T e č n o n (' i ! i). Kazavni podnk. Pri vsaki reči je začetek poglavitni del. Zato pravimo: ,,Z Bogom zacni vsako delo, in bo dober tek inielo". Tudi pri učenju je početek pervi in naj imeiiitnejši del. Početni uk je steber, na klerega se vse pozneje učenje naklada in naslanja. Velika škoda bi bila, če bi učenik pri početnem uku prerad odlašal, ter to in uno poznejšeimi časn pripuščal. Po taki poti bi se zapravljale zlate ure pervega uka, ktere bi se nikdar nadomestiti ne mogle. — Otrok pride iz domače hiše v šolo, kjer se mn pervikrat odpre nov svet in drugo življenje. Vse se mu drugače vidi. Solska izba mu je vsa ptuja, in se liui ne zdi toliko prijetna, kakor ljuba domača hiša. Kdo bi se tedaj čudil, ako se nekterim otrokom milo stori, kadar so pervikrat v šoli! — Ko bi otrok drugih otrok svoje verste tu ne vidil, bi se hitro nazaj obernil in jo pobral proti domu. Kaj pa boš storil, Ijubi moj, s takim plašnim pervencom? Prijazno ga poglej, Ijubeznjivo nagovori, odkaži mu pripravno mesto k priniernemu sosedu, ter se sploh tako obnašaj, da otrok vidi, da ga imaš tudi li rad, in da se ravno tako rad ž njim pečaš, kakor donia oče in mati. 3» Učenik mora tedaj, kolikor more, šolo približevati otrokovi doniači hiši. To pa se zgodi, ako učenik ravno kaj tacega in tako govori s svojimi učenci, kar ve, da jim jc že znano iz domačega življenja. Apraša naj vsakega posebej, kako ga doina kličejo, kako je inie staršem, bratoni, sestrani, rojakom i. t. d. Otroci radi govore, toda še nekako okoruo in poinanjkljivo; učenik naj jim tedaj pomaga in prave besede na jezik polaga. — Pa ne le pri početku uka, temuč tudi pozneje in neprenehonia naj skerbi učenik, da se učenci vadijo misliti in svoje misli prav naznanjati, to je, lepo razuuino govoriti. Xabirati si morajo v spomin vsakoverstnih stvari, da si jili morejo pred oči postavljati in pregledovati, zato, da jiin pozneje ninogoverstnih niisel ne manjka, kadar se jim um že bolj odpira in bistri. S tem pa naj si učenec tudi nabira in nabere bogato zalogo pravili gladkih besed, s kterinii se ta in una reč naznanja. Versta, po kteri naj bi se učenik s svojimi učenci pogovarjal ali kazavni nauk razvijal, se ne niore na tanko določiti. Učenik naj se ravna tako, kakor previdi in poskuša, da bi bilo prav, in da ne zgreši prave poti. Mi se bomo ravnali po odstavkih našega slovenskonemškega Abecednika #), — in tukaj je pri številki 1. t 1 o v c k. S n o v a. Du.ša, telo; glava, roke, noge, vrat, gerlo , tilnik; persi, rebra, herbet, pleče, trebuh, kolk; pljuča, serce, želodec, jetra, obist, čevo, drob; koža, meso, kost; žila, kri. Glavni deli: las, čelo, senci, oči, obervi, trepavnice, vejice (niige), uho, lice, nos, nosnice, usta, ustnice, brada, čeljust, zobje (prednji, škranjki, koščniki), jezik, nebo, golt, tilnik, možgani. Hoke in noge: rania, laket (komolc), roka, persti, nohti, dlan, perst; stegno, koleno, piščal, meča, gleženj (členek, sklep), noga, peta, podplat, persti na nogah. Zunanji počutki: vid, sluh, okus, voh, čut. Učba. Clovek je iz duše in telesa. Kar se vidi je telo; to pa, kar stori, da telo živi, da čuti, in to, kar iz njega govori, je duša. Duša je duh, in se toraj ne vidi, ¦— je nevidljiva. Duša pa tudi ne unierje, — je neumerjoča. Telo vidiino, — je vidljivo; brez duše je mertvo, — je umerjoče. Verh te- *) Novi, popravljeni natis ^slovensko-nemskega Abecednika" se dobi pri g. Glotttinl-tu v Ljubljftni. lesa je glava, ktera ima dve strani, zadnjo in sprednjo ali obraz. Z glavo lahko kiniaino, ali odinajanio; na obrazu se pozna, če smo veseli ali žalostni, prijazni ali hudi. Tenie ali verli in zadnji del glave je z lasmi pokrit. Roke se derže zgoraj, noge pa bolj spodaj pri životu. Xa vratu je glava nasajena, kjer se giblje. V vratu je ješcnik ali goltanec, po kterem požiranio in jedi v želodec spravljamo: pa tiidi dušnik je v vratu, po klerem diliamo ali sopenio. Tilnik je zadej pri vratu. Persi iniamo spred, ktere so s štiri in dvajselimi rebri ograjene. Herbet je zad, in podpira glavo. Xa lierbtu so plcča, kterih so rame derže. Trebuh in kolk imamo spodaj. Pljuča so v persih, — iniajo dve strani, in sapo zajeniajo. Serce nani v persih bije. Zelodec jp v trebuhu; vanj gredo jedi po goltancu, in se v njpin prekuhujpjo. Jelra so na desni strani. Obisti so pod želodcom. Ceva ali drob so čudno zakrivljpni mešički, po kterih gredo prekuhane jedi. Koža pokriva ves život, in ima luknjice, skozi ktcre jemlje zdravo sapo in odpravlja slabo. Meso je pod kožo. Kosti telo podpirajo, da se človek lahko po koncu derži. Zilo so cevi, po kterih se razteka kri po vsem životu. Kri je rudeča in skoro gosta, in daje vseniu životu moc življenja. — Lasje so na glavi z viliri po verhu. Mo.ški si jih strižejo; ženske pa jih pleto v kite. Starček ima sive Iase. Celo je zgoraj v obrazu. Xa obeh straneh so senci. Oči so v koščenih Iiiknjali. Obervi so pod eeloiu nad očnii, da jih varujejo. Trppavnice zaprejo oko, kadar niižimo ali spimo. Vejice so na robu trppavnic, in varujpjo, da prah v oko ne pride. U.šesa so na obeh straneh, s kterimi slišinio. Lica so naj veci glavni del na obrazu. Xos iniame, da vohamo, pa tudi, da sopenio po njeni. Usta velikrat rabinio; kdaj ? — Ustnice so spodaj in pri ustili. Obradek je spodnji dpl obraza. Moški obradek pokriva brada. Zobje tiče v celjusti; ž njimi jedi meljemo in zvečimo. Z jezikoni okušanio in govorinio. Xebo je nad jpzikoin. Možgani so v glavi, iu so polni čulnic. V niožganili inianio pamet. — Rame se pleč derže. XTa ramali laliko nosinio. Vr komolcu se roka vdaja. Roka je dpsna iu leva. Pcrsti iniajo po tri clenke, palc pa ima le dva. X*oht pokriva zgornji konec persta. Odperta roka je dlan, stisnjena pa pest. Stegiio je zgornji del noge. V kolpnu se noga vdaja, kakor roka pri komolcii. Piščal in nieča so v koleini. Zadej pri nogi so gležnji in peta, spodaj podplat ali stopalo. Persti na nogah so krajši, kakor na rokah. Pravimo jim palc, drugi, tretji, četerti od palca in mezinec. Kako lepo je Bog skerbel za človeka, ker mu je roke in noge dal! Kako revpn in nadložen bi bil človek, ko bi teh pripravnih udov ne imel! Tudi živali imajo noge, in so urne in močne; toda ne morejo tako delati, kakor človek. Clovek lahko dela, kakor se mu ljubi, — ali stoje, scde, kleče, grede. — Bog je dal npkterim živalim podkve, da si podplatov ne prehodijo; človekove noge pa so pripravne, da laliko čevlje ali škornje obujejo in se tako varujejo po terdili <lph. Z rokami lahko človek vse dela in naredi, kar mu um pove. Zivpž, stanovanje, obleka, — vse pride po človekovih rokah. Roka orje, seje, žanje, kosi, kruh pečp, je. S čim poseka človek drevo, lonii kamnje, koplje in zida? S čim dela mizar mize, stole? S perstmi dela tkavec, krajač, pletarica; — s perstmi pišemo, igramo po strunah, godemo, risamo, uialanio. XTa dlan položimo, kar hočemo preglpdovati, — z dlanmi vesplo ploskamo, pa ji tudi združimo, kadar molimo. — Pet pprstov imanio, kterih vseh potrebujemo, če hočpmo vso roko prav rabiti. Palc je podoben kleščam, s kterimi vse primemo, kakor hočeino. Kruhek, ki ga niati otroku dajo, popriine otrok s palcom; pero, kadar pišenio, — ključ, šivanko, — vse mora palc prijeti. S perstom kazavcom kažemo, pa tudi požugamo, če je treba. XTa perstih se učimo šteti. Gluhomutci sp uče reči kazati in govoriti s persti. Se celd nohte večkrat potrebujemo. Kdo bi mogpl kak vozel odvezati, če bi nohtov ne rabil? Kdo bi brez nohtov v šivanko vdel? — Skerbpti liioranio, da bomo vse svoje ude vedno čedne in zdrave imeli, in spoznajmo, da Ljubo zdravje je bogastvoHvaljen bod' nebeški oče, Cez bogastva druge vse;Da mi zdrave ude daš! Vrednost tega zna cenitiLjubo zdravje, in bolezni Ta, ki ga že zgubil je.V svoji roki ti imaš. Kaj zlato, srebro pomagaSkerbno bodem vedno pazil, Temu, ki bolan leži?Da bolezni ne dobim; Premoženje pa bolnikuVaroval bom svoje ude. Še bolezen pogreni.Kterega da ne zgubim. Vse to, kar zvenio po očeh, ušesih, z nosom, jezikom in po cutnicah vsega života, pravimo, da nain povejo naši peteri zunanji počutki. Oko vidi barve, — kaj je belo ali černo, zeleno ali modro, rudeče ali runieno. — Uho sliši glasove; nos duha lep duh in sinrad. Jezik z ustnim nebesom okuša okus, kaj je sladko ali grenko, ojstro ali kislo, pusto ali žerko. Roka tipa, in spozna, kakošne so reči, — gorke ali merzle, vlažne ali suhe, terde ali inohke, gladke ali rapove, težke ali lahke. — Kadar poleti solnce pripeka, čutinio, da je vroče. Ako po zinii v peč kuriino, čutimo, da je v stanici gorko. Poletne večera in jutra so liladne. Kadar veler vleče, ga čutimo. Po zimi čutiino inraz. Včasi človeka bole zobje, vrat, persi, trebuh, križ, roke, noge i. t. d. Vsc to moranio voljno terpcti. — Clovek je najpred dete, potlej deček (Cant); potem mladeneč, mlad niož; daljej inož, potem stareek. Ravno tako je tudi pri žpnskem spolu: deklica, deklič; dekle, žpna: stara žena, babica.