
Učiteljski zbor je zaoral v ledino in pokazalo se je, da ne zaman. Na prireditve in predstave so začeli prihajati celo Nenici, ki se sedaj navdušujejo za vse le igre in petje! Uspeh torej ni izostal! Naš narod je začel spoznavati našo besedo in našo pesem, s katerima je zaslutil sorodnost in rfv.e-zanost. Tukajšnji odtujeni narod je odprl oči in videl, da nismo njegovi tlačitelji in da je do sedai živel v zmotnem prepričanju. Začutil je, da je del slovenskega naroda!
Učiteljskemu zboru pa. ki poleg napornega šolskega dela posveča ves prosti čas prostovoljnemu izvenšolskemu delu, vsa hvala! Idealnim in vztrajnim oračem slovenske njive priznanje z željo, da v tem težkem delu ne klonejo.
OR
Mestna občina bo svojim uslužbencem povišala prejemke
1,209.000 dinarjev za izredne draglnjske doklade
Sedanja mestna občinska uprava je že večkrat pokazala, da se zaveda svojih dolžnosti, ki jih ima do svojih uslužbencev. V zadnjih letih je lepo uredila razmerje do nameščencev Mestnih podjetij in pa do svojega stalnega delavstva. Z nastopom in vedno bolj se razvijajočo draginjo pa so dosedanji dohodki mestnih uslužbencev, ki so bili urejeni po pragmatiki za mestne uradnike, po službenem redu za nameščence Mestnih podjetij in j>o posebnem pravilniku za stalne mestne delavce, postali nezadostni in nesorazmerni z razmerami na današnjem trgu. Zato se je mestna uprava že pri sestavljanju letošnjega proračuna odločila vsemu svojemu nameščenstvu s posebnim izrednim dra-ginjskim dodatkom pomagati preko težav sedanjega časa in je zato v proračunu rezervirala primerno vsoto za zvišanje prejemkov mestnih uslužbencev.
Te dni je finančni odsek mestnega sveta imel sejo, na kateri je razpravljal o tem vprašanju in sprejel sklepe, ki bodo predloženi plenumu mestnega sveta. Po teh sklepih se prizna vem mestnim nameščencem od 1. aprila dalje do preklica, vendar najdalje do zadnjega marca 1941, poseben draginjski prispevek in si z njim ni mogoče pridobiti nobenih stalnih in novih pravic. Vsi pragmatični uslužbenci, dnevničarji z reguliranimi prejemki in neprevedeni uradniki MI' bodo prejemali mesečni prispevek 110 din, jJoleg tega pa bo dobil vsak tak nameščenec po 110 din mesečno za ženo in vsakega otroka, vendar za ženo le, če nima lastnih dohodkov. Draginjski prispevek bodo prejemali tudi upokojenci in vdove po upokojencih. Za novoupokojence in vdove po novoupoko-jencih velja naslednji ključ: Samec z manj kakor 1500 diil mesečnih prejemkov prejema draginjske prispevke kakor aktivni. Če ima več kakor 1500 dinarjev mesečne pokojnine, ne dobi prispevka. Poročen upokojenec brez otrok dobi prispevek le, če mesečna pokojnina ne dosega višine 2000 dinarjev, poročen upokojenec z otroki pa dobi draginjski prispevek kakor aktivni nameščenci le če mesečna pokojnina ni višja kakor 2200 din. Vdova brez otrok dobi draginjski prispevek le, če pokojnina ne znaša več kakor 1200 din mesečno, vdova z otroci pa dobiva prispevke zase in za otroke, če pokojnina ni višja kakor 1800 din. — Staroupokojenci in staroupokojene vdove prejemajo po 110 din brez upoštevanja družinskih članov. Dnevničarji z nereguliranimi prejemki dobivajo po 1C0 din zase, za ženo in otroke pa isto pod pogoji sklepa mestnega sveta z dne 12. oktobra 1939, toda le, če ima 1. marca 1940 že eno
leto službe. Isto velja za pomožno osebje na tedenski listi.
Pogodbeni nameščenci Mestnih podjetih bodo dobivali za se in za vsakejja družinskega člana I>o 100 din mesečnega dravinjskega prispevka. Posebne prispevke bodo prejemali tudi stalni mestni delavci. Pri teh bo zvišanje pri urni mezdi znašalo toliko, da bodo doslej najnižje plačani delavci prejeli mesečno 100 do 300 din več, srednje plačani 75 do 175 več in najboljše plačani 50 do 150 din mesečno več. Starostne podpore po pravilniku se bodo zvišale za 50 din mesečno. Pri najslabše plačanih delavcih bo povišek znašal 0.50 do 1.50 din na uro. Za vse te draginjske prispevke bo mestna občina v tekočem proračunskem letu izdala okoli 1,200.000 din.
Princip pri podelitvi posebnih draginjskih prispevkov je bil, da naj dobijo vsi enako velik jirispevek brez ozira na položaj in plačo. Vprav ta princip pa je dovedel tudi do efekta, da so po odstotkih dobili oni z manjšimi plačami več, oni z večjimi pa manj. Tako je n. pr. nameščenec pri 1000 din plače s 110 odnosno 100 din poviška dobil 10% povišek, oni z 2000 din povišek, s 4000 din pa 2X>% povišek. In še nadaljnji princip je pri tem povišanju bil upoštevan, namreč, da je v leh časih treba pomagati zlasti družinam z večjim številom otrok, kar bi n. pr. pri odstot-kovnem povišanju dosedanjih dohodkov odpadlo. Pri sodelovanju izrednih draginjskih prispevkov je bil torej povsem ujioštevan socialni vidik.
Poudariti je treba, da je mestna uprava z županom dr. Juvanom pri tem vprašanju pokazala polno razumevanje za želje mestnih uslužbencev in je zato odločitev o načinu razdelitve vsote, ki je na razpolago za te draginjske prispevke, prepustil uslužbencem samim odnosno njihovim organizacijam, akcijskemu odboru mestnih uslužbencev in mariborski podružnici Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. Obe organizaciji sta se sporazumeli na zgoraj opisano porazdelitev draginjskih prispevkov, ki jo je mestna uprava brez pomišljanja sprejela in s tem to svojo hvalevredno socialno gesto, ki jo pred-' stavljajo draginjski prispevki, izvršila v polnem soglasju in na popolno zadovoljnost organizacij, ki so poklicane zastopati interese magistratnih uslužbencev in nameščencev Mestnih podjetij. Zato bodo vsi mestni nastavljenci z veseljem sprejeli to odločitev, prav tako pa tudi vsa javnost, ki se zaveda, da je dolžnost vseh delodajalcev, da v današnjih težkih razmerah po vseh svojih močeh po-i magajo od današnje draginje najbolj prizadetim.
m Minister dr. Miha Krek govori na občnem zboru mestne organizacije JRZ v Mariboru v dvorani Aleksandrova cesta 6 v soboto, dne 4. maja ob pol 8 zvečer. Člani organizacije in somišljeniki vabljeni!
m Redne sv. maše v kapelici nad Slomškovim grobom. Od maja do oktobra jc vsako sredo ob pol 7 sv. maša v kapelici nad Slomškovim grobom. Med sv. mašo je mogoče pristopiti tudi k sv. obhajilu. Letos bomo po sv. maši poleg molitve za beatifi-kacijo Slomška molili tudi za blagor našega naroda in naše domovine, lu jo bcimo posebno še Slomšku priporočali tudi v vsakdanjih molitvah, Vabimo častilce Slomškove, posebno še dijaško mladino, da 6e pobožnosti udeležuje. — Slomškova družina.
m Majniške pobožnosti. V stolnici se začne ir.ajniška pobožnost v torek, 30. aprila ob 19, ter traja ves mesec majnik v sledečem redu: ob 6 blagoslovila sv. maša, ob koncu maše se molijo Marijine litanije: ob 18.45 je rožiu v-enec, ob 19 litanije Matere božje s sv. blagoslovom, nato majaiška pridiga, po pridigi vsakokrat Marijina pesem, Ob nedeljah :n praznikih bodo ob 19 pete litanije. Govori bodo razglase« na cerkvenih vratih — V frančiškanski baziliki bodo tudi letos šcoarnice za šolsko mlad'no, ki 6o vedno tako priljubljene. Majniška pobožnost se začne v sredo ob delavniikh ob 5.30, šmarnice za šolsko mladino ob 18. Ob nedeljah in praznikih je pobožnost ob 15 (n 18. — V župnijski cerkvi sv. Magdalene bodo šmarnične pobožnosti v majniku vsak dan ob 6.15 in ob 19. Zvečer je pridiga ici litanije.
davka 6e dobe pri davčni upravi Maribor mesto v sobi št. 4.
m Prodaja kavarne Astonja ni odobrena. Javili smo že, da je bila prodana na dražbi kavarna
Astorija ter )o je kupil lastnik tvrdke Weka Karol Wesiak. Prometna komisija pa je soglasno odbila prenos ter je dražba s tem razveljavljena.
m Krivoprisežniki pred sodniki. Včeraj so se zagovarjali pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča zaradi krive prisege trije osumljenci, ki so dobili vsi zelo stroge kazni, 54 letna Josipina Standeker iz Pobrežja je bila obsojena na 6 mesecev strogega zapora, 37 letna šivilja Ana Bogovič iz Tezna je dobila 1 leto in 2 meseca strogega zapora, 41 letni Rok Bogovič, pek v Raz-vanju, pa je bil obsojen na 1 leto strogega zapora.
m Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima danes dr. Ivan Turin, Linhartova ulica 12.
m Zanimiva ovadba proti industrijalcu. Neki železniški upokojenec iz Maribora je ovadil sodišču nekega tukajšnjega tekstilnega tovarnarja, češ da ga je spravil ob njegovo premogokopno podjetje ter ga je oškodoval za 674.000 din.
m Strela je udarila v Zg. Prebukovju v hlev posestnice Roze Kapun ter je zažgala streho. Zgorel je ves hlev z gospodarskim orodjem ter je škode 20.000 din. K sreči so prišli hitro na pomoč sosedje, tako da so v zadnjem trenutku rešili iz gorečega hleva živino.
Gledališče
Nedelja, 28. aprila ob 15: »Gejša«. Znižane Cene. — Ob 20: »Konto X«. Znižane cene. Zadnjič.
Ptuj
ftbško perilo po meri
ceneno in hitro dobavlja veleizdelovalnica IVAN BABIC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 24.
m Prošnje procesije bodo ta teden v sledečem redu: Jutri v ponedeljek se udeleži procesij tudi šolska mladina, pa bodo šele ob 8 in sicer gre procesija iz stolnice v frančiškansko baziliko, iz frančiškanske župnije pa istočasno procesija v stolno. V torek in sredo bo v stolnici blagoslovna sv. maša ob 5.30, po maši pa procesija in sicer v torek po Orožnovi, Strossmajerjevi, Gregorčičevi in Gledališki ulici v stolnico, v sredo pa gre procesija v cerkev sv. Alojzija. Iz frančiškanske bazilike gre procesija v torek ob 6 k sv. Barbari na Kalvarijo, v sredo ob 6 pa v župnijsko cerkev sv. Jožefa v Studencih, Iz magdalenske župnijske cerkve bodo šle procesije ob 6 in sicer v ponedeljek k sv. Jožefu v Studence, v torek v Radva-nje, v sredo v kapelo na magdalensko pokopališče na Pobrežje.
m Studenci dobijo svoj trg. Agilna uprava stu-denške občine je pripravila svojim občanom prijetno novost — uredila je prostor pred studenško cerkvijo v trg, tako da ne bo treba sedaj več stu-denškim gospodinjam hoditi daleč na trg v Maribor. Tudi med okoliškimi kmetovalci je za studen-ški trg veliko zanimanje ter bo imel gotovo vedno dovolj prodajalcev. Otvoritev novega tržnega prostora bo glasom sklepa občinskega sveta v Studencih v sredo dne 2. maja ter je trg od tega dne na razpolago vsem kmetovalcem in drugim prodajalcem. Potrebne mize preskrbi občina brezplačno ter ne bo tudi do 15 maja pobirala nobene tržnme.
m Praktične učiteljske izpite so napravili pred državno izpitno komisijo v Mariboru v aprilskem roku sledeči gg. učitelji-pripravniki(c-e): Ahtik Marija iz Stogovcev, Benčina Silvija od Sv. Marka niže Ptuja, Branisel Marjeta s Sladkega vrha, Časi Stanislav iz Svetnj, Čater Alozjija iz Stogovcev, Di-mec Srečko iz St. Janža na Vinski gori, Erhart Danijela z Ojstrice, Golob Franc iz Pcrtoče, Gorišok Bogomir iz Tišine, Grbec Ema iz Mežice, Kajč Milena iz Odrancev, Kincl Janko od Sv. Ane v Slov. gor., Lampret Zorana od Sv. Miklavža pri Ormožu, Ločičnik Hermina iz Dobrovoika, Marzelj Terezija 6. Bcnaventura iz Celja, Mažera Ivanka iz Makol, Mehal Miroslava od Marije Snežne, Ratkai Ladislav iz Audrejcev, Sijanec Boris iz Sv. Vida pri
Ptuju, Štrubelj Albina s Sladkega vrha, Ukmar Vinko iz černeč, Urbanek Filomena z Železne gore, Veber Zorislava s Prihove, Velikogne Terezija iz Dobja, Videnič Alojzij iz Dobja, Veilltar Ana s. Avgusta iz Maribora, Zaje Albina iz Tepanj.
m Vodstvo po razstavi slik L. Perka in H. Pe-čariča bo danes dopoldne ob 11 v beli dvorani Union a.	. j ■ • -
m Fantovski odsek Maribor II. Jutri ob 20'predava v običajnih prostorih načelnik eocialnopolitiji ! rega oddelka mestne občine g. Brandner e socialni zakonodaji v Jugoslaviji.
m Pobrežje. Fantovski odsek ln Dekliški krožek priredita dane6 ob 7 zvečer skupno telovadno akademijo v dvorani Slomškovega doma na Po-brežju. Vsi prijatelji naše mladine vabljenil
m Ob priliki obletnice smrti prol. Ivana Vese-njaka priredi mariborska podružnica Slomškove družbe v nedeljo, dne 5. maja spominsko slavnost. Ob 9 bo 6v, maša za rajnim v frančiškanski cerkvi, ob 9.30 pa v Zadružni gospodarski banki predava-i nje o pokojniku kot vzgojitelju. Vabimo vse njegove bivše učence, člane naše in okoliških podružnic ter naše prijatelje, da se svečanosti udeleže v čim večjem številu. Osebnih vabil ne razpošiljamo. — Slomškova družba, podružnica Maribor.
m Važno za delodajalce. Davčna uprava v Mariboru opozarja delodajalce, da se g 1. majem spretnem tabela uslužbenskega davka za dnevne in mesečne ponavljajoče se prejemke. Delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v gotovini in oni, ki ga plačujejo v markicah, se opozarjajo na te spremembe. Nove tabele za izračunavanje uslužbenskega
Smrt dobre krščanske žene. V sredo jc umrla 65-letna zasebnica Černezel Elizabeta. Bila je dobru krščanska žena, saj smo jo videli vsako jutro pri sv. maši in pri sv. obhajilu. Tudi za siromake je imela odprto srce, tako da se jo bodo vsi s hvaležnostjo spominjali. Pokopali so jo v petek jiopolilne ob veliki udeležbi na mestno pokopališče Nuj ji sveti večna luč!
Ponarejeni 500 dinarski bankovci so se pojavili tudi v Ptuju. Dosedaj so zaplenili 5 takih bankovcev, toda ljudje pravijo, da so jih videli še več. Od teh petih so štiri dobili na pošti, enega pa v trgovini. Bankovci so ponarejeni jirecej slabo, da jih je takoj lahko spoznati za ponarejene. Ljudje naj bodo pri sprejemanju 500dinarskih bankovcev previdni.
Dramsko društvo vprizori v petek dne 3. maja ob 20 v Mestnem gledulišču »Martina Krpana«.
Royal kino, Ptuj. Močan film vzvišenih karakterjev »Guverner«. Odlična režija, prvovrstni igralci. (Willy Birgel, Hannelore Schrott.) Pride sijajen f>evski in muzikalni film »Bel Ami« (Villjs Forst).
Nesrečno smrt. Pri podirunju drv v gozdu se je ponesrečil jvosestnik Murtin Vulenko iz Zagojičev pri Sv. Marjeti niže Ptuju. Med prevozom v bolnišnico je izdihnil. Bil je dober in kremenit krščanski mož. Njegova tragična smrt je vzbudila pri vseh, ki so ga poznali, veliko obžalovanje. Pokopali so ga na pokopališču pri Sv. Marjeti. Naj počiva v miru. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Sv. Križ pri Belih vedah
Slovcčo božjo pot smo že začeli popravljati. Težko je popravljati in vzdrževati cerkev v taki višini. Vse je treba zvoziti iz doline v višino 1054 metrov. Pa če so naši predniki imeli pogum cer-kcv zidati, bomo tudi mi imeli pogum, da to prelepo cerkev sv. Križa, dediščino naših očetov, za stofetnico lepo popravili. Dobri romarji radi darujejo za to cerkev, ki kraljuje nad Savinjsko in šaleško dolino. Vsem dobrotnikom, ki so že ali še bodo kaj darovali, naj božji Zveličar tisočero povrne. Stoletnico in sv. birmo bomo praznovali 16. junija, na lepo nedeljo. Pred to slovesnostjo bodo trije romarski shodi. Prvi shod bo 3. maja — Najdenje sv. križa, drugi na binkoštni ponedeljek 13. maja in tretji na praznik Srca Jezusovega 31. maja. Na predvečer shoda je vedno pridiga in pete litanije. 01) shodili je prvo sv. opravilo vedno ob šestih, drugo pa ob praznikih ol> desetih, ob delavnikih pa ob osmih. Vsak petek je sv. maša ob sedmih. Romarji, pridite. Svetokriška cerkev naj se ob vsakem shodu zopet napolni, kot nekdaj. Pri Sv. Križu iščimo pomoči v težkih časih.
Celjske novice
Železničarji iz Rogatca se tem potom zahvaljujemo Zdravilišču v Rogaški Slatini za njegovo naklonjenost ob priliki uprizoritve gledališke igre »Butalci«. — Nadalje se zahvaljujemo vsem sodelavcem in gledalcem, ki so se igre v tako velikem številu udeležili.
e Gostovanje ljubljanske Opere v Celju z
Dvorakovo opero »Rusalka«, je presenetilo Celjane. Ljubljanska Opera je pokazala presentljiv uspeli in napredek tako igralsko in pevsko, kjer se kaže poseben vpliv režiserja Cirila Debevca. Celjani bodo z veseljem sprejeli ljubljansko Opero vsak čas in smo prepričani, da bo ob njihovem gostovanju celjsko gledališče vedno polno. Baje namerava ljubljanska Opera prirediti letos v celjskem mestnem gledališču še dve predstavi.
c Razstava del R. Jakopiča in F. Bernckcrja bo odprta danes, v nedeljo, ob 11 v Celjskem domu. Otvoritveno besedo bo spregovoril g. profesor dr. Fran Šijanec.
šaleški, Mislinjski in Savinjski dolini naznanjam, da sem odprl v Šoštanju s 15 aprilom 1940
steklarsko delavnico
Bocata in pooolna založba vseh vrst šip. okvirov itd. Sprejemam vsa steklarska dela. Priporočam se
Rezar Ivan, steklar
SoStanf (v hiši g. Iv. Burkelc«, Koroška 14)
c Binkoštni izlet od 11. do 13. maja priredi Tujsko-prometna zveza v Celju. Moderen avtokar v Italijo na progi Celje—Postojna—Vipava—Gorica—Redipuglia—Trst—Celje. Odhod iz Celja bo v soboto, 11 maja ob 6 zjutraj. Prijave za izlet se sprejemajo nepreklicno le do 1. maja.
c Društvo rejcev malih živali priredi danes ob 9 dopoldne v okoliški osnovni šoli važno pre-dnvanje o produktivnem vrtnarstvu in umni reji kuncev.
Otroški voziček, kolo ali šivalni stroj
najbolje in najhitreje prodaste, kupite ali
zamenjate v trgovini
Josip liršič — Celje — Narodni dom
c Hmeljarski tabor priredi v četrtik (na vne-bohod) v Roblekovl dvorani v Žalcu Hmeljarska zadruga. Pričetek zborovanja ob 10. Vabljeni J
c Celjski šahovski klub je določil zadnjo sredo in petek v mesecu kot igralna dneva za prvenstvo brzoturnirja, to pa zaradi prevelikega števila pri-glašencev. Včeraj je v svojih klubskih prostorih igrala B skupina za prvenstvo v mesecu aprilu. Prvo mesto p 13 točkami od 16 dosegljivih, si je priboril Janko Jazbec; drugo pa Davidovac s i2 in pol točke. Danes igra CŠK, prvak Slovenije, v Mariboru s prvakom dravskega okrožja tekmo za prvenstvo Slovenske šahovske zveze.
c Gibanje med mizarji. Mizarska kolektivna pogodba med mizarskimi mojstri in pomočniki v Celju je potekla. Pomočniki so predlagali Združenju mizarskih mojstrov, da se kolektivna pogodba podaljša za leto dni, doda pa se še neiiaj predlogov. Pomočniki so predlagali 20% zvišanje. Ker so nekateri mojstri že zvišali plače za 10%, zahtevajo pomočniki še 10% zvišanje.
c f Neža Šporn. V Domu duhovnih vaj na Hribu sv. Jožeta je umrla po daljši bolezni 07-letna zasebnica Neža Šporn. Pokojna je bila, dasi je sama živela zelo skromno, velika podplrateljica revežev in vseskozi dobra Marijina družbenica. Na zadnji poti jo bomo spremili danes ob petih popoldne iz. Doma duhovnih vaj na mestno pokopališče. Naj dobra Neža v miru počival
c Požar v Stranicah. V pelek popoldne je zgorelo v Stranicah gospodarsko poslopje Šinidovih. Kako je ogenj nastal, še ni dognano. Na kraj požara so prihiteli konjiški gasilci in ogenj omejili, da se ni razširil na hišo. Škoda je precejšnja.
Avtobusni izlet Posfojna-Gorica-Trst
Prospekte in prijnve Putnik, Celje. Telefon 1(9
c Vlomilec na Kralja Petra cesti obsojen. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo 28-letnega" delavca Franca Jerovška iz Stranic pri Slovenskih Konjicah na 14 mesecev strogega zapora. Jerov-šek je 28. mnren vlomil v skladišče tapetnlka I. Jazbeca na Kralja Petra cesti v Celju in odnesel 2000 din vreden stroj za čiščenje in razvijanje žime.
Iz Julijske Krajine
Ob 80 letnici Stnrekar|eve mamel V Postojni
praznuje danes svojo 80 letnico rojstva gospa Katarina Gorjanec, p. d. Smrekarjeva, mati 15 otrok, od katerih je še 6 živih in dobro preskrbljenih. Pred 10 leti ji je umrl mož Martin, ugledni in daleč na okoli znani tesarski mojster in posestnik v Postojni. Kljub temu težkemu udarcu in visoki starosti še vedno marljivo gospodari na svojem domu. Z zanimanjem prebira dnevno časopisje in pazljivo zasleduje vse druge dnevne dogodke. V največje veselje pa so ji otroci, vnuki in vnukinje, ki se s hvaležnostjo in globoko vdanostjo zbirajo ob njej. Smrekarjevi mami želimo, da bi ji bila naklonjena še dolga vrsta zdravih in zadovoljnjih let med dragimi svojci.
Pazite na pretkancal Opozarjajo se zlasti duhovniki po deželi pa tudi drugi ljudje pred pretkanim delomržnežem Petrom KI., ki izdajajoč se za študenta izvablja od duhovščine sebi v podporo denar, pri drugih osebah pa nastopa kot pobiralec darov za semenišče, ki je le njegov žep in želodec.
V Ajdovščini je 13, aprila umrl g. Avguštin Lulik, ki je dosegel visoko starost 90 let. 28 let je opravljal službo ajdovskega pismonoše. Pred 15 leti je 75 let star opustil svoj posel in se umaknil v zasluženi počitek — seveda brez vsake pokojnine. Bil je značajen naš mož, ki je vse svoje skrbi posvetil družini, katero je lepo vzgojil. Dva sinova sta visoka uradnika v Jugoslaviji, hčerka je živela pa pri očetu in zanj skrbela. Naj blagi mož mirno počiva v Bogu, preostalim iskreno sožalje!
Razsvetljava goriškega gradu. Po svetovni vojni je ostal starodavni goriški grad dolga leta pozabljen in zapuščen v svojih ruševinah. Sem pa tja so se sicer pojavili obnovitveni načrti, do resnega dela pa ni prišlo. Šele pred nekaj leti se je mestna občina, kateri je pristopila na pomoč tudi vlada, ojunačila in se odločno lotila težavnega vprašanja. Najprej je okusno in v enotnem slogu popravila in obnovila grad, primerno očistila in predelala obzidje,d vorišča in ves okoliš ter zgradila tudi moderno dohodno cesto. S tem je zelo dvignila obisk gradu, ki je postal tudi za tujce vabljiva točka, saj nudi v resnici izredno lep, očarljiv razgled. Sedaj je mestna občina svoja obnovitvena dela izpopolnila še z ureditvijo razsvetljave. Ob dohodni cesti na grajskem trgu in na vsem griču je postavila vrsto novih modernih svetilnikov, ki bodo to krasno središčno točko goriškega mesta skladno s slogom starega gradu razsvetljevali. Za to novo delo, ki zasluži vso pohvalo, je mestna občina potrosila 55 tisoč lir, Upajmo, da ji bo povečani obisk gradu vsaj deloma kril obresti,
Sedem novih fašističnih domov. Na državni praznik 21. aprila so položili temelje za sedem novih fašističnih domov v naši deželi Nove domove dobe občine: černiče, Vipava, Solkan, Štan-drež pri Gorici, Anhovo, Sočnik in Fara v Furla-niji. Svečanostno razpoloženje pri polaganju temeljnega kamna je najbrž marsikomu grenila misel: kje bomo pri sedanjem splošnem pomanjkanju dobili potrebni gradbeni material in drugo? Saj še splošno zaželene velike javne bolnišnice na Šem-petrski cesti ne moremo spraviti h koncul
pO cUžavi
* Naša trgovska mornarica je štela 1. januarja 1940 185 parnikov, od katerih je 79 parnikov za dolge plovbe, 14. za velike obrežne jilovbe, 92 pa za male obrežne jdovbe. Skupna tonaža teh 185 parnikov znaša 596.655 ton. Podjetij oziroma lastnikov ladij imamo 37. Do danes pa se je število trgovskih parnikov nekoliko zmanjšalo. V tem času je namreč naša
trgovska mornarica izgubila štiri parnikc: »Avala«, ki je nasedel v Južni Afriki, »Carica Milica« in »Slava«, ki sta zadela na mino, ter
parnik »Vi'dovdan« ki se je jionesrečil pri Sin-gapuru. Prodani so bili v inozemstvo štirje par-niki, med njimi naš veliki turistični parnik »Princesa Oigu«, ki so ga kupili Portugalci. Tako se je število naših parnikov zmanjšalo zn osem enot, ker pa je mornarica nabavila štiri nove parnike, se je znižalo število naših parnikov /.a štiri.
*	Gostovanje osješkega gledališča v Varaždinu. Hrvatsko narodno gledališče v Osje-ku bo tudi letos gostovalo v Varaždinu in sicer šest tednov. Člani gledališča bodo prišli v Vara/din pod vodstvom upravnika prof. Mirka Perkoviča dne 15. maja. Vprizorili bodo 17 dram in pet operet, ki jih bodo ponavljali.
*	Umrl nn grobu svoje žene. V Pelrinji je šel na dan oblctnice smrti svoje žene na njen grob upokojeni oficial Dane Tojagič. Star 62 let. Ob grobu pa ga je zadela srčna kap in je bil takoj mrtev. Rajni Tojagič je bil zelo spoštovan in delaven mož.
*	Novo kolodvorsko poštno poslopje v Zagreb« bodo zaceli graditi čez mesec dni. Te dni je bila licitacija in je bila sprejeta ponudba inž. Zorislava Franjetiča za 14,708.000 dinarjev samo zn gradbena dela, cela zgradba pa bo veljala 25 milijonov dinarjev.
*	Pohlep po denaju povzročil zločin. Včeraj smo poročali, da je okrožno sodišče v Bjelovaru izreklo dve smrtni obsodbi, sedaj pa ie prišel v zapore istega sodišča nov kandidat za vešala. — Orožnikom iz Farkašovca se je posrečilo razjasniti strahovit zločin, ki je bil izvršen 17. aprila
v gozdu Bolčanski Lug nedaleč od Farkaševca. Poročali smo že, da so ob cesti, ki pelje skozi ta gozd, našli truplo kmeta Joahima Popoviča iz Srpske Kapele Popovič se je vračal iz sejma z Gjurom Stojančevičem iz iste vasi. Po izjavi Sto-jančeviča so ju napadli neznani zločinci in se je Slojančeviču komaj posrečilo zbežati in javiti napad stražniku v Farkaševcu. medtem ko je Popovič ostal v rokph razbojnikov, ki so ga po izjavi Stojančeviča gotovo ubili. Preiskava pa je ugotovila, da sta oba med potjo iz sejma pila v nekaj gostilnah. Stojančevič je zapazil, da ima Popovič pri sebi nekaj papirnatega denarja in je sklenil, ker je bil prepričan, da gre za večjo vsoto, na vsak način se polastiti tega denarja. Ko sta prišla v gozd, je Stojančevič nenadoma pograbil Popoviča in zahteval od njega denar Ker ie bil Stojančevič močnejši, se mu je posrečilo obvladati Popoviča, katerega je prijel za grlo in ga nato utopil v mlaki. Ko je videl, da ,je Popovič mrtev, mu je preiskal žepe pa je našel samo 150 din. V Farkaševcu je pripovedoval, da so oba napadli razbojniki, njemu pa se je posrečilo zbežati. V neki gostil ni je s stražnikom pojedel par klobas, ki jih je plačal z oropanim denarjem Stojančevič sedaj priznava svoj zločin in so ga izročili v sodne zapore v Bjelovaru.
55 kaznjencev odpuščenih iz ječe. Iz kaznilnice v Zenici so te dni pogojno odpustili 55 jetnikov. Med njimi so tudi taki, ki so bili svoj čas obsojeni na dosmrtno ječo.