Kamniški (jBCAN
Št. 22
Leto XXXVII
Kamnik, 17. decembra 199$
Občankam in občanom občine Kamnik ob vstopu v leto 2000
Le šc nekaj dni nas koči (xl prelomnice, za katero mnogi trdijo, da pomeni vstop v novo tisočletje, drugi pa zatrjujejo, da se bo slednje dejansko dogodilo sele ob prihodnjem novem letu. Kakorkoli že, vstop v leto, prvič zapisano Z letnico 2000, je vsekakor trenutek, ki nas znova spomni, kako čas neutrudno beži in pušča za seboj dobre in slabe spomine.
Kamničani smo v prihodnost, pa naj so jo prikazovali šc tako cvetočo ali pogubno, vselej zrli z veliko mero optimizma in realnimi pričakovanji ter naslonjeni na lastne moči. Skupaj smo znali prebroditi vse dosedanje prelomne trenutke in si zastaviti cilje, četudi so bili morda navidezno prevelik zalogaj za skupnost, katere domovi so strnjeni v mestu
v naročju planin in pod tako pogosto opevanimi lepotami Kamniških Alp ter na razgibanih hribovitih pobočjih, katerih kulturno krajino ohranja tudi sedanja gcneraeijal. Upati je, da si bodo za to prizadevale tudi generacije v novem tisočletju. Vsem pa smo dokazali, da topline lastnega doma, prežetega / bogato tradicijo in trdoživostjo njenih prebivalcev, ne morejo ohladiti še tako neizprosne Življenjske razmere, vtisnjene v spomin starejših generacij.
Upanj na uresničitev številnih Zelja, odkritih in prikritih, je zagotovo toliko, kolikor nas je Kamničanov. Zavedamo se, da vsega, kar bi nam lahko polepšalo Življenje, tudi v pričetku novega tisočletja ne bo mogoče doseči.
OBČANI KAMNIKA!
Želim vam veselo holično-novoletno praznovanje, sreče, zdravja in zadovoljstva v letu 2000. Iskrene čestitke tudi ob 26. decembru, dnevu državnosti'
vaš župan Anton Tone Smolnikar
\^ Namesto novoletnih čestitk bomo denar namenili društvu Sožitje.
vendar smo odločeni, da bomo s skupnimi močmi vtisniti v naš prostor pečat, ki bo potomce na tem območju spominjal na čas, ki ga skupaj živimo, ne glede na moiila pretirano psihološko poudarjanje prelomnosti sedanjega zgodovinskega trenutka. Za vse nas so veliko pomembnejše vse tiste drobne stvari, ki nas tako duhovno kot materialno bogatijo in tvorijo mozaik življenja vsakega posameznika in skupnosti kot celote. Zastavljene cilje pa bomo lahko dosegli le, če bomo tudi v prihodnje znali sočloveku izkazati srčno kulturo in si s solidarnostjo ter s prizadevanjem za mir in blagostanje zagotoviti pogoje, brez katerih ni moč živeti človeka vredno življenje.
Ob prehodu v leto 2000 želim vsem občankam in občanom občine Kamnik kar največ zdravja, osebnega zadovoljstva in izpolnitev vseh tistih želja, ki nam bogatijo trenutke, preživete v krogu družine in nesebičnih prijateljev. Vsem skupaj SREČNO ANTON TONK SMOLNIKAR župan
Ob bližajočih božičnih in novoletnih praznikih želimo vsem bralcem, sodelavcem in poslovnim partnerjem lepo doživet božič, v novem letu pa veliko osebne in poslovne sreče, zadovoljstva, zdravja, notranjega miru in izpolnitev vseh pričakovanj.
Izdajatelj Kamniškega občana Bistrica d.o.o.
S,
LJ.
'a naj vas obdari z. zdravjem, uspehom, lepimi trenutki in močjo, da si boste sami znali poiskali svojo srečo.
SAŠA MEJAČ odgovorna urednica
Iz krajevne skuposti Vranja Peč
NOVA CESTA. NOVE MOŽM
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE
Ljubljanska 72, Domžale
vošči vsem varčevalcem in drugim občanom vesele božične praznike in srečno v letu 2000!
Petek, 26. novembra, je bil prekrasen sončen dan. Prcdtcm je zapadlo kar nekaj snega in narava se nam je predstavila v čudoviti zimski idili. Vedro razpoloženi in nasmejani so se krajani Palovč, Vranje Peči in Velike Lasne ta dan vračali z dela v dolini in hiteli na slovesnost v Spodnjih Palovčah ob odprtju novo asfaltiranega odseka ceste Sp. Palovče - Zg. Paiovčc Na, simboličnem prizorišču okrašenem z. mlajem in zastavami, se je zbrala množica domačinov in lastnikov vikendov iz teh prelepih hribovskih vasi. Pozdravil jih je Filip Brclih, predsednik sveta KS Vranja Peč. Pohvalil je prizadevanje in razumevanje krajanov, tistim, ki so odstopili kar precej potrebnih zemljišč za traso ceste, pa se je še posebej zahvalil.
Finančna investicija 1,9 km dolge rekonstruirane ceste je znašala 60 milijonov tolarjev, dela je izvajalo komunalno podjetje Kamnik. Večino denarja je prispevala občina Kamnik, 5 milijonov pa država iz sklada za demografsko ogrožena območja.
Prehojeno pot do pomembne pridobitve je na slovesnosti opisal Zupan Tone Smolnikar in z domačini delil zadovoljstvo ob pomembnem dosežku, saj je zdaj po širši asfaltirani cesti pot v dolino in nazaj hitrejša prijetnejša predvsem pa
Prepevanje in poskočne melodije harmonikarjev Marjana Raka in iMJzeta Kolarja so se razlegale še dolgo v noč. Mladim pevcem župnijskega zbora se je pridružila tudi 72-letna Rozalija Iternol iz Zg. Palovč. Pravzaprav pa so lepe slovenske ljudske in druge pesmi privrele iz slehernega srca.
varnejša. Lažje jo bo tudi vzdrževati in orati sneg. Ob zaključku je izrazil lepe želje ob vstopu v novo stoletje in tisočletje ter se pošalil, da je nova cesta letošnje darilo Miklavža.
Nosilec programa praznične slovesnosti so bila vranjepeška mladina in otroci. Vseh II učencev od prvega do četrtega razreda OŠ Frana Albrehta - Podružnična šola Vranja Peč je pod vodstvom učiteljice Maje Jescnik Štcfin prisrčno zapelo pesmico Sneženi mož, ki je bila ravno pravšnja v zasneženi pokrajini, in Da prijazna bodo jut-
ra, katere kitica poje:
Da prijazna bodo julra
sredi mest in sploh povsod,
vijejo se bele ceste,
so prepolne nas otrok...
Učenka 4. razreda Marta Osol-nik je prebrala tekst, v katerem je učiteljica Maja opisala pomen varne ceste za šolo in kraj. Radostno
je prepeval tudi mladinski pevski zbor župnije Vranja Peč, ki ga vodi mlada Jana Hribar. K veselemu razpoloženju je prispeval harmonikar Marjan Rak s čudovitimi melodijami, ki so božale razpoloženo druščino in hotele biti slišane vse do doline. Naj se ve, da se tu gori res nekaj lepega dogaja, za kar pa
Marta Osolnik, učenka 4. razreda vranjepeške šole, in vsi drugi šolarji so oh odprtju ceste nastopili pod vodstvom učiteljice Maje Jesenik Štefin.
S simboličnim prerezom traku sta župan Tone Smolnikar in predsednik sveta KS Vranja Peč Filip Bre-lili cesto predala namenu. Dogodek ho zagotovo dolgo ostal v spominu učencu Marku Remsu iz Zg. Palovč (na sliki desno).
so zaslužni tam doli.
Prcdno sta župan Tone Smolnikar in predsednik sveta KS Vranja Peč Filip Brelih cesto uradno odprla in jo predala namenu, jo je blagoslovil domači župnik Štefan Štele. Pridružil se je njunim željam za varno pot vseh, ki bodo kdajkoli hodili ali se vozili po tej cesti, pa tudi drugje. Zbrani so se peš ali z avtomobili napotili po novi asfaltirani cesti do lovske ko če v Palovčah, kjer so se krajani najprej zahvalili šc posebej prizadevnim sokrajanom Filipu Brclihu, Tonetu Remsu in Pavictu Hribarja Tudi v drugih vaseh, zaselkih, krajih in mestih bi potrebovali tako delavne in zagnane može.
Čestitamo jim!
VERA MEJAČ
VOL :nVL£TJA MMtfĆm GIMNAZIJ.
(nadaljevanje s 1. strani)
Slavnostne akademije ob 50-letni-ci kamniške gimnazije so sc udeležili številni nekdanji profesorji in maturanti, sedanji profesorji in dijaki, državni sekretar Ministrstva za šolstvo in šport Alojz Plušck, župan občine Kamnik Tone Smolnikar, županja občine Domžale Cveta Zalokar Oražcm in drugi ugledni gostje ter prijatelji kamniške gimnazije. Slavnostna akademija se je Začela slavnostno - s himno maturantov Gaudcamus, ki jo jc zapel pevski zbor Oantemus, ki izhaja iz gimnazijskega zbora. Pozdravne besede jc zbranim namenil Franci Ki-mnvec, direktor zavoda Šolski center Rudolf Maister, ki pod svojim okri-Ijeia združuje gimnazijo in ekonomsko šolo. Ravnateljica gimnazije Veronika Matjašič Kališnik jc v svojem govoru obudila spomine na začetek gimnazije v Kamniku. Njene korenine segajo namreč v šolsko leto 1948/ 49, ko je bila ustanovljena popolna gimnazija. Kamnik jc sicer že leta 1945 dobil nižjo gimnazijo, v šolskem letu 1949/50 pa je 29 gimnazijcev pr-
Ravnateljica gimnazije Veronika Matjašič Kališnik je ah jubileju izročila priznanja zaslužnim profesorjem, med njimi mag. Cenetu Matičiču, kije kol prvi ravnatelj višje gimnazije prispeval, da je zaživela kol pomembna izobraževalna ustanova.
vič stopilo v V. razred osemrazred-nc gimnazije. Prve maturantke in maturantje so gimnazijo zapustili leta 1953. Država vselej ni bila naklonjena kamniški gimnaziji, saj so jo nekajkrat želeli celo ukinili. Kamničani pa so sc zavedali, da jc največje bogastvo imeti v svojem kraju vir lastnega izobraževanja in znanja, ki daje mestu identiteto, razgledanost in omiko. Gimnazijo so leta 1970 poimenovali po generalu Rudolfu Maistru, z uvedbo usmerjenega izobraževanja in ukinjanjem gimnazijskih programov leta 19X1 je doživela novo temeljno spremembo. Ker pa se je kmalu pokazala neustreznost takšnega načina izobraževanja, so bili v letu 1987 ponovno uvedeni zaključni izpiti v vse programe srednjih šol, z letom 1995 pa ponovno uvedena matura, ki daje zaključku šolanja poseben pečat. Kamniška gimnazija jc ponovno stopila v ospredje z. zavidljivimi dosežki, ki so plod dela in vztrajnosti odličnih profesorjev in dijakov, kar potrjujejo nadpovprečni rezultati na malini, številna prva mesta na državnih tekmovanjih z različnih področij znanj in osebnostna rast dijakov. »Lepo jc, če lahko domačemu kraju nudiš ključ, ki odpira vsa vrata lepše prihodnosti - ta ključ pa sta znanje in kultura,« jc z lepo mislijo zaključila ravnateljica gimnazije Veronika Matjašič Kališnik. , Spodbudne besede so kamniški gimnaziji namenili državni sekretar Ministrstva za šolstvo in šport Alojz Plušck, kamniški župan Tone Smolnikar in domžalska županja Cveta Zalokar Oražcm.
Župan Tone Smolnikar, ki je maturiral na kamniški gimnaziji, jc v svojih besedah obudil tudi spomine na tiste dni in zapeto himno Gaudcamus Igitur, ki so se jo radi učili kar celo šolsko leto, tudi zato, da so sc manj učili francoščine. Njegovi spomini na štiri gimnazijska leta so enkratni in šc vedno rad pripoveduje o tem obdobju. Glede miselnosti o trdi kam-
niški gimnaziji pa jc povedal, da sam ni imel tega občutka, da pa uspešni strokovnjaki, znanstveniki, kulturniki iz vrst kamniških gimnazijcev potrjujejo, da jc strokovno na visokem nivoju in posreduje veliko znanja, ki ga koristno uporabljamo. Župan je še povedal, da si Občina Kamnik prizadeva kamniško gimnazijo ponovno nekoliko bolj povezati z. mestom Kamnik. Na področju šolstva bodo v prihodnjih petih letih potrebne velike investicije v vrednosti okoli 1,7 milijarde tolarjev za zagotovitev pogojev devetletnega osnovnošolskega izobraževanja.
Gimnazija Kamnik se je ob svojem jubileju s spominskimi priznanji zahvalila dolgoletnim in zaslužnim profesorjem za njihov prispevek k razvoju in pomembnosti gimnazije. Ravnateljica gimnazije jc izročila priznanja profesorju in prvemu ravnatelju popolne kamniške gimnazije mag. Cenetu Matičiču, profesorju in večletnemu ravnatelju dr. Avguštinu Lahu, profesorici športne v/.gojc Vjeri Krncžar Krantar. Za tri desetletja in več pedagoškega poslanstva so priznanja prejeli profesorica Ivanka Kcršmanc, profesorica Magdalena Petelin, profesorica Zel jka Zabrič, profesor Ciril Jaklič in profesorica Tina Komšak.
V spremljajočem programu slav-noslne akademije, ki ga jc povezoval Tone Ftičar, so poleg pevskega zbora
K prijetnemu in imsialgičnemu pogovoru je Tone Ptičar povabil nekdanji dijakinji kamniške gimnazije Natašo Dolenc in Slavico Trhižan-Navinšek ter ravnatelja Cenela Matiliča, ki so se razgovorili o zanimivostih v nekdanjih gimnazijskih letih.
Alenka Okom, nekdanja dijakinja kamniške gimnazije, seje predstavila kot kitaristka, ki dosega izjemne uspehe.
Cantcmus in plesne šole Urška nastopili tudi nekdanji in sedanji dijaki šole. Simon Skalar, dijak tretjega letnika gimnazije in tretjega letnika srednje glasbene šole, je zaigral na klavir F.tudo I ran/a l.iszla, na harmoniko pa Borut Žagar, dijak tretjega letnika gimnazije in nosilec naslova absolutnega evropskega in svetovnega prvaka na diatonični harmoniki. S kitaro se jc predstavila Alenka Okorn, nekdanja kamniška gimnazijka ki jc končala medicinsko fakulteto in akademijo za glasbo, kjer sedaj poučuje in dosega izjemne uspehe. Igralka Tanja Potočnik iz. dramske skupine Rudolfi je predstavila (xllomck igre Hiša iz kart, ki je bila nagrajena na Linhartovem srečanju. Tanja je za glavno vlogo prejela Scverjcvo nagrado za najboljšo amatersko igralko leta 1997.
Na prijetnem srečanju ob jubileju kamniške gimnazije smo sc vsi ponovno spomnili, kaj nam gimnazija daje in kaj pomeni za naš kulturni prostor. Njeno delo moramo spoštovati in razvijati, da bo lahko tudi prihodnjim rodovom posredovala znanje, kulturo in vrednote, brez katerih si razvoja Kamnika in okolice ne moremo predstavljati.
SAŠA MEJAČ
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Bo kulturni dom na Duplici lahko služil krajevni skupnosti?
Na vprašanje Marjana Berganta
v zvezi z lastništvom in uporabo kulturnega doma na Duplici Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, odgovarja, da je glede na podatke pregledanih zemljiškoknjižnih listin objekt Se vedno v lasti Stola d. d. Ta ima tako tudi razpolagalno pravico nad objektom. V teku pa so intenzivni dogovori s predstavniki Stola, da se kulturni dom prenese v last in posest Krajevni skupnosti Duplica oziroma na Občino Kamnik. Dosedaj so predstavnik Slovenske razvojne družbe, lastnika Stola, za odkup zahtevali 60 milijonov SIT, vendar obćina na to ni pristala. Obćina s pomočjo predstavnikov KS Duplica zbira dokaze o investicijskem vlaganju v ta objekt in ga želi brezplačno pridobiti za potrebe KS Duplica. Glede balinišča pa je občina obveSčcna, da je Balinarski klub Duplica od Stola kupil del zemljišča, ki služi za dejavnost kluba in ne more biti več predmet prodaje.
Varnost prometa skozi
v
Smarco
Na pobudo Ivana Sekavčnika,
da je potrebno z ustrezno ureditvijo prehodov za peSce zagotoviti večjo varnost prometa tako na cesti Duplica-Domžalc kot na regionalni cesti Duplica-Mcngeš, jc odgovorila Direkcija RS za ceste. V svojem odgovoru pravi, da je v letošnjem planu opremljanja državnih cest v območju prehajanja pešcev prek državnih cest predvidena tudi ureditev območja prehoda na regionalni cesti Rl-225 (odsek 1140 Mengcš-Duplica) v dolžini 3 km. Za ureditev avtobusnih postajališč na predlagani lokaciji mora občina Kamnik predhodno organizirati komisijski ogled za določitev lokacij avtobusnih postajališč v skladu s Pravilnikom o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč. Na podlagi tega bo mogoče pristopiti k projektnim rešitvam za uredilev avtobus-
nega postajališča izven naselja Šmar-ca, oziroma k postopkom za njegovo legalizacijo. Komisijska določitev lokacij pa še ne pomeni takojšnje realizacije avtobusnih postajališč, temveč možnost za njihovo uvrstitev v načrt izvedbe za leto 2000.
Za ureditev pločnikov za pešce znotraj naselja Smarca mora poskrbeti občina v skladu z zakonom o javnih cestah. Takojšnja ureditev predlaganih prehodov za pešce je odvisna od izvedenih pločnikov za pešce v nadaljevanje prehoda za pešec in od pripravljenosti občine, da financira predloge za obeležbo in osvetlitev prehodov za pešce prek državne ceste, je še rečeno v odgovoru, ki ga je DRSC poslala občinskemu oddelku za okolje in prostor.
Kdaj pločnik od križišča do vrtca v Šmartnem?
Na večkratno pobudo Toneta Rajsarja, da je potrebno urediti pločnik od križišča proti Pšajnovici do obstoječega pločnika, ki pelje proti šoli v Šmartnem, Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, odgovarja, da je občinska uprava v zvezi s to pobudo svetniku že večkrat odgovorila. V povzetku vsebine dosedanjih odgovorov je rečeno, da sta Občina Kamnik in Družba za avtoceste v RS (DARS) leta 1996 sklenili sporazum o ureditvi obstoječega cestnega omrežja v občini Kamnik glede izgradnje AC Vransko-Blagovica-Šentjakob. V tem sporazumu so bili dogovorjeni določeni ukrepi za izvedbo rekonstrukcije ceste in za odpravo kritičnih točk. Za uresničitev predlagane pobude, ki je vsekakor utemeljena, je treba doseči dodatni sporazum z investitorjem (DARS). Tako bi bilo možno financirati dela, ki pa so projektno tehnično žc predlagana. Glede načina izvedbe ustreznejše prometno-tehnične graditve (verjetno je s tem mišljen tako imenovani kravji semafor, op. p.) pa je občinska uprava že poslala ustrezno pobudo DARS.
Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja
OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK
vabi posameznike, podjetja, zavode, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organe lokalnih skupnosti, da predlagajo kandidate za občinska priznanja.
Priznanja Občine Kamnik so:
- naziv častni občan Občine Kamnik
- zlato priznanje Občine Kamnik
- srebrno priznanje Občine Kamnik
- bronasto priznanje Občine Kamnik
- spominsko priznanje Občine Kamnik
Naziv častni občan Občine Kamnik se podeljuje posameznikom za njihov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in promocijo Občine Kamnik. Naziv lahko dobi tudi tuj državljan.
Zlato priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Kamnik.
Srebrno priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za zelo pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo.
Bronasto priznanje Občine Kamnik se podeljuje podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Spominsko priznanje Občine Kamnik se podeljuje vidnim znanstvenim, kulturnim, športnim in drugim javnim delavcem, ki obiščejo Kamnik. Pisne predloge sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Kamnik, Glavni trg 24, do vključno 21.1. 2000 in morajo vsebovati:
- osebne podatke predlaganega kandidata (ime in priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, zaposlitev) ali naziv in sedež organizacije, skupnosti, zavoda...,
- za katero priznanje se predlaga,
- utemeljitev predloga,
- ime in naslov predlagatelja.
Kamniški oMan - Ustanovitelj Obćina Kamnik, i/dajalclj Bistrica, do.".. Kamnik, Ljubljanska .Va.
OdKovorna urednica SaSaMejaf,unlv.(li|)l.ek»n. Tehnični urednik Iranci Vidic. Na podlag) mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se na podlagi Zakona o l)l)V obračunava davek na dodano vrcdnosl po »lopnji X%. Kaminski obdan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.2(10 izvodov m ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (.lavni Irg 24 (občina), lcl./lax: 831-111, 041-662450, Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-601-2X14%. Nciiaročcnih člankov m fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TCR d.d. Ljubljana.
Kdaj plin na Cankarjevi cesti?
Svetniška skupina SKD je postavila vprašanje, kdaj bodo naročniki plinskih priključkov ob Cankarjevi cesti v Kamniku priključeni na zemeljski plin.
Adriaplin d. o. o. Ljubljana v
svojem odgovoru pravi, da so bila na projektno rešitev poteka plinovoda po pločniku ob Cankarjevi cesti pridobljena vsa soglasja upravljavcev obstoječih vodov. Izgradnja tega dela plinovoda je bila v planu za leto 1999. Po za-količenju komunalnih vodov pa so ugotovili, da je pločnik popolnoma zaseden s komunalnimi vodi, ki pa v projektu zaradi pomanjkljivih podatkov niso bili pravilno vrisani. Zato je projektant predlagal prestavitev trase v vozišče Cankarjeve ceste, za kar pa je bilo treba pridobiti novo soglasje DRSC. To soglasje je bilo izdano 13. 10. 1999, soglasje CP Ljubljana za polovično zaporo cestišča pa 8.11.1999. Takoj začeta gradbena dela ovirajo neugodne vremenske razmere in zagotavljanje varnosti prometa. Po zagotovilih izvajalca naj bi ob ugodnih vremenskih razmerah, ki še dopuščajo varjenje PE cevi, ta del omrežja zaplinili v drugem tednu novembra. Na koncu še pripominjajo, da se je v zadnjem času povečal tudi interes za izgradnjo novih hišnih priključkov, saj je v tem času zaradi ugodne cene plina v primerjavi z drugim gorivom ogrevanje s plinom več kot 30% cenejše. Zato si v Adriaplinu prizadevajo, da bi hkrati z omrežjem zgradili hišne priključke tudi vsem tistim, ki v zadnjem času izražajo interes za priključitve na plinovodno omrežje.
F. S.
f \
Sklicana zadnja letošnja seja občinskega sveta
Spremembe
prostorskega
akta
in proračun
Župan Tone Smolnikar je za 22. december 1999 sklical 9. sejo občinskega sveta, ki bo Ukrali tudi zadnja v letošnjem letu. Med enajstimi predlaganimi točkami dnevnega reda hudo svetnikom najbrž vzeli največ časa predlog sprememb prostorskega delu dolgoročnega in srednjeročnega pla na občine Kamnik in osnutek občinskega proračuna.
Medlem ko bodo občinski proračun za leto 2000 svetniki pretresali v prvi obrav-navi in jo verjetno tudi zaključili, pa bodo s prvo obravnavo prostorskih aktov, s katerimi bodo zacrtali nadaljnji razvoj izrabe prosto ra v naši občini, nadaljevali na januarski seji
V prvi obravnavi ho občinski svet obravnaval tudi ustanovitev javnega zitvo-da Matična knjižnu a Kčtnt nik. ta
Vse ostale odloke, ki so ua. dnevnem redu, pa so svetniki enkrat že obravnavtili. Zato bodo sedaj v drugi ob-ravnat 'i sjirejemali odloke o ustanovitvi Agencije za razvoj turizma, o odvajanju odpadnih in padavinskih voda in o postopkih za opravljanje] koncesije na tem področju, O načinu izvajanja službe za urejanje in vzdrževanje občinskih cest in o pogojih zapodt // lev koncesiji' na lem področju ter o nadomestilu za upo rabo stavbnega zemljišča.
F. S.
Vi sprašujete, župan odgovarja
Marjan K. iz Špitaliča sprašuje, kako je Občina Kamnik uresničila obljube, da bo v letu 1999 odpravila posledice poplav, ki sojo prizadele v novembru 1998 in aprilu 1999.
Občina Kamnik je v okviru proračunskih sredstev in sred stev republiškega proračuna, namenjenih za intervencijske ukrepe na komunalni cestni infrastrukturi, izvedla najnujnejše sanacijske ukrepe in s tem zagotovila dostopnost skoraj do vseh občanov. Na močno po škodovanih delih cestišč so bili izvedeni začasni obvozi tako, daje bil omogočen dostop do posameznih zaselkov oziroma do posameznih stanovanjskih objektov. Narasli vodotoki so poškodovali številne mostove, ki trenutno še niso v celoti sani rani. Obnovljeno je bilo poško-dovano"bodovodno omrežje v KSMotnik in Spitalič.
Na terenskem ogledu, ki so ga opravile komisije, ki sem jih imenoval, so ugotovile poškodbe na komunalnocestni infrastrukturi in objektih, povzroče-ne zaradi nanosov zemljin ali j>a zaradi udon n< zi ■mljišč Et i dentiranih je bilo reč kot 50 plazov večjega obsega in še enkrat toliko plazov manjšega obsega, kipa so povzročili neprevoznost cest.
V letu 1999 so bila izvedena sanacijska dela na lokalnih in
nekategoriziranih cestah, sanirani so bili plazovi, obnovljeno je bilo j>oškodovano vodovodno omrežje iti mostni objekti.
Sanacijska dela so se izvajala na področjih, kjer je plaz ogrožal stanovanjske ali gospodarski' ob jekle ler hkrati povzročal nepre voznosl cest (LCSovinja Peč-Na-grol, Solek.su - Briše, javna pol /.g. Motnik, javna pol Zg. Molnik Srobotno, javna pot llriiševk.a Hribar, javna potjevnik Sidol, javna pot Zg. Palovče, javna pot Sr. vas Založnik, nekategoriziranu cesta Zajasovnik Hribar, nekategorizirana cesta Reber - Sloju', nekategorizirana cesta Zg. Molnik. nekategorizirana testa Jaslroblje PodUpovec, nekategori zirana cesla Gradišče), na področjih, kjer je bilo poškodovano ali ogroženo vodovodno omrežje (LC llruševka, javnu pot Hrib Spruk, javna pol Tunjice - Petek, javna pol Bela Planinšek), na področjih, kjer si) bile ceste nepre vozne (LCPoreber Hrib, LC Bela Peč, na cesti Vogar- Livk, LC Sovinja Peč Polana, javnu pot Mala Raven, javna pot Spita! h Dolina, javna pot Jaslroblje Pestotnik, javna pot Podkozfak Kekec javna }>ot Liplje, javna pot Borne Oše var) in no področjih, kjer je bilo cestišče tako jmškodovano, da ni bil mogoč varen promet, v skupni dolžini približno 5 km.
Za izvedene sanacijske ukrepe je bilo v letu 1999 realiziranih več kol 90 mio SIT. V strukturi virov
sredstev je proračun občine za gotovil več kot 60% sredstev, preostali del pa predstavljalo sredstva RS.
Za odpravo posledic poplav i m kmetijskih zemljiščih in po teh, ki vodijo na obdelovalne kmetijske in gozdne površine, je občina razporedila 14 mio sil.
V letu 1999 so bile sanirane Številne poškodbe na komunal no cestni infrastrukturi, kot lu di na objektih in komunalnih napravah, ki jih je povzročilo neurje v letu 1998 in v letu 1999. Njihova vsebina se je nanašala na odpravo najbolj kri ličnih točk na komunalnih objektih in napravah, seveda v okviru razpoložljivih finančnih sredstev.
Zavedam se, da je odprtih še veliko nerešenih problemov, s katerimi se bomo morali sooči-ti v prihodnjem letu. ANTON TONU SMOLNIKAR ŽUPAN
Z novim letom Kočna pod skupno streho trgovske družbe Vele
Nadaljevanje s 1. strani
Trgovska delniška družba Vele, katere članice bodo letos dosegle okrog 35 milijard tolarjev prometa, bo imela 45 živilskih in 30 neživilskih poslovnih enot, šest diskontov, blagovnico, ni grosistična skladišča, deset gostinskih enot, pekarno, slaščičarno, drevesnico, kooperacijo z obrtniki in še nekaj drugih manjših organizacijskih enot. Zaposlovala ho 1.190 delavcev, med katerimi jih je veliko iz. . naše občine. Združeno podjetje bo po velikosti med dvajsetimi največjimi slovenskimi podjetji in kar drugo med trgovskimi podjetji z živili. Prav doseganje večje moči med slovenskimi trgovci, med katerimi je najmočnejši Mercaior s 30% tržnim deležem, je generalni cilj združevanja.
Ob tem pomembnem koraku, kije v današnjih razmerah tržnega gospodarstva in koncentracije trgovine že kar nujen za nadaljnji razvoj in uspeh, je direktor Kočne Jože Kopušar povedal, da prve ideje in pogovori o združevanju kamniških in domžalskih trgovcev segajo v leto 1969. Vendar v razmerah socialističnega planske ga gospodarstva ni bilo pogojev in posluha za takšno povezovanje. lastninsko preoblikovanje družbenih podjeli/ v podjetja z znanimi lastniki, vse večja konkurenca na trgu in možnosti hitrjejšega razvoja so ludi v slovenski trgovini spodbudili procese združevanja, ki jih je med prvimi uspešno izvedel veliki trgovec Mer-cator. V Kočni so se v letu /996 začeli intenzivneje dogovarjali s sosednjim trgovskim podjetjem Napredkom, s katerim so že dolga leta sodelovali v nekdanjem soz.du ABC Pomurka, od leta 1995 pa v gospo darshem interesnem zilnt'.ciiju A 8('. '-.Združevalnemu, procesu se je kasneje pridružilo tudHrgovsko podjetje tabor iz Orosuplja, prav lako član GtZ skupine ABC, v kateri je enajst trgovskih podjetij sodelovalo na nabavnem in murkelinškem področju. Da bi vse Iri trgovske družbe šle v združevanje dobro pripravljene, so po intenzivnih pogovorih o upravljanju, organiziranosti, trženju, kadrovskih in razvojnih možnostih združenega podjetju sprejeli sporazumni dogovor. V času dogovarjanja o združevanju je uprava Kočne tprot-no seznanjala organe upravljanja, sindikat in zaposlene o razlogih in poteku združevanja tako, da so bili delničarji in delavci dobro seznanjeni, prav tako pa tudi zunanji lastniki Kočne, ki združevalni proces absolutno podpirajo.
Jože Kopušar, direktor Kočne. je poudaril, da so se na skupščinah vseh treh trgovskih družb v avgustu z veliko večino odločili za združitev, ki prinaša številne prednosti in ugodnejše pugo-je za poslovanje, kot so doseganje ugodnejših nabavmh pogojev pri dobaviteljih, večja tržna, razvojna in kapitalska moč združenega podjetja, organizacijska, tehnološka in tržna posodobitev, večja konkurenčnost na ve-leprodajnem in maloprodajnem tržišču, pa tudi večja socialna varnost za-poštenih. Jože Kopušar vidi prednost in kvaliteto njihove združitve v tem, da niso porabili denarja za drage nakupe delnic in dolgotrajne postopke prevzema, pač pa so se članice le pripojile in bodo denar lahko uporabile za pospeševanje razvoja nove družbe. Dosedanje tri uprave bo nadomestila skupnu uprava družbe Vele, katere predsednik je Stane Skok - direktor Napredku, namestnika Jože Kopušar ■ direktor Kočne in Marjan Ahlin - direktor Tabora, član pa Peter Primožič iz Napredka. Skupna moč kadrov bo prav gotovo pomenila večjo strokovnost pri delu vseh služb. Večina poslovnih funkcij bo locirana na sedežu nove družbe v Domžalah oziroma tam, kjer bodo pisarniške kapacitete. Zato bo v okviru poslovnih funkcij prišlo tudi do prerazporejanja nekaterih od 270 zaposlenih v Kočni. kar pa po mnenju g. Kopušarja ne predstavlja težav, zlasti ne v primerjavi z vsakodnevno vožnjo na delo v prometno Ljubljano. Združena trgovska družba bo dosegla bistveno racionalizacijo na področju organizacije poslovanja. Dosedanje tri distribucijske centre v Kamniku, Domžalah in Grosupljem, ki opravljajo zelo podobno oskrbo, bodo specializirali za posamezne blagovne skupine, s tem bodo dosegli nižje stroške in sprostitev prostorskih zmogljivosti. Tako se bo dejavnost Kočninega skladišča preselila v Jarše, kjer bo močno centralno skladišče, distribucijski center v Kamniku pa se bo usmeril na oskrbo z mesnimi in mlečnimi izdelki ter zamrznjeno hruno.
Enotna nabavna in prodajna politika bo rezultirala tudi v enotnih cenah v vseh prodajalnah trgovske
družbe Vele, bodisi v Kamniku, Domžalah uli Grosuplju. Jože Kopušar pravi, da na področju maloprodaje bistvenih sprememb ne bo. Nova družba si bo prizadevala za čimbolj kvalitetno ponudbo kupcu in v ta namen se bo še hitreje nadaljevalo posodabljanje trgovin. Kočna je po lanskoletnih številnih investicijah v obnovo in posodobitev trgovin in odprtje franšizne prodajalne Univerzal v letošnjem letu investirala kar 200 milijonov tolarjev za tri ključne projekte - popolno preureditev živilskega marketa v Stranjah in na Kranjski cesti v Kamniku ter v nakup Emoni-ne trgovine na Trgu talcev. Pospešeno so investirali v opremljanje s POS sistemi in ob preureditvi trgovin smotrno izkoristili površine, saj so več prostora namenili prodajni dejavnosti, manj pa skladiščenju.
Med prvimi prednostnimi nalogami družbe Vele bo prav gotovo že dolgo pričakovana blagovnica v Kamniku, saj so načrti že v izdelavi, posodobitev trgovine na Trgu talcev in obnova trgovine v Mostah. Nova družba se je vključila tudi v novo gospodarsko interesno združenje Suma 2000, v katerem sodeluje pet velikih trgovskih družb - Vele, Živila Naklo, Potrošnik Murska Sobota, Era Velenje in Kolo-niale Maribor. Članice GTZ Suma 2000 so ustvarile v lanskem letu skoraj sto milijard tolarjev prometu in že razmišljajo o kapitalskih povezavah, saj želijo postati druga slovenska trgovska verigu in na nabavnem področju doseči položaj Mercatorja.
Direktor Kočne Jože Kopušar je ob zaključku najinega pogovora poudaril, da so v razmerah zelo intenzivnega združevanja na področju trgovine vodstva družb Kočne, Napredka in Tabora dosegla veliko podporo za združitev. Združ.eni bodo uspešneje in še bolje delali v zadovoljstvo vseh kupcev, Kanadčani pa bomo predvidoma konec naslednjega leta dobili težko pričakovano blagovnico.
SAŠA MEJAČ
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO
LETO 2000, ŽELI VSEM KRAJANOM DUPLICE V
IMENU SVETA KS PREDSEDNIK FRANC OREŠNIK
OBENEM ŽELIMO USPEŠNO IN SREČNO NOVO LETO 2000 TUDI UREDNIŠTVU KAMNIŠKEGA OBČANA
Novoletna anketa
POGLED NAZAJ IN NAPREJ V LETO 2000
V letu 1999 se kamniški industriji ni pisalo preveč rožnato, to pa se je odražalo tudi na socialnem področju naših občanov.
Pred iztekom letošnjega leta in vstopa v leto 2000 smo za kratko oceno doseženih rezultatov in problemov, s katerimi so se srečevali v iztekajočem se letu, zaprosili nekaj vodilnih kamniških gospodarstvenikov in nekaj vodilnih predstavnic socialnih zavodov in drugih zavodov v naši občini. Želeli smo izvedeti tudi, kako gledajo na prihajajoče leto, kaj nam bo to leto po njihovem mnenju prineslo, tako na gospodarskem kot na socialnem področju.
Mag. Matjaž Janežič, predsednik uprave Titana, d. d.:
V družbi Titan je bila v preteklem letu verjetno za neko krajše obdobje do-s e ž e n a najnižja toćka. Upamo, da nam bodo tržne razmere omogočale, da ohranimo vse proizvodne programe, zato stopamo v leto 2000 z večjimi upanji. Žal pa bodo zaradi velike zadolženosti družbe del cene za sanacijo Titana morali plačati tudi delavci. Bistveno pa je, da bo Titan kot pravna oseba s svojim zdravim jedrom in več kot stoletno tradicijo preživel, da bo tako omogočena zaposlitev tudi kakšni kasnejši generaciji.
Matevž Kirn, direktor Calcita, d. d.:
Preteče-no leto je bilo sicer naporno, vendar kar uspešno. V našo tehnologij o smo investirali kar 3,5 milijona DEM. Tehnologijo odpraše-vanja smo rešili že prejšnja leta. Zaradi uvajanja finejših izdelkov, ki prenesejo večje transportne stroške pri prodaji na tuje, bomo ustrezno dopolnili strukturo zaposlenih. Dokončali smo namreč novo proizvodno linijo, ki omogoča proizvodnjo najfinejših materialov. Zato bomo lahko zadostili potrebam vedno zahtevnejših kupcev po širšem asortimanu izdelkov. Tako bomo lahko sledili konkurenci. Drugo pa je razvoj kamnoloma, kjer smo v kooperaciji zaceli z betonskimi granulati.
V prihodnjem letu bomo tržili predvsem take izdelke, ki nam bodo prinesli kaj več dobička. Dosedanje grobe velike mase so namreč prinesle manj dobička, ob tem da so pri prevozu bolj obremenjevale okolje.
S krajevno skupnostjo kar dobro sodelujemo, sedaj si prizadevamo zmanjšati tudi hrup in njegov vpliv na okolico. V kratkem bomo v sodelovanju z občino zaceli, tudi z gradnjo pločnikov v Stranjah. Pomaga-
mo pa tudi pri razvoju športne, kulturne in drugih dejavnosti v krajevni skupnosti.
Glede tovornega prometa skozi mesto, še posebej pO Cankarjevi cesti, vidim rešitev v delni preusmeritvi na železnico. V bodoče naj bi se prevažali predvsem tisti materiali, ki ne zahtevajo velikih tovornjakov.
Bogomir VViegele, direktor Svilanita:
v —**sJH^^^^H Poslovno
I leto 1999 j je bilo v Svilanitu nekoliko slabše od prejšnjega, saj smo se v Evropi srečali s stagnacijo na trgu. Na Hrvaškem se je čutil izpad v turizmu, kar smo čutili tudi mi pri prodaji hotelskih brisač. Na slovenskem trgu se je pred uvedbo davka na dodano vrednost več uvažalo, kot pa kupovalo na domačem trgu. V drugi polovici leta se je položaj nekoliko izboljšal.
Pričakujemo, da se bodo ta gibanja nadaljevala v prihodnjem letu. Verjetno se bomo, če primerjamo naše rezultate z rezultati evropske konkurence, srečevali z vse močnejšo zahtevo po povišanju delovne produktivnosti. To pa seveda pomeni tudi postopno zmanjševanje zaposlenosti, ki pa bo sorazmerno omejeno. Ne računamo na neko odpuščanje delavcev, pač pa bolj na naravno fluktuacijo. Seveda, če ne bo večjih težav in izrednih pretresov na trgu. V trenutnih razmerah pa moramo držati neko ravnotežje med višino plač in socialno varnostjo zaposlenih ter na drugi strani iskati primerno donosnost kapitala, česar v preteklosti nismo bili vajeni.
Franc Jeras, direktor kamniško-domžalske poslovne enote SKB banke:
Po mo-| jem slabšega gospo-darjenja kot > letos prihodnje leto ne more biti. Mislim, da je faza propadanja velikih podjetij v Kamniku kon-
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV
ORGANIZACIJA KAMNIK, KOMENDA
VSEM ČLANOM ZSČ, POKROVITELJEM, PRIPADNIKOM SV IN DRUGIM SE ZAHVALJUJEMO ZA SODELOVANJE IN POMOČ TER VAM ŽELIMO VELIKO USPEHOV, VESELJA V LETU 2000.
čana. Titan je na pravi poti sanacije, vendar samo ob predpostavki, da se bodo uspešno dc-zinvestirali in povečali produktivnost tako, kot so si zamislili. V drobno gospodarstvo, ki je zelo zdravo, imam zaupanje. Mi imamo zelo veliko dobrih komitentov, ki se zelo dobro uveljavljajo. Večkrat sem že dejal, da bi morala občina s prostorskimi plani pospešiti dezinvestiranje podjetij, v mislih imam zlasti področje Kemijske industrije, Stola, pa tudi Utoka, Alprema in drugih. Če se bo na teh delih obnovila gradnja, ki jo občina potrebuje, potem se občina za svoj razvoj ne sme bati. Zelo na glas pa lahko povem, da pa se tisti, ki v naši občini usmerjajo razvoj, ne znajo poenotiti.
Glede razvoja v prihodnjem letu sem kljub temu optimist. Imamo namreč nekaj dobrih programov, vendar pa sem pesimist, če občina ne bo s prostorskim planom omogočila uresničevanja dobrih gospodarskih zamisli. Investitorji s kapitalom nc bodo prihajali v občino, če bodo videli, da niso zaželeni. Če bodo denimo sprejeti tako, kot je prišel v Kamnik ZIL ki dejansko ne ve, kakšne korake delati naprej, potem se bodo drugi kmalu začeli izogibati naše občine.
Ana Zelič, vodja Urada za delo v Kamniku:
Na našem uradu za delo se v vsem letu prijavi kot brezposel-i nih od 900 $ do 1000 oseb. Konec leta 1998 smo imeli v naši občini prijavljenih 1319 brezposelnih, v desetih mesecih letošnjega leta se je prijavilo 822 brezposelnih. Na delo sedaj čaka 1260 ljudi. Računamo, da bo stanje nezaposlenosti konec letošnjega leta enako lanskemu. Prijavljajo se tako tisti, ki so končali šolanje in iščejo prvo zaposlitev, kot tisti, ki so iz kakršnih koli vzrokov izgubili delo.
V desetih mesecih sc jih je zaposlilo 618, 179 pa je Jjilo izločenih iz evidence.
Zelo težko najdejo ponovno zaposlitev zlasti starejše osebe, brezposelni brez izobrazbe in invalidi. Seveda stanja brezposelnosti nc moremo ocenjevati zgolj prek statistike, saj je pomembno socialno stanje posameznega brezposelnega občana. Mnogi se znajdejo v veliki socialni stiski, za marsikatero brezposelnostjo sc skriva usoda cele družine.
Napovedi za leto 2000 žal niso nič kaj ugodne in razveseljive. Število brezposelnih Se bo gotovo povečalo. Upamo samo lahko, da ne bo preseglo doslej največje številke v zadnjih desetih letih, ko je leta 1993 v naši občini čakalo na zaposlitev kar 1841 brezposelnih oseb.
Marjeta Benkovič, svetovalka v oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik:
Moram reči, da smo v občini na pod ročju socialnega skrbstva
kolikor toliko za silo pokrivali interese oziroma potrebe, ker vemo, da je denarja vedno premalo. Zato prednostno zagotavljamo pokrivanje zakonskih obveznosti. Največji delež, kar 60% sredstev, namenjamo za zagotavljanje doplačila domske oskrbe naših občanov. V domovih je namreč okrog 76 naših občanov. Centru za socialno delo prispevamo 15% za plače, prispevke in materialne stroške. Občina namenja tudi del sredstev za letovanje otrok, sofinanciramo tudi delovanje društev s področja socialnega varstva in humanitarne organizacije. Skupaj bo občina letos namenila za področje socialnega varstva okrog 76 milijonov SIT.
Tudi zaradi prezasedenosti domov za starejše občane v zadnjem času pospešujemo pomoč ostarelim na domu, poskušamo čimbolj razviti to socialno mrežo. Letos je bilo take pomoči deležnih okrog 60 občanov. Seveda v tako kratkem času še nismo uspeli pokriti vseh potreb, čeprav si poleg zaposlitve dveh delavcev pomagamo tudi z javnimi deli in s prostovoljci. Po normativih rabimo v javni službi .najmanj deset ljudi.
Za leto 2000 smo računali, da bi za socialno varstvo namenili vsaj za 6% več sredstev, ne pa 3,8%, kot so nam določili z indeksacijo, kar je odločno premalo. Upam, da bomo vsaj za domsko oskrbo in za cepter za socialno delo dosegli nekoliko več sredstev. Za pomoč na domu pa smo predvideli zaposlitev 2,5 delavca. Za naprej pa bi morali predvideti širitev te javne mreže vsaj z dvema delavcema na leto. Poleg tega pa moramo nameniti nekaj čez pet milijonov SIT za Našo hišo v Grobljah.
Nada Kolar, vodja kamniške izpostave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije:
Zaradi napred ka znanosti na področ-j ju zdrav-Istva in vedno večjih zahtev ljudi po kvalitetnih zdravstvenih storitvah se stroški v zdravstvu naglo večajo. Gospodarstvo jih že nekaj časa ne more pokrivati v celoti. Zato zavarovanci plačujemo svojo soudeležbo v taki ali drugačni obliki. Da se izognemo doplačilom, je prostovoljno zdravstveno zavarovanje vsaj koristna, če že ne zelo potrebna odločitev. Čeprav se strošek zavarovanja zdi odveč in nepotreben, se nam lahko bogato obrestuje. V primeru dolgotrajnejših zdravstvenih težav marsikdo sam nc bi zmogel poravnati stroškov zdravljenja.
Čeprav ugotavljam, da v urejenosti zdravstvenega zavarovanja in osveščenosti občanov o zdravstvenem zavarovanju naša občina ne odstopa od drugih, je prav, da so občani dobro seznanjeni s pravicami in možnostmi zadovoljevanja zdravstvenih potreb. Zaradi različnih oblik organiziranosti zdravstva (javne službe, zasebniki, samoplačniškc ambulante) jc vsaka informacija o tem, kje in kako koristiti zdravstvene storitve, še kako dobrodošla.
V prihodnjem letu nas čaka uvedba kartice zdravstvenega zavarovanja, ki bo nadomestila dosedanje zdravstvene izkaznice in omogočila lažje in kvalitetnejše uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Ker uvedba kartice zahteva urejenost zdravstvenega zavarovanja, je potrebno, da vsi, ki ga nimajo urejenega, to storijo v najkrajšem času.
Metka Romšak, direktorica Centra za socialno delo Kamnik:
Veliko težav po-v z r o C a I dejstvo, da mladi nc j dobijo za-pos I i t ve, tisti, ki so jo izgubili, jo pa prav tako težko dobijo, zlasti če so stari nad 40 do 45 let.
Zaradi načrtovanja dejavnosti bi si želeli bolj stalno gmotno podlago, da bi že na začetku leta vedeli, s kakšnimi sredstvi bomo razpolagali. Denimo, začnemo z nekim projektom, pa sploh ne vemo, ali bomo zanj dobili kaj denarja ali nc. Moteče je tudi, da se razpišejo programi šele sredi leta, pa ne vemo, koliko denarja bomo dobili, ali ga bomo sploh dobili. Recimo, ali bomo lahko kaj plačali prostovoljcem ali pa jim bomo povrnili le materialne stroške in podobno.
Glede na potrebe smo kadrovsko premalo zasedeni. Potrebovali bi šc kakšnega strokovnega delavca, da bi zapolnili potrebe po negovalkah na domu in podobno. Tega bi si želeli tudi občani, ki so deležni take pomoči. Ti se navežejo na določenega izvajalca in mu zaupajo. Stari ljudje sc težko prilagajajo stalnim spremembam. Z javnimi delavci pravzaprav lc mašimo luknje.
Več sredstev bi morali nameniti šolskim otrokom iz socialno šibkejših družin za udeležbo na letovanjih, v šoli v naravi, za brezplačne malice. Enako velja za,različne mladinske delavnice, prek katerih bi lahko mladim ponudili kaj več, da ne bi bili pogosto prepuščeni sami sebi.
Ker sem optimist že po naravi, mislim, da se bo v prihodnje stanje na socialnem področju izboljševalo, denimo z donacijami, saj se ti novi trendi tudi pri nas uveljavljajo.
Včasih smo zelo težko dobili prostovoljec, denimo za pomoč na domu, za delo z. mladimi, sedaj pa se stanje spreminja na bolje. Mladi zelo radi sodelujejo, so zelo pripravljeni delati, seveda, če vidijo nek smisel tudi zase.
Marta Žerko, direktorica Doma starejših občanov Kamnik:
Letošnje leto smo v našem zavodu po-svetili
predvsem sanaciji posledic lanskoletnih novembrskih neurij. Čeprav smo s sanacijo spodnjih prostorov začeli že lanskega decembra, glede na to, da je morala potekati redna dejavnost v hiši, ni bilo možno obnoviti vseh prostorov naenkrat. Tc dni sanacijska dela, ki bodo po dosedanjih ocenah stala okrog 140 milijonov SIT, v glavnem zaključujemo. Od države smo za ta
namen prejeli okrog 113 milijonov SIT, ostalo pa smo pokrili iz amortizacije in drugih lastnih virov.
Seveda tudi naše dejavnosti nismo zanemarili, saj smo se vključevali v vsa področja, tako na področju izobraževanja kot v tokove, ki so nas spremljali to leto - leto starejših.
Prav zaradi poteka obnovitvenih del nismo mogli izkoristili vseh prostorov. Zaradi preseljevanja smo morali število oskrbovancev zmanjšati poprečno za 3 do 4 oskrbovanec, čeprav imamo sicer dom vedno polno zaseden.
Moram, pa reči, da kljub temu, da je naš dom novejši, še kar sodoben, sedanjim trendom kmalu ne bo več zadoščal. Vedno več se daje poudarka individualnosti posameznega stanovalca, to pa pomeni preusmeritev doma v zmanjšanje kapacitet v obstoječem objektu. Ta cilj bi bilo mogoče doseči z gradnjo dodatnih objektov, za kar imamo sicer vse pogoje, vendar bo trajalo več let.
Prihodnje leto bomo praznovali tudi 25-letnico obstoja. S programom jubilejnega leta ne bo nobenih težav, saj že sedaj zelo dobro sodelujemo z vrtci, šolami, društvi, skratka, lahko rečem, da povezovanje omogoča zelo bogato kulturno življenje v našem domu.
Zdravka Slavec, direktorica Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik:
Letos smo kar precej investirali v samo hišo. Največja pridobitev je vzpostavil cv računalniškega omrežja, it.i eni strani smo razvili notranjo informacijsko mrežo, na drugi pa so vsa ključna mesta v hiši priključena na elektronsko pošto. Poleg tega smo povsem na novo opremili že zastarelo računalniško učilnico. Tu moram omeniti zelo veliko podporo Zavoda za šolstvo R Slovenije. Pomembno pa je tudi, da smo uspeli vzpostaviti šolski radio, ki veliko pripomore k obveščanju gojencev in večjemu zanimanju za novinarski krožek. Sedaj delamo na projektih in dokumentaciji za šport-norekrcativni del, kjer je predvidena telovadnica in bazen, ki naj bi služil tudi plavalnemu udejstvovanju Kamničanov, še posebej mladine. Temu bo namenjeno leto 2000, da bi lahko začeli z izvedbo del leta 2001. Seveda pa se je treba šc zelo prizadevali za pridobitev sredstev. V prihodnjem letu bi radi pokrili tudi jahalnico. Zato se sedaj prijavljamo na vse razpise za pridobitev sredstev, saj bo pokritje zahtevalo preko 20 milijonov SIT.
Ker smo uspeli vzpostaviti mobilno službo za svetovanje na terenu, bo to tudi v prihodnje ena naših pomembnih funkcij. Vedno več otrok se namreč poskusit integrirati v redne šole, mi pa bomo pri tem skrbeli za svetovanje staršem, otrokom, učiteljem in podobno. Letos smo izpeljali tudi več programov za izobraževanje strokovnega kadra. Med drugim tudi v okviru projekta javnih del za asistente za fizično pomoč gibalno oviranim učencem osnovnih šol. Te asistente bomo za celotno Slovenijo v sodelovanju Z Ministrstvom za šolstvo in Zavodom za zaposlovanje izobraževali tudi prihodnje leto.
FRANC SVETELJ
Kamniški OBČAN
IZ DRUŠTEV IN STRANK
17. dVcembra J999 5
Dobrodelna akcija Tomaža Humarja in Rdečega križa Kamnik
Pomoč družini tragično preminulega Janeza Jegliča
Svetovno priznani alpinist, član alpinističnega odseka Planinskega društva Kamnik, seje nedavno vrnil s Himalaje, kjer je dosegel edinstven uspeh.
Po vrnitvi se je spomnil na SOplezalca Janeza Jegliča, ki se je smrtno ponesrečil v Himalaji leta 1997. Domaje zapustil ženo in tri otroke.
Tomaž Humar ni pokazal, da je samo vrhunski alpinist, ampak daje ludi plemenit človek širokega srca. Pripravljen je pomagati prijateljevi družini. Kupcem na voljo je že prepustil del alpinistične opreme, s katero je plezal in dosegel enkratne uspehe.
Območna organizacija Rdečega križa Kamnik je sprejela njegovo pobudo za zbiranje prispevkov, ki bi jih namenili Jegličevi družini. Mnogi so se odločili, da namesto novoletnih čestitk prispevajo za to dobrodelno akcijo. Sredstva lahko nakažete na OZ RK Kamnik s pripisom: Janez Jeglič, žiro račun 50140-678-57044, sklic na številko 200.
Darovalci lahko za nakazana sredstva uveljavljajo davčno olajšavo.
Hvalevredna je pobuda Tomaža Humarja in OZ RK Kamnik. Pričakujejo, da bo akcija obrodila lep uspeh. Vsem, ki bodo sodelovali, se Tomaž. Humar in Rdeči križ že vnaprej iskreno zahvaljujeta, hkrati pa vsem želita srečne in zadovoljne praznike! STANE SIMŠIČ
Dom v Kamniški Bistrici
Planinsko društvo Ljubljana-Matica, ki upravlja planinski dom v Kamniški Bistrici, je sporočilo, da bo ta dom med letošnjo zimsko sezono zopet zaprt. Odprli naj bi ga le ob lepih koncih tedna in pa po dogovoru. Bolj ali manj stalno pa je ves čas odprla gostilna »Pri Jurju« na drugi strani Bistrice, pod Mokrico.
BOJČ
Zeleni Kamnika delijo hrano za ptice
Kot že nekaj let bomo tudi letos ob pomoči podjetja in podjetnikov poskrbeli za ptičjo hrano v teh mrzlih dneh.
. Ljubitelji ptic se lahko oglasile v pisarni Zelenih v Kamniku na Cankarjevi 3 vsak četrtek od 17. do 19. ure, prosimo pa vas, da s seboj prinesete primerne vrečke.
Zaradi praznikov bo pisarna zaprta od 24. decembra do 7. januarja prihodnjega leta, tako da bomo zadnjič v tem letu delili hrano v četrtek, 23. decembra, in nadaljevali v četrtek, 13. 1. 2000.
ZELENI SLOVENIJE - OO KAMNIK
Pri Klasu najlepša Miklavževa izložba
Na sam Miklavžev god, 6. decembra, je komisija Odbora za oživljanje starih običajev ocenila najlcjiše po Miklavževo aranžirane izložbe. Tokrat je najvišjo oceno dobila izložba trgovine Klas z. Glavnega trga 16. Lepo urejena je imela malone vse bistvene elemente te zvrsti: iz kruha, čokolade, in leda oblikovane Miklavževe figurice, parklje, značilne parkije-ve palice, ovite v okrasni, resasto narezani krep papir. Manjkal ni niti utripajoči »peklenski ogenj«.
Drugo mesto je bilo prisojeno izložbi trgovine Srček, tudi z. Glavnega trga v Kamniku. To izložbo je krasila Miklavževa kapa z. lepo aranžiranimi darili v prevladujoči značilni, rdeči, Miklavževi barvi. Izložba trgovine Tip-Top prejme tokrat tretjo nagrado. Pri tej je zlasti ugajal del z. lepim Miklavževim likom. Četrto oz. peto mesto sla si zaslužili izložbi Lec-tarjeve Svečarije oz. trgovine Črna mačka nasproti šutenske cerkve.
Komisija je sicer opazila tudi nekaj okusno aranžiranih izložb, ki pa so jim manjkali nedvoumni pravi Miklavževi liki. Naša tradicija namreč ne pozna zamenjave Miklavževega z Božičkovim likom. Slednji, uvožen iz anglosaksonskega sveta, v zadnjih letih izpodriva iz nekdanje Sovjetske zveze k nam prav tako uvoženega dedka Mraza. Oba naj bi nadomestila j)ri nas tradicionalnega božičnega Jezuščka.
Odbor za oživljanje običajev pri OO SKD Kamnik
Najvišji priznanji Tomažu Humarju
Izjemno dejanje Tomaža Humarja, vzpon v alpskem slogu po prvenstveni smeri v osrednjem delu južne stene 8167 m visokega himalajskega vrha Daulagirija v predzadnjem letu drugega tisočletja našega štetja, je našlo svoje priznanje tudi na državni in športni ravni. Tako je 17. novembra predsednik republike, gospod Milan Kučan, priredil poseben sprejem za Tomaža, člane odprave, za katero bi lahko celo rekli, daje bila kamniška, in še nekatere druge planinske goste. Ob tej priložnosti je Tomažu izročil tudi častni znak svobode Republike Slovenije. Povedal je: »S podvigom Kumničana, kije kol prvi sam v alpskem slogu preplezal južno steno 8167 m visokega Daulagirija, je Slovenija še bolj stopila v svet.« Po trenutno dostopnih podatkih je tako Tomaž postal ludi pni Kanmičan, ki je za svoje športne dosežke dobil to visoko državno priznanje.
Seveda pa Humarjev vzpon ni pomemben samo kot dosežek v promociji države Slovenije, ampak je še toliko bolj pomemben kol uspeh na športnem področju. Zalo gaje odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj letos uvrstil med pet prejemnikov najvišjega slovenskega športnega priznanja, Bloudkove nagrade. Poleg njega sla to nagrado letos dobila še vrhunska športnika Gregor Cankar in Luka Špik in športna delavca dr. Branko Elsner in Marjan Jemec. Poleg nagrad je bilo podeljenih lu-.di deset Bloudkovih plaket za odlične dosežke v športu. Priznanja je na slavnostni prireditvi 26. novembra v veliki dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Ljubljani prejemnikom izročil minister za šolstvo in šport dr. Pavle Zgaga.
BOJČ
Pridejo trikraljevski koledniki
Na praznik sv. Treh kraljev 6. januarja in pred njimi vam bodo na vaših domovih trikraljevski koledniki tudi tokrat zaželeli vso srečo in božjega blagoslova.
Sprejmite jih lopto v vaših domovih. i i koledniki nadaljujejo našo lepo narodno tradicijo. Vaši darovi, kijih bodo pri tem zbirali, bodo, tako kot doslej, dani v dobrodelne namene. V blokih bodo koledniki potrkali na lista vrata, kijih boste označili z. dobrodošlico, npr. z G+M+B ali kako drugače razpoznavno. Odbor za oživljanje starih običajev
Razstava o zlatih letih ženske odbojke v Kamniku
DA NE BI POZABILI NA USPEŠNE KAMNIŠKE ODBOJKARICE
Tisti sneženi večer 17. novembra so se v razstavišču Veronika kljub slabemu vremenu zbrali ljubitelji kamniške odbojke, še posebej pa nekoč aktivne tekmovalke uspešne kamniške ženske odbojkarske vrste. Na spominsko razstavo o zlatih letih ženske odbojke v Kamniku jih je povabila organizatorica razstave in dolga leta aktivna kamniška odbojka-rica Mija Majcenovič, roj. Štele.
Kot jc sama dejala, je s to razstavo želela zapolniti vrzel v pisanju zgodovine ženske odbojke v Kamniku. V letih 1949 do 1958, ki jih je zajelo gradivo, predstavljeno na razstavi, so se kamniške mladinke in članice namreč uvrščale v vrh slovenske odbojke. Kot republiške prvakinje so se kamniške odbojkarice leta
it ** * j.
1954 uvrstile v II. zvezno odbojkarsko ligo v takratni Jugoslaviji.
K uveljavitvi ženske odbojke v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji je svoj delež prispevala tudi Kam-ničanka Tilka Završ-nik Gajšek, ki je v
odbojkarskem klubu Na odprtju razstave so se zbrale tudi nekoč aktivne kamniške odbojkarice: (v prvi vr-Enotnost in kasneje stičepijo, z leve) Marinka Benkovič, Olga Černol, por. Čadež, Marku Volani,por. Tro-v Zclezničarskem od- bevšek, in Marinka Drolc, por. Ahčin, (stojijo z leve) Anka Koncilja, por. Matičie, Sil-bojkarskem klubu va Trbižan, por. Ponikvar, Inka Zupan, por. Šimenc, Ivana Kregar, por. I asu'ti, Hela Ljubljana osvojila vrs- ^'rc' Por' Dujakovič, Meta Ziherl, por. Krstič, Angelca Komatar, por. Rozmanu, in tO naslovov državnih "rSam"lU,rka razstave Mija Štele, por. Majcenovič.
prvakinj, bila je članica držav- nosni, da se je vseh petdeset sodelovali Janez Majcenovič,
ne reprezentance in njena ka-petanka. Kar nekajkrat ji je družbo pri osvajanju teh naslovov delala druga odlična kamniška odbojkarica Marta Štele.
»Kamničani smo lahko po-
Kulturni del programa »se je zgodil« kar v družinskem krogu Majcenovi-ievih, kot je dejal Janez Majcenovič, kije s hčerko Marto ob klavirski spremljavi Janeza Močnika odigral razboriti par iz Prešernove Železne ceste. Ni pozabil pristaviti, da so s to duhovito pesmijo spomnili nekdanje odbojkarice na vožnjo z vlakom na večino tekmovanj, kadar niso slučajno dobile kakšnega tovarniškega kamiona.
Poslavljamo se od starega leta in polni veselih pričakovanj se oziramo v novo leto, novo stoletje, tretje tisočletje... Naj nas prazniki, ki so pred nami - božič, dan samostojnosti, novo leto z mnogimi toplimi stiski rok povežejo v srečno, iskreno, razumevajoče dobro skupnost prihodnosti, želita
Združena lista socialnih demokratov Kamnik in Komenda
ZDRUŽENA L i STA
socialnih demokratov
fSLS
Slovenska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka vošči vsem občanom na Kamniškem lepo doživet božič in veliko sreče v novem letu 2000.
Obenem čestitamo ob dnevu samostojnosti.
novo leto 2000
*************** *************** *********
* J
* ±£^F^Xčj& Božični mir, * j^^iAi^>Z^ veselje in srečno *
*
*
* * *
*
*
i Slovenski krščanski demokrati
let ob moški odbojkarski eliti obdržala tudi ženska odbojka,« je dejala Mija Majcenovič v svojem uvodnem nagovoru in se ob tej priliki spomnila tudi pokojnega trenerja kamniških mladink in članic Vinka Čadeža in dveh preminulih od-bojkaric Kristine Dolar in Marle Štele, hkrati pa zaželela veliko uspeha sedanjemu trenerju deklet Mihu Premel-ču.
V kulturnem programu so
njegova hči Marta Zabret ter pianist in skladatelj Janez Močnik. Predstavili so Prešernovo Od železne ceste.
Zbrane ljubitelje kamniške odbojke je pozdravil tudi Zupan Tone Smolnikar, ki je tudi predsednik odbojkarskega kluba Kamnik. Zahvalil se je organizatorici razstave za njen velik prispevek k zgodovini kamniške ženske odbojke.
FRANC SVETELJ
Občina Kamnik
Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Kamnik, Zveza kulturnih organizacij občine Kamnik, Mladinski center Kamnik,
Odbor za božično novoletne prireditve občine Kamnik, Odbor za oživljanje starih običajev pri 00 SKD Kamnik, Turistično informacijski center občine Kamnik, ,1+* Kulturno društvo dediščina in Matična knjižnica Kamnik
PROGRAM BOŽIČNO-NOVOLETNIH PRIREDITEV
*3>
Ponedeljek. 20, decembra, ob 14, uri 0. S. Marije Vere Kamnik: PRODAJNA RAZSTAVA ROČNIH DEL ob 18, uri - Matična knjižnica Kamnik: URA PRAVLJIC ob 19.30-Dvorana Glasbene šole Kamnik: PREDNOVOLETNI KONCERT Pihalnega orkestra glasbene šole Kamnik in Pihalnega orkestra glasbene šole Kranj
Torek. 21. decembra, ob 10. uri
Matična knjižnica Kamnik: POLNA LUNA IN SHUJŠEVALNA KURA, dramska skupina O. Š. 27. julij.
ob 17. uri - Matična knjižnica Kamnik: Lutkovna igra MARKOVA ŠOLSKA TORBA
Sreda. 22. decembra, ob 16. uri
HIP DUPLICA BUTALSKE RAZGLEDNICE, dramska skupina OŠ. Frana Albrehta
ob 16. uri - Glavni trg Kamnik: ZADNJE SANKE DEDKA MRAZA, dramska skupina O.Š. Marije Vere
ob 16. uri - O.Š. 27. julij Kamnik: B0ŽIĆK0VA DELAVNICA Četrtek. 23. decembra, ob 16. uri
Glavni trg, Kamnik: Predstava POLNA LUNA IN SHUJŠEVALNA KURA, dramska skupina 0. Š. 27. julij
ob 16. uri - O.Š. 27. julij Kamnik: BOŽIČKOVA DELAVNICA
ob 18, uri - Dvorana Glasbene šole Kamnik: PRAZNIČNI KONCERT učenk
in učencev Glasbene šole Kamnik
Petek. 24. decembra, ob 16, uri
Glavni trg, Kamnik: Lutkovna predstava ZIMSKA ZGODBA (Majetida). Nastop otroškega ZB0RĆKA pod vodstvom ga. Marine Aparnik in OBISK BOŽIČKA
ob 17,30 - HIP Duplica: OBISK BOŽIČKA Sobota. 25. decembra, ob 19,30
Cerkev Frančiškanskega samostana: BOŽIČNI KONCERT MePZ Cantemus Kamnik
Nedelia. 26, decembra, ob 10, url
Glavni trg, Kamnik: Nastop MESTNE GODBE KAMNIK v počastitev Dneva samostojnosti
ob 20, uri - Srednješolski center Rudolfa Maistra, Kamnik: PRAZNIČNI KONCERT MESTNE GODBE KAMNIK Ponedeljek, 27. decembra, ob 17. uri
Glavni trg, Kamnik: Predstava JABA-DABA-DU - čarodej, klovn, glasba; MEŽAN-KUČ
ob 20. uri - Srednješolski center Rudolfa Maistra: NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK Torek. 28. decembra, ob 17. uri
Glavni trg, Kamnik: BAJA-BAJA Z MOJCO IN KALIĆOPKOM ob 19. uri - Kulturni dom Šmartno v Tuhinju: PREDSTAVITEV KS ŠMARTNO V SLIKAH IN BESEDI Sreda. 29. decembra, ob 17. uri
Glavni trg Kamnik: Lutkovna predstava RADOVEDNI SLONČEK (Majetida) Četrtek. 30. decembra, ob 17, uri
Glavni trg, Kamnik: Lutkovna predstava DOGODIVŠČINE STRAHCA BU (Majetida)
ob 19. uri - Galerija Veronika: »V LETU 2000«.
Odprtje skupinske razstave likovnih del kamniških ustvarjalcev
Petek. 31. decembra, ob 16, uri
Glavni trg, Kamnik: Lutkovna predstava MEDVED IŠČE PESTUNJO ZAPOJMO Z DEDKOM MRAZOM (Majetida)
PO 22. URI na Glavnem trgu v Kamniku Silvestrovanje 2000
Z ANSAMBLOM NAGELJ - OGNJEMET
V ČASU OD 20. 12. DO 31. 12. 1999 BO NA GLAVNEM TRGU V KAMNIKU POTEKAL BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM.
V
V Krajevni skupnosti Smarca preudarno, načrtno in vztrajno
Čimprej dokončati ureditev kanalizacije
Z Ivanom Sekavčnikom. predsednikom Sveta krajevne skupnosti Šmarca, je tekla beseda o najpomembnejših zadevah, ki jih ta čas Želijo urediti.
Predsedniško dolžnost je prevzel 1996. leta. 2e predtem je Svet KS iskal rešitve za realizacijo projekta -kanalizacije. Polnih 10 let se zadeva ni premaknila z mrtve točke. Danes je prevladalo mišljenje, da je kanalizacija osnova za urejanje vseh ostalih komunalnih zadev. Z odločno akcijo so uspeli prepričati občinske organe, da sodelujejo s finančnimi sredstvi. KS mora zagotoviti 30% vseh potrebnih sredstev. Ker v KS nimajo stalnega vira dohodkov.
Ivan Sekavčnik, predsednik sveta KS Smarca
niti krajevnega samoprispevka, so se s krajani dogovorili, da podpišejo individualne pogodbe. Odziv jc bil obetajoč, kar 90% vseh je soglašalo s takim načinom sofinanciranja.
Z deli na kanalizacijskem omrežju, dolgem cca 6,5 km, so pričeli 1997. leta. Postopek so razdelili na štiri etape. Uspešno sta zaključeni prvi dve, tretja je v zaključni fazi. Z zadnjo bodo pričeli čimprej. Pri tretji etapi so kar nekoliko zaostali predvsem zaradi lastniško pravnih zapletov.
Do sedaj je zgrajenih že 5 km kanalizacije. Vrednost projekta v KS Šmarca znatno presega možnosti KS. Pri realizaciji projekta finančno sodeluje občina, del sredstev je prispevalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor poleg sredstev, ki jih prispevajo krajani. V KS so prepričani, da bo na ta način celotna in-vesticija pokrita. Posamezniki so nekoliko v zaostanku s plačili pogodbenih obveznosti in to bi lahko ogrozilo zaključek izgradnje zadnje etape. Po mnenju predsednika sveta bodo ta vprašanja pravilno rešena tudi z občinskim odlokom.
Vzorno urejena Pibernikova ulica
Z zaključkom kanalizacijskih del v prvi in drugi etapi so že načrtno pristopili k urejanju najvažnejše - Pi-bernikove ulice, ki povezuje Stnar-co in Nožice. Ulico so že v celoti asfaltirali, uredili hidrantno omrežje, obnovil in napeljali novo vodovodno omrežje, uredili javno razsvetljavo in položili plinovodne cevi. Tako ne bo spet nepotrebnega prekopavanja ulice. Tudi tukaj je obveljalo enako načelo financiranja kot pri kanalizaciji: občina - KS, oziroma krajani.
V KS so se odločili, da bodo po tem vzorčnem urejanju Piberniko-ve modernizirali tudi ostale ulice, ceste in poli v celotni KS Smarca. Zelo so zadovoljni, da jim je ta del modernizacije ceste uspel. To je dobra naložba v prepričanju in pri pravičnosti ljudi, da jc mogoč hitrejši napredek le s sodelovanjem vseh.
Urejanje kanalizacije in modernizacija cest jc v polni meri angažirala vse dejavnike, /lasti pa svet KS. Razreševanje teh komunalnih zadev so bile in bodo še nekaj časa prednostne naloge v tej KS. V KS Smarca načrtujejo po zaključku kanalizacije nadaljevati z modernizacijo cestnega omrežja v dolžini cca 5 km. Do sedaj je urejenih cca 3 km, preostale pa bodo reševali v naslednjih letih, če bo občina tudi vnaprej sodelovala s finančnimi sredstvi. Z urejanjem cest bodo hkrati reševali javno razsvetljavo. Projekti so že izdelani.
Predsednik KS omenja, da jc Občina Kamnik v zadnjih letih namenjala del sredstev v to KS, poprej pa so bila sredstva precej pičla. Po razpoložljivih podatkih KS Smarca ustvari letno 5% družbenega proizvoda, zato je prav. da se ta sredstva postopoma vračajo.
Na področju KS Šmarca uspešno deluje cca 50 obrtnikov in podjetnikov ter tri delovne organizacije. Z vsemi KS dobro sodeluje.
Varnost krajanov
KS Šmarca sc že dolgo časa zavzema za rešitev manjkajočih prehodov preko glavne ceste Duplica-Domžale. Po mnenju in oceni KS bi bilo potrebno urediti vsaj 5 preho-
SIL
EST
Podjetje za poslovne storitve, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 45, 1240 Kamnik
PONOVNO OBVEŠČA
etažne lastnike večstanovanjskih hiš v Kamniku in sicer na Kovinarski 1a, 1b, 1 c in 10a, Levstikovi 17, Steletovi 17, Kranjski 4b, 4c, 4č in 4d, Ljubljanski, Groharjevi 2, 4, 6, 10, 12, 14, 18 in 20, Matije Blejca 2 in 4, Klavčičevi 7, Jakopičevi 22, 23, 24, 25, 26, 27 in 28, Tunjiški 2b in 2c, Fužine 2 in 2a, itd..., da je preko pooblaščene odvetniške pisarne že vložila v Zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Kamniku zemljiškoknjižne predloge za vpis etažne lastnine (vpis večstanovanjske hiše in posameznih stanovanjskih enot).
Za stanovanjske enote na Zikovi ulici 2, 3, 4, 5, 6 in 12 sporočamo stanovalcem, da je zaključena geodetska odmera in vris teh objektov (odmerjeni so le objekti, ki jih vpisuje SILVEST), tako da bomo pričeli v januarju 2000 (oz. ko bo geodetska odločba pravnomočna) z vpisom po določbah novosprejetega Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v Zemljiško knjigo (ZPPLPS, Ur. I. št. 89/ 99), kar velja tudi za vpis naslednjih večstanovanjskih hiš: Samostanska 5, Tunjiška 2/a, Matije Blejca 16, Groharjeva 16, Medvedova 5/a, 7, 9 in 23, Kranjska 4/a, 2, Ljubljanska 3/b, Kovinarska 10/c, Kajuhova pot 10, Cankarjeva 10 in 20 ter preostale večstanovanjske hiše na Jakopičevi ulici in drugih v Kamniku,...
Vsem, ki ste se do sedaj odločili za družbo SILVEST, d.o.o., Kamnik kot izvajalca vknjižbe etažne lastnine, sporočamo, da bomo te storitve izvršili v dogovorjenih rokih, nekateri so se zaradi pričakovanja novosprejetega zakona podaljšali. Novi zakon je tudi podaljšal rok za vknjižbo etažne lastnine še za nadaljnjih 5 let.
Če se etažni lastniki posameznih večstanovanjskih zgradb še niste odločili za vpis, je še čas, zato nas pokličite in zahtevajte tudi pisno ponudbo.
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 810-960 vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure. _
Ob prehodu v novo tisočletje želimo vsem strankam ifjfcp in bralcem Kamniškega občana ^ ^
veselo božično in novoletno praznovanje CsIcS J&k
ter mnogo lepega v letu 2000! ^jfct
dov za pešce in temu primerno urediti tudi pločnike.
Še nevzdržnejše jc stanje na področju prehoda pri Železniški postaji Šmarca ob glavni cesti Duplica-Mengeš. Ta prehod je izredno nevaren, saj ni niti označen. Ljudje, ki gredo na vlak ali avtobus, prečkajo glavno cesto in sc izpostavljajo velikim nevarnostim. To vprašanje bi moralo urediti Ministrstvo za promet in zveze, rep. direkcija za ceste. Reševanje je v postopku že od 1996. leta, rešitve pa Se ni videti. Morda odgovorni čakajo na kakšno večjo nesrečo, sc sprašuje predsednik Sveta KS Ivan Sekavčnik.
In druga vprašanja?
Kulturni dom Šmarca šc vedno čaka na dokončanje. Del objekta -zlasti dvorana - je še vedno v surovem stanju. Tudi to bodo poskusili rešiti /. lastnimi sredstvi. V stavbi je otroški vrteč, knjižnica, prostore ima KS in seveda tudi gasilci. Ti so po besedah predsednika Sveta KS zelo prizadevni in poprimejo za vsako delo. Strokovno so zelo dobro usposobljeni, kar dokazujejo na različnih preizkusih znanja in na tekmovanjih, kjer dosegajo zelo opazne rezultate.
Obrambni nasip ob reki Kamniška Bistrica
Na pobudo KS Homec, ki se ji je pridružila tudi KS Šmarca, so odgovorni vodnogospodarstveni organi zgradili obrambni nasip ob slrngi Kamniške Bistrice. Ob večjih vodnih ujmah je voda pri Šmarci prestopila bregove in je nižje ležeče naselje v Šmarci poplavljala.
Reševanja pomembnih problemov se v tej KS lotevajo načrtno in odločno, uspehi so že vidni, kar dokazujejo konkretni rezultati na številnih področjih. Pomemben pri tem je tudi usklajen pristop Sveta KS, krajanov, občine in drugih. Tak pristop seveda zagotavlja dolgoročni napredek na področju cele KS Šmarca.
Ob zaključku našega pogovora je predsednik Sveta KS Šmarca Ivan Sekavčnik zaželel ob bližnjem novem letu vse lepo krajanom KS Šmarca in vsem občanom Kamnika.
STANE SIMŠIČ
O »Bohkovem keudru« v Kamniku
Stari Kamničani vedo še povedati o znamenitem kraju, kjer sloji šc danes »Bohkov keuder«. Kje je ta kraj v Kamniku?
Na Trgu talcev, o preureditvi katerega smo že razpravljali na občini, so se v srednjem veku dogajale žalostne stvari. Sedanja generacija Kamničanov ve, kje so bila srednjeveška mestna vrata. Severna vrata so meščani imenovali Mekinjska vrata ali »Frauen Thor«.
Nekaj let nazaj so v »Alhrehtovi hiši«, še v originalnem mestnem zidu odkrili imenitno gotsko oh no in ga sedaj lahko vsak ogleduje kol zgodovinsko in turistično zanimivost. Na levo od mestnih vrat stoji že v IS. stoletju zidana hiša, v kateri je sedaj Kmetijska zadruga. Že sama stavba je z zunanjim StOpniSčem, na severni strani nekaj posebnega. Na fasadi se vidi v j)rvem nadstropju velika niša, kije danes jirazna! Spodaj je kamnit portal, vhod v trgovino. To je hiša, kjer jc »BOHKOV KEUDER«. Porlai v hiši je nov, ]>rej je bil klesan še v baročnem slogu. V trgovini sc vidijo še originalni stebri, ki podpirajo mogočen velh! To je bila klel, kjer so v starih časih hranili sode vina, imeli skladišče živilskih artiklov itd. Zgoraj v niši pa jc bil velik križ.
Tako je bilo vse do druge svetovne vojne.
Stare slike Kamnika, bodisi votivne bodisi pokrajinske, ki prikazujejo naše mesto v 17. in l h. stoletju, pa tudi še v /'). st., in sc na njih vidi tudi mestno ob zidje, izven obzidja na severni strani jmkazujejo velik križ, za-jnčen v zemljo. Najlepše se to vidi na votivni sliki iz Zakola z letnico 1779, ko gori del Grabna.
S tem križem, je bilo označeno mesto, kjer je bilo v srednjem neku prvo kamniško morišče. Sod-nijaje bila takrat na Starem gradu (Oberslain) in graščak. je
imel pravico obsojali velike zlikovce tudi nasmrt. Krnj jut. kjer so izvrševali likvidacije (obešanje, sekanje glav - ohglavljauje ter seka nje desne roke) teh za družbo nevarnih oseb, je bil jtrav na mestu, kjer sloji sedaj zgradba kmetijske zadruge. To morišče je stalo do takrat, ko so segraščaki in z njimi sodišče s Starega gradu preselili v graščino Križ pri Komendi. S tem so ukinili prvo morišče na Grabnu in ga preselili blizu graščine
KMETIJSKA ZADRI
iJGA
Križ; tO je v Podgorje. Lokacija novega ali drugega morišča v Kamniku je bila nekje okrog sedanje lahove hiše, blizu mesta, kjer železniška proga seka podgorsko cesto.
leta 1935 je župan g. Anton Strgar ukazal »KULUK«, to je brezplačno obvezno delo za občino. Tudi mladina in študentje smo bili dolžni delali. Odredili so nam delo v gramozni jami v Pod gorju. Dobili smo mala kladiva na dolgih ročajih in razbijali kamenje ter delati grohi šoderza posipavanje cest. Asfaltnih cest takrat na Kamniškem še ni bilo. »Krvavo znamenje" je takrat stalo blizu gramozne jame. Kopali in razbijali smo v tej jami in pri-prdvijali grobi pesek več kot 14 dni. Pa se je pri odkopu usulo veliko gramoza in zagledali smo človeško okostje. Ker je bilo krvavo znamenje blizu, smo zaključili, da je moralo biti drugo morišče Kamnika lam. Verjetno je bilo okostje obsojenca, ki so ga na tem morišču umorili. Ko so pozneje začeli zidali hiše, so »Krvavo zna-
menje« premestili ob cesto, kjer še danes sloji.
Kar tri kamniške zgodovinske zanimivosti sem. opisal: prva je »Bohkov keuder«, druga »Prvo morišče«, tretja: »Drugo moriš če« v Podgorju.
Za zaključek še to. »Bohkov keuder« je danes brez križa, ki je spominjal poznejše rodove, kaj se je na tem mestu dogajalo. Leta 1949so križ preko nočiod Shranili in zlobni jeziki so takrat govorili, da je ose ba, kije skrivoma snela križ, lega od nesla na »FERLA-DBSTELUNG«, tj na železniško pro go, da ga je vlak povozil. Druga verzija je, da je bil križ odnesen k frančiškanom. Se bo mar nekoč zvedelo, kaj je resni ca?
Za razliko umor jenih v srednjem reku. na Grabnu, blizu prvega morišča so Nemci 30. junija 1942 obesili osem nedolžnih talcev iz Stahovice, (rozda in Bistričice, da bi ustrahovali slovenske ljudi, da bi pO kleknili pred podivjanim naci-fašizmom. Te žrtve imajo spomenik v opomin na krvavo mučenje naših ljudi. Vsi v Kamniku obešeni so bili odpeljani in pokopani v Dragi, če smo zave den narod, lega divjanja Nemcev ne smemo nikoli in nikdar pozabitil Dolžnost občine in nas vseh je, da spomenik, talcev stalno vzdržujemo in negujemo k.(d trajen spomin in opomin na okupacijska leta druge svetovne vojne.
Dvakrat je bilo na Trgu tak ev morišče, prvo v srednjem reku kol upravičeno, drugo v XX. stoletju kot divjaško dejanje, ubijanje in obešanje talcev.
Te misli sem imel, kosem poslušal na občini poročila o ureditvi Trga talcev v Kamniku. Tudi »Bohkov keuder« je del zgodovine Kamnika, ki se ne sme j)ozabiti! DR. NIKO SADNIKAR
V GODICU POSTOPNO DO PREPOTREBNEGA PLOČNIKA
Gradnja prve faze pločnika
Po večletnih pripravah so v letošnjem letu le pričeli z izgradnjo pločnika Stranje-Mcki-njc. Graditi so začeli v južnem delu Godiča. Končali so okrog 300 m pločnika, kar predstavlja slabo tretjino celotnega načrtovanega projekta. Gradnja pločnika je bila zaradi terena precej zahtevna in zamudna, saj je vzporedno potekala tudi rekonstrukcija medkrajevne ceste Me-kinje-Godič. Vgraditi je bilo potrebno sistem odvodnjavanja za meteorne vode, obenem pa so uredili tudi ostalo infrastrukturno napeljavo: vodovodne cevi, električne in telefonske kable, kabel za kabelsko TV in za javno razsvetljavo. Večino del je opravilo Komunalno podjetje Kamnik, potekala pa so večinoma v poletnem in jesenskem času. Kljub gradnji in delom na cesti promet večinoma ni bil oviran in se je odvijal brez omembe vrednih zastojev. Predstavniki KS Godič so zelo zadovoljni tudi s sodelovanjem krajanov pri tem projektu in upajo, da bo tudi v prihodnje tako, saj je pločnik velikega pomena zlasti za otroke in starejše krajane, ker jim omogoča varno hojo. Glede na to, da je omenjena cesta občinska, je bila glavni investitor občina Kamnik, del sredstev je namenila tudi KS Godič iz krajevnega samoprispevka, del pa podjetje Calcit.
Obnova kapelice
Drugo večje delo v KS Godič jc bila obnova kapelice Lurškc
Matere božje, 0 čemer je bilo pred časom v Kamniškem občanu že poročano. V tem času pa potekajo žc pogovori o nakupu zvonov. Znaten delež k tej investiciji, ki bo po predvidevanjih stala okrog milijon tolarjev, so že prispevali razni obrtniki s področja godiške KS.
Reševanje vodovodnih problemov
Glede na to, da je oskrba s pitno vodo v zaselku Gmajna vsako leto pereč problem, so v KS Godič skupaj s KPK in Oddelkom za okolje in prostor občine Kamnik izdelali načrte za sanacijo. Okvirna cena investicije znaša okrog 9 milijonov tolarjev. Pričetck del bo predvidoma v drugi polovici zime in spomladi prihodnjega leta.
Ostale investicije
Poleg omenjenih del je bilo s sredstvi samoprispevka zgrajeno šc nekaj drugih investicij. Tako je bilo asfaltiranih kar nekaj ulic v naselju Godič. Podjetje Hid-roinženiring pa jc pričelo s sanacijskimi deli ob brežini reke Kamniške Bistrice, ki je bila poškodovana v jesenskih poplavah leta 1990. Posutih jc bilo tudi nekaj ulic na Brezjah.
Svet KS Godič jc dobro sodeloval tudi z gasilci GD Kamniška Bistrica. Tako so gasilci preizkusili hidrante na Brezjah, tam pa so jeseni izvedli tudi večjo gasilsko vajo. KS Godič jc tudi letos otrokom z njenega področja sofinancirala šolo v naravi, oh božično-novoletnih
praznikih pa bodo predstavniki KS, kot vsa leta doslej, obiskali starejše in bolne krajane in jih simbolično obdarili.
Največji problem v KS -problem prekomernega prometa v zgornjem delu Godiča
Veliko nevšečnosti in slabe volje med krajani zgornjega Godiča povzroča slaba in ozka regionalna cesta od mostu v Stranjah do mostu v Stahovici. Ker tam ni pločnika, je zaradi gostega prometa osebnih in tovor-
nih vozil zelo ogrožena varnost pešcev, zlasti šolskih otrok, ki vsak dan hodijo po tej cest i v šolo. Krajani so trdno odločeni, da sc mora stanje čimprej spremeniti in zahtevajo takojšnjo izgradnjo pločnika. Upajo, da bodo v svojih upravičenih zahtevah našli posluh pri občini in državi ter jim tako nc bo potrebno segati po nepriljubljenih metodah pritiska (morebitna zapora ceste).
Svet KS Godič sc zahvaljuje krajanom za sodelovanje v preteklem letu in želi, da se bo nadaljevalo tudi v novem letu.
DAMJAN HANČIČ
30. 11. 1999 je zagorelo na Klavčičevi 12. Le hitremu posredovanju in požrtvovalnosti gasilcev PGD Kamnik, Duplica, Šmarca, Nevlje in Kamniška Bistrica kljub težko dostopnemu terenu gre zahvala za hitro pogasitev požara.
Stanovalci Klavčičeve 12 se vsem iskreno zahvaljujemo.
Zveza kulturnih organizacij Kamnik
objavlja
razpis
za opravljanje del čiščenja prostorov
ZKO Kamnik, Japljeva 2.
Obveznost: vsakodnevno čiščenje pisarn, galerije in pripadajočih prostorov na lokaciji v središču Kamnika.
Delo j«-: honorarno, okrog 10 tir tedensko, zaželeno v večernih urah.
Zainteresirane vabimo, da pokličejo na telefonsko številko: 061 K/i 91 612, ali se osebno Oglasijo na sedežu ZKO (Galerija Veronika), Japljeva 2, Kamnik (oh delavnikih mecl 9- in 15. uro).
Pogovor z gospodom Tonetom Ftičarjem
S KULTURO SKOZI VSE LETO IN V NASLEDNJE TISOČLETJE
Že nekaj časa opažam na koncertnih listih poleg naziva /.veza kulturnih organizacij Kamnik tudi ime Sklad za ljubiteljsko kulturo R Slovenije. Ri lahko, prosim, našim bralcem natančneje razložili razliko med tema dvema pojmoma?
Na začetku bi se rad zahvalil za pozornost, ki jo posvečate področju, ki je zelo pomembno Za utrip na Kamniškem. Zveza kulturnih organizacij (ZKO) je družina poustvarjalcev, ki delujejo v društvih, in strokovna služba, ki opravlja določena dela znotraj ljubiteljske kulture. Sklad, za ljubiteljsko kulturo R Slovenije je po zakonu izpred dveh let državni zavod, ki prevzema določene naloge, ki presegajo društveno raven. To so predvsem prireditve, kjer se kažejo rezultati dela na območnem, medobmočnem in državnem nivoju. Sklad je torej pomoč države ljubiteljski kulturi z namenom, da se dvigne na kakovostno raven, posamezniki pa imajo možnost preverjanja svojih rezultatov na prireditvah, ki presegajo društveno raven.
Pred kratkim smo lahko v dnevnem časopisju spremljali polemiko o financiranju javnih zavodov s strani države. Ali ta problem zadeva tudi Sklad za ljubiteljsko kulturo?
Res je bila polemika, vendar se te najnovejše peripetije Sklada za ljubiteljsko dejavnost nc tičejo! Sklad in njegovo financiranje so urejeni s posebnim zakonom. Ta hip premore sklad 60 območnih izpostav, delo jc sleklo, vendar sc pojavljajo tudi nekateri problemi, saj jc dejavnost dokaj nova. Zgodba o financiranju javnih zavodov pa jc povsem nekaj drugega.
Dva vaša najbolj znana projekta, festivala Musica Aeterna in Sozvočje, torej sodita pod okrilje Sklada?
Tudi. Gre za plod strokovnih povezav ZKO in Sklada, ne smemo pa prezreti pomoči tako s strani kamniške občine (proračuna) kot tudi Ministra za kulturo Republike Slovenije. Ponosni smo, da s festivalom Musica Aclcrna Kamnik žc deset let sodi v vrsto uglednih
festivalskih prizorišč slovenskih mest. Sami ugotavljamo, da je javnosti, gledano s formalnega vidika, precej stvari neznanih, vendar to dejstvo, po mojem mnenju, dejavnosti ne bremeni. Za nas so pomembni rezultati, ki jih ponujamo kamniški in Širši javnosti. Naš cilj jc, da bi kulturna javnost dobila čimveč priložnosti za kulturno bogatenje, širjenje obzorja...
Nam lahko predstavite nekatere dejavnosti, ki so v vaši domeni?
Če omenim delovanje ZKO, moram poudariti, da je že desetletje in pol dejavnost zelo pestra. Imamo 20 društev, v katerih deluje prek 50 sekcij v različnih dejavnostih. Obstajajo področja z vrzelmi, ki bi jih bilo potrebno zapolniti, vendar upam, da nam bo sčasoma to tudi uspelo. To so novejše zvrsti, kot je ples, video, lutkarstvo in podobno. Ničesar ne moremo narediti na silo. V Kamniku sla najbolj zastopani glasbena in likovna dejavnost, pa tudi gledališka... Sčasoma so se nekateri projekti zaradi različnih vzrokov začeli osamosvajati znotraj dejavnosti ZKO, kot so koncerti klasične in vokalne glasbe, razstave v Galeriji Veronika... V goste smo poleg amaterskih skupin začeli vabiti tudi profesionalne izvajalske ansamble ter seveda posamezne ustvarjalce. Ob bok domači produkciji smo želeli postaviti tudi tujo, od drugod, saj le tako lah-ko javnost, kot tudi sami izvajalci, primerja različne interpretacije, pri tem pa se dvigne tudi kakovost.
Omenili ste, da v Kamniku nekatere dejavnosti »šepajo«. To lahko povežemo s pomanjkanjem prostora, saj v tako velikem mestu, kot je Kamnik, nimamo spodobnega kulturnega doma.
Nobenega dvoma ni, da dostojen prostor za kulturne prireditve potrebujemo. Trenutno je to velik problem, s;ij se komaj uspevamo Z različnimi improvizacijami na različnih lokacijah dobro organizirati prireditve in dejavnosti, ki sicer sodijo v eno hišo.
ŠCRM
Izobraževanje odraslih
VSEM SLUŠATELJEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO LETO 2000!
Učitelji in vodstvo Šolskega centra Rudolf Maister
0J$. psielo4*u4, tiiočletja,
leta
želi kolektiv Glasbene šole Kamnik
VSEM OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO
NOVO LETO 2000.
LEKARNA KAMNIK IN LEKARNA NOVI TRG.
Najpogosteje uporabimo stavbo nekdanje Narodne čitalnice, to je današnje razstavišče Veronika. Trenutno so vse možnosti, ki obstajajo, maksimalno zasedene, zato res še enkrat poudarjam, da Kamnik nujno potrebuje dostojno posodo za vsebino, ki bo v marsičem drugačna, boljša, saj se bodo lahko pojavile tudi druge zvrsti... Tu bi šlo za osrednji prostor, v katerem bi javnosti dostojno predstavljali kulturne prireditve, vendar se bojim, da so javno razgrnjeni načrti prehud finančni zalogaj za našo občino. Potrebno se je zavedati, da ob prenovitvenih delih hiše ne smemo zanemariti skrbi za vsebino in z veseljem lahko rečem, da se vsaj ta hip za kulturo v Kamniku ni bati. Letno priredimo okrog 60 celovečernih koncertov, kar za naše mesto res ni zanemarljiv podatek. Dejavnost, vsaj v nekaterih zvrsteh, je takšna, da predstavlja pomembno prepoznavo tega prostora. V povezavi z zgodovinsko tradicijo pa so dogajanja, ki so mnogim premalo poznana in ovrednotena. Naše prizadevanje teče v takšni smeri, da bi tem dogajanjem namenjali čimveč pozornosti, da bi dosegli povezave v zvezi s prostori, ki hi jih pridobivali, z deležem občinskega proračuna ter še marsičim drugim, kar predstavlja pogoje za življenje in rast kulture. Mislim, da bo vse lažje. Zavest o tem, kaj smo in kaj hočemo, je potrebno sooblikovati s pomočjo kulture. Kultura ne sme biti tista, ki zadovoljuje neke množične čredne nagone, ampak v določenih točkah kaže smeri in poti naprej. Kamnik na mnogih področjih izgublja še dovčerajšnjo veljavo, zato je potrebno gledati na kulturo v povezavi s turizmom kot na bodočo pomembno razvojno smernico.
Z vašo mislijo se popolnoma strinjam, vendar pogosto slišim očitke občanov, da se v Kamniku res nič ne dogaja, pa tudi turistov ni videti veliko.
Ja, res je. Mislim, da je v Kamniku veliko škode narejene ravno zaradi prepričanja, da se nič ne dogaja. Imamo zelo omejene možnosti javnega oglaševanja, saj pripravimo letno približno 150 prireditev. Če ni denarja niti za tisk. sodobnejše oblike oglaševanja in informiranja javnosti, potem je težko pričakovati tudi ustrezen odziv. Sam sem dostikrat tehtal, kaj jc pomembnejše. Ali se omejiti na določeno število prireditev in tisto »razbobnat« ali poskrbeti za čimveč raznolike kulturne ponudbe. Odločil sem se za slednje, vendar bo v prihodnje potrebno iskati kompromise. Glede na dosedanjo pomembno vlogo kulture v Kamniku moramo imeti višjo stopnjo samozavesti tudi danes.
V naslednjem letu bomo praznovali leto kulture. Kaj bi vi, v okviru možnosti seveda, radi ponudili svojim meščanom?
Predvsem čimveč raznolikih kulturnih dogodkov, čeprav bi si želel, da bi bilo vsako leto leto kulture. S svojimi sodelavci se trudim, da bo kulturna ponudba prihodnje leto čimbolj pestra in zanimiva, seveda pa je tu še precej vrzeli, ki bi jih bilo potrebno zapolniti. Smelo in pogumno gledamo naprej, poskušali bomo v danih možnostih ponuditi čim več. Pomaga pa nam veliko prizadevnih ljudi.
Imate v mislih kakšen določen zanimiv dogodek?
Ze kar nekaj časa se borimo za uresničitev zamisli s področja večnega gledališča »burkaštva«, saj sem mnenja, da nam samo mesto ponuja dovolj zanimivih ambien-tov, kjer bi lahko ponudili publiki zanimivo dogajanje. Tovrstno ponudbo najdemo že v kar nekaj mestih, čeprav smo med prvimi zaprosili za sredstva, tako v občinskem kot v državnem proračunu, vendar ni bilo pravega posluha. Upam, da nam bo prihodnje leto uspelo izvesti vsaj burkaški dan, če že za festival ne bomo zbrali dovolj sredstev.
Že zaradi službenih dolžnosti pre-
živite veliko večerov na kulturnih prireditvah. Se tudi v svojem prostem čau udeležujete tovrstnih dogodkov?
Obisk in ogled prireditev drugod je zame velik izziv. Imam možnost primerjave z našim delom in spoznavam delo interpre-tov, ki bi jih v Kamniku težko našel. Moji obiski lahko prestavljajo tudi neka izhodišča za dogovore za bodoča srečanja z izvajalci v Kamniku.
Bližajo se novoletni prazniki. Nam lahko zaupate, kako jih boste preživeli?
Doma. Zame je to čas, ki ga vedno preživim z družino. Mislim da bo prijetno, saj se otroci vedno potrudijo in pripravijo kaj zanimivega, v hiši je veliko glasbe in podobno.
Kakšne so vaše želje za prihodnje leto?
Želim, da bi se na področju kulturne ustvarjalnosti in ponudbe v Kamniku, pa ne samo v letu, ki prihaja, našla prava izbira in možnost, da bi ljudje lahko čimveč prejeli in našli. Kultura je že v preteklosti pomembno zaznamovala ljudi v tem mestu, zato si želim, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Potrebna je posebna vrsta ljubezni, zato mislim, da sc lahko še marsikaj prijetnega in poučnega zgodi in ustvari. To je tudi želja in motivacija, da delamo in si prizadevamo, saj potem prklejo tudi rezultati.
Prav lepa zaključna misel. V svojem ter v imenu bralcev Kamniškega občana se vam zahvaljujem za zanimiv pogovor in vam želim veliko uspeha, vztrajnosti in volje pri ustvarjanju kamniških kulturnih prireditev!
BOJANA KLEMENU
Pesnica Lili Novy ponovno na gradu Zaprice
- tokrat v upodobitvi slovenske dramske umetnice Lenče Ferenčak. V literarno-glasbenem večeru, posvečenem Lili No vy, takole opisuje pesničino srečanje z Otonom Župančičem na gradu Zapriće, ki se je zgodilo po prvi svetovni vojni.
Prevajala sem Prešerna, Žuj>ančiča, Gradnika in še mnoge druge. Moj mož me je lakorekoč prisilil, da sem nesla svoje pesniške prevode pokazat Otonu Zupančiču, kije bil takrat največja duhovna veličina na Slovenskem.
sla sva na grad Zaprice pri Kamniku, kjer je družina Župančič preživljala poletne počitnice O. ii rnojljubi Bog vse skuj>ajje bilo kar malce grozljivo in smešno hkrati: gosj>a Ani, Otonova žena, me je imela za mlado igralko, ki je prišla slavnega pesnika in na novo imenovanega ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča prosjačil za službo... za angažma...
Recital z naslovom »In temni Bog mi pravi: Bodi moja!« se je dogodil 2. decembra 1999 v salonu gradu Zaprice pred sicer maloštevilnim, a toliko bolj predanim občinstvom. Lenča Ferenčak je sestavila literarno gledališko lepljenko iz spominov ene redkih izvrstnih slovenskih pesnic Lili Novy in iz izbora njenih pesmi. Pesničina življenjska usoda v interpretaciji Lenče Ferenčak je bila doživeta in izjemno sugestivna.
Z avtorsko glasbo jo je v živo spremljal nepogrešljivi glasbeni virtuoz na številnih instrumentih Lado Jakša. Po predstavi se je razvil živahen pogovor o umetniški in življenjski poti Lili Novy.
M. K.
Matična knjižnica Kamnik
Mi 11 4 lil u t Moj načrt za leto 2000 na temo: kako uporabljati knjižnico
Knjižnice niso več tisto, kar so bile. Ker so boljše in boljše. In to jc seveda še dodaten razlog za to, da vam v premislek ponujamo kar nekaj dobrih predlogov in idej, kako uporabljati vašo knjižnico. To so hkrati tudi ideje, kako obogutili vose življenje, kako se razvijati, se informirali, umsko in duhovno rasli, se zabavati in tešiti radovednost.
Zato vam predlagamo zelo konkretne načrte za leto 2000, da boste v naslednje tisočletje lahko zakorakali bogatejši in bolj načitani, bolj osveščeni in... Skratka - boljši.
Torej: nekaj predlogov, kako uporabljati lokalno knjižnico!
- Vpišite se in postanite član vaše knjižnice!
- Izposodite si knjigo, ki je trenutno najbolj hrana m iskana!
- Če vas zanima, katere so najvažnejše sorte vinske trte v slovenskih vinogradih, sc lahko o laškem rizlingu, šiponu, sauvig-nonu, belem pinotu itd. poučite v naši knjižnici (Vodnik po slovenskih vinorodnih okoliših. Grad, 1994).
- Katero štipendijo, poleg republiške, lahko zaprosile za vašega otroka? Preberite o drugih štipendijah in postopkih uveljavljanja -lahko bo to spremenilo vaše leto 2000 (Imam otroka - imam pravice: priročnik za starše, ZPMS, Ljubljana, 1997).
- Če hi želeli prepoznavati metulje in vedeti, kakšen je dnevni pu-vlinček, vam lahko pomagamo (Jurij Kurillo, Metulji Slovenije, DZS, 1992).
- Če bi radi napisali lepo ljubezensko pismo, si izposodite ljubezenske pesmi, npr. Slovenski pesniki o ljubezni (MK, 1997). Ali ne bi bil učinkovit zaključek na primer to: Položi mi poljub na veke/ vekov amen. Ali: Ljubezni se jezik zatika/ vse počne sebi navkljub. In tako naprej.
- Ljubezensko pismo lahko pošljete po elektronski pošti.
- Vašega otroka lahko vpišete na pravljične ure, vi pa med tem mirno preberete časopise v čitalnici.
- Če ima vaš otrok težave z branjem ali če mu je med počitnicami
t
matična knjižnica kamni k
V novem letu vam želimo, da hi se kdaj pa kdaj
'ffil* 1 lahko zatekli v svet, »... kjer domuje domišljija, *^F'.\ kjer govori narava poseben jezik, kjer imajo
skale, čeri in balvani človeške in živalske podobe, kjer tudi šumenje vetra in Irepelanje svetlobe v noči ni brez smisla in globljega pomena. Povedke in pravljice nas uče gledati, poslušati in doživljati svet v najboljprvinskiobliki.« (ione Cevc)
Pustite nekaj te čarobnosti v svoje življenje, v času, ki prihaja!
Obveščamo vas, da bo knjižnica v petek, 24. decembra, odprta le do 13. ure, v petek, 31. decembra, pa bo zaprta.
Kolektiv Matične knjižnice Kamnik
preveč dolgčas, ga vpišite v počitniške delavnice.
- Če bi radi vašemu otroku omogočili spoznavanje ročno-umetniš-kih ustvarjalnosti, ga vključite v Vilo Čira-Čaru.
- Če bi radi spregovorili z znanimi Kamničani, obiščite Kamniške večere.
- Če bi radi spoznali kakšnega slovenskega pisatelja in izvedeli, kako nastaja knjiga ali če bi radi spremljali lepe kraje na potopisnem predavanju, pridite na naše prireditve.
- Spoznajte Kamnik in okolico skozi ljudska izročilo, ki je zbrano v naši knjigi Veronika z Malega gradu.
- Otroci - uporabite svoje male sive celice in si prislužite lepo nagrado pri knjižni uganki meseca.
- Surjajte po Internetu.
- Preberite modne nasvete v čitalnici.
- Lahko spremljate tudi novosti pri zakonodaji s pomočjo (/rudnih listov ali računalniške baze IUS 1NFO.
- Polepšajte si dan z glasbo z zgoščenk ali z izposojeno videoku-seto iz naše mediotečne ponudbe.
- Na izpisu izposojenega gradivu preberite, kaj se dogaja v knjižnici.
- Če vas zanima, kaj se dogaja v Kamniku, si oglejte našo informacijsko tablo pri vhodu v čitalnico.
- Bi radi kaj prodali, ponudili instrukcije, kaj kupili? Ponudite svoj oglas na naši oglasni deski.
- Vas zanima, kje dobili knjigo, ki jo že dolgo časa iščete? Iščete knjige o predelavi odpadkov ali o škofjeloškem kruhku uli o čem drugem, pa ne veste niti naslova niti avtorja? Pomagajte si z računalniki in programom OPAC na oddel ku za odrasle, v čitalnici in na pionirskem oddelku.
- Bi bili radi še boljši človek za tretje tisočletje? Berite.
Pri vsem tem vam lahko pomaga uporaba vaše knjižnice. Pa srečno v letu 2000!
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Srečno 2000!
»B ol je dvakit kukr pa uben-kit.<- pravijo naši rojaki v slavni dolini pod Kozjakom, ki Martinovo nedeljo vedno »dvakit« praznujejo, pred sv. Martinom in po njem, vinskem patronu. Zato, pravijo, da se ne bodo zmotili, če bodo prehod v novo tisočletje praznovali letos in še prihodnje leto. Čeprav tudi oni pravijo, da ti še en tolar manjka do dveh jurjev, če imaš v »varžet« 1999 tolarjev. Zato se ne kanijo pridružiti vsesplošnemu špetiru, kdaj bomo zares stopili v tretje tisočletje. Pa še prav imajo. Pri tisoč letih leto gor ali dol...
ti, kako k varnosti voženj prispeva telefoniranje za volanom. Ni treba dolgo stati na nekem ovinku, da človek ne bi opazil »spretnega« šoferja, ko se med pogovorom ob zavijanju z eno roko ukvarja z volanom, prestavami in še čim. Prav zanimiv bi bil podatek, koliko »vozečih telefonistov« je že plačalo v zakonu zapisano kazen ...
f - —- ^
Kamničanom v vednost in premislek pred odločanjem v občinskem »parlamentu«
K
Ne
' ekoč so se kolegi na občinski seji smejali bistremu zastopniku kmečkega stanu, zgovornemu Jož-kotu, ko mu je v žepu začivkal mo-bičuk (takrat so bili še redki, ki so se ponašali s tem dosežkom tehnike). Danes pa bi se Jožko lahko smejal, če bi videl, kako udeleženci različnih okroglih miz in podobnih sejanj v občinski dvorani, kadar začivka mobi v eni na obešalnikih obešenih bund, planejo vsak k svoji malhi in iščejo tistega, ki čivka, da bi ga utišali. Zadnjič je nekdo že tekel s svojim čivkačem na hodnik, vendar je na steni še vedno čivkalo, pa se je postopek odkrivanja ponovil. Nekdo je rekel, da je to kar prispevalo k učinkovitosti dela okrogle mize, pa verjetno ni mislil resno ...
olj resno bi morali razmisli-
B
i.o je zadnjič sam podpredsednik slovenske vlade Marjan v Podgorju rezal trak nad kanalizacijskim jaškom, se mu je tudi kot kmetijskemu strokovnjaku jašek pred kulturnim domom zdel postavljen nekoliko previsoko. Seveda mu vrli Podgorci niso zaupali, da so za otvoritev na tla položili samo pokrov od jaška in ga obsuli s peskom. Podgorci pravijo, da so se zgledovali po Soteščanih, ki so nedavno županu za otvoritev vodovoda s čisto pitno vodo »podtaknili« pipo, priključeno na gumijasto cev, ali po domače »šlauh«. Znajti se je treba ...
Zadnjič so na nekem pogovoru ugotavljali, da Kamničani nismo tako neumni, ker smo sodnico za prekrške locirali kar ob avtobusno postajo, enako velja tudi z.a zavarovalnico. Tako lahko tisti, ki ka-rambolira svojega konjička in zakrivi prometni prekršek, po obisku sodnika in zavarovalnice takoj sede na avtobus in se (veselo?) odpelje domov ...
jetošnje kamniško miklavževa-nje je bilo kar pestro, za kar velja pohvaliti vse, ki so pri njem sodelovali. Celo naš župan je bil nanj ponosen, tako da mu ne bo treba več zardevati kot lani, ko so mu metali naprej, da ima »rdeča« županja sosednje občine, »kjer hotenja zmagujejo«, lepšega Miklavža kot naš neodvisni župan. Niso pa še mogli odkriti, komu je bila namenjena sirena, kije prav med govorom Miklavža na Glavnem trgu presunljivo zatulila s poštne strehe. Nekateri pravijo, da je verjetno bližnji in daljni okolici želela oznaniti, da je bil to nedeljsko popoldne naš najbolj popularni župnik povišan v škofa Nikolaja. Kakorkoli že, gasilci so ostali mirni, samo šef kamniških gasilcev se je malo po-šlatal po »mobiju« in poslušal naprej Miklavžev pozdrav kamniški mladeži...
Na
koncu hvala vsem, ki ste tudi to leto tako ali drugače pomagali polniti mojo torbo. Pričakujem, da bo tako tudi v letu, ki prihaja. Da bi veselo pričakali in srečno preživeli leto z dvojko in tremi ničlami, pa naj bo konec uli pa zadnje, leto tega tisočletja! Vsekakor pa srečno 2000, vam iz srca želi vaš
KRIŠTOFOV PEPE 11
O dejavnostih v kulturnem domu Duplica
V predzadnji številki Kamniškega občana me je kol predsednika Krajevne skupnosti Duplica gospod župan pozval, da dopolnim njegov odgovor na vprašanje bralca, kije bil skrit pod začetnicama M. Z. Kljub dejstvu, da je oseba skrita pod začemici M. Z. (meni sta znani začetnici M. B.), bom dopolnil županov odgovor, ki se nanaša na vprašanje o verskem pouku v prostorih Kulturnega doma na Duplici.
Župnijski urad Šmarca-Duplica oziroma župnik G. Gerčar je 3. 10. 1998 Z dopisom zaprosil KS Duplica za najem prostora v Kulturnem domu na Duplici. V prošnji gospod župnik napiše, da na pobudo staršev z Duplice prosi za primeren prostor, v katerem bi poučevali predšolski verouk. Verouk naj bi poučevala usposobljena oseba enkrat na teden od oktobra do junija. Svet KS Duplica je na svoji redni seji 12. 10. 1998 obravnaval prošnjo in soglasno odločil, da ji ugodi. KS Duplica je tako za šolsko leto 98-99 dovolila brezplačno uporabo prostora v Kulturnem domu na Duplici.
KS Duplica in jaz v vlogi predsednika se že nekaj časa borimo za to, da bi pridobili lastniško nad Kulturnim domom. Ta velika stavba je bila zgrajena v 50-ih letih s prostovoljnim udarniškim delom Dupličanov. Za njegovo izgradnjo so prispevali 240.000 ur prostovoljnega dela. Res pa je, da je gradnjo izdatno financirala tovarna STOL. Kulturni dom je vsa leta po otvoritvi izdatno živet saj je v njegovih prostorih našlo dom več takratnih družbenopolitičnih organizacij. Tako so prostore po
izselitvi računalniškega centra Stola uporabljali: KS. RK, DPD Svoboda, šahovska sekcija. Mladinska organizacija, pevsko društvo, knjižnica, borci, glasbena šola in ostali. Od leta 1986 do leta 1991 je bil v KS Duplica sprejet samoprispevek in z zbranim denarjem se je dogradila OŠ Marije Vere in telovadnica, telefonska centrala in priključki, kabelska napeljava za TV, javna razsvetljava, asfaltiralo se je ulice, vzdrževalo se je Kulturni dom, sofinanciralo športni klub, Virtus in Teniški klub, plačevalo stroške izgradnje športnih igrišč pri šoli in še mnogo ostalih stvari. Glede na to, da leta 1991 ni bil sprejet predlog za uvedbo novega samoprispevka, KS ni mogla več upravljati s Kulturnim domom in ga je vrnila v upravljanje tovarni Stol. Tako so počasi zamrle vse dejavnosti v prej dobro obiskanih prostorih.
Tako poskušam že dve leti oživiti prostore z. raznimi dejavnostmi. Uspelo nam je, da se v dvorani, kije le vedno v izredno dobrem stanju, odigra gledališka predstava, zapoje pevski zbor, nastopi plesna skupina, zaigrajo otroci osnovne šole. V prednovoletnem času ho otroke obiskal dedek Mraz., pripravljamo delavnice za otroke in mladostnike in še mnogo drugih aktivnosti.
Trenutno v prostorih Kulturnega doma deluje Svet KS, dramska skupina. Strelsko društvo, knjižnica. Balinarsko društvo, glasbena šola, otroške delavnice. V letošnjem letu Cerkev ni zaprosila za uporabo prostora v Kulturnem domu, zato predšolskega verouka ni. Poskušam pa na vsak način dokazati,
da otroci, mladina in krajani Duplice potrebujemo'svoje prostore, v katerih bi se srečevali ob raznih prireditvah, saj ugotavljam, da se ljudje že spet zanimajo za svojo okolico in počasi začenjajo čutili utrip svojega kraja.
V isti številki Kamniškega občana lahko preberemo tudi prispevek kriminalista Igorja Kanižarja, ki opisuje mamila kol zanesljivo pot v kriminal. Ta podatek je v Sloveniji že precej zaskrbljujoč, saj se mamila in njih uporaba zasledi že v osnovni šoli, prav tako je tudi z alkoholom. Kaj zdaj storiti?
KS Duplica poskuša čim več mladine privabiti v prostore KS, kjer bi z raznimi aktivnostmi zapolnili svoj prosti čas, saj bi ž.e ponovno aktiviranje gledaliških in kino predstav počasi vrnilo življenje Kulturnemu domu. Še vedno bomo kot KS Duplica odprti za vse pobude in ž.elje krajanov in jim bomo pomagali po svojih močeh. Upamo, da bo v letu 2000 KS Duplica in Občini Kamnik uspelo pridobiti lastništvo nad dvorano, saj je to trenutno edina uporabna dvorana v ožji okolici mesta, ki bi z majhnim vložkom začela s svojim red-tiim delovanjem. In tega si res želimo!!!
P. S. V tem trenutku mi ni znano, kaj je zanimalo osebo M. Z. Ali jo je zaskrbelo za usodo otrok, potem ko bodo zaključili s predšolskim veroukom? Tega odgovora ne vem. Predlagam, a na rezultate najnovejših raziskav, ki tam potekajo že vrsto let.
Povečini gre dejansko za j>omembna vprašanja, ki s strokovnega vidika terjajo ludi relevantne odgovore: za nujnost osvetlil ve pomena Malega gradu kot (umetnostno) zgodovinskega spomenika, posredovanje vedenja o njegovi vlogi v kontekstu oblikovanja mesta Kamnik, javne \>redslavilve rezultatov najnovejših zgodovinskih raziskav na lem področju in nujnih restavratorskih in drugih zaščitnih del, ki so za javno prezentacijo Malega gradu še potrebna. V prizadevanjih iaposredovanje strokovnih odgovorov na omenjena, /;« tudi druga vf>rašanja v zvezi z Malim gradom in z njim povezano zgodovino Kamnika, sta se v medinstilucionalnih povezavah kol j>redloga kulturnih programov za prihodnje fin naslednja) leta izoblikovala dva pomembna projekta: razstava o izsledkih (arheoloških ) raziskav na Malem gradu ter mednarodni simpozij na lemo Grofje Andeško-Meranski, kamniški element evropske zgodovine.
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju in Muzej Kamnik pripravljata v letu 2000 razstavo o rezultatih več hol avajsetlet rtih raziskovalnih in konservatorskih del na Malem gradu. Razstava se vključuje v proslavitev 800-letniceprve omembe Malega (in Starega) gradu v Kamniku (1202), obenem pa dopolnjuje zaključna konservatorska dela na dokončanju dolgoletnega urejanja gradu. Več kot dvajsetletne raziskave so odkrile številne sledove poselitve malograjske skale od poznega neolitika do srednjega veka. Poleg prazgodovinskih naselbinskih najdb so izjemnega pomena ostanki zgodnjesrednjeveškega dvora s staroslovanskim grobiščem in zgodnja faza romanskega gradu, ki svoj razcvet in arhitekturni razmah doživi z nastopom rodbine Andeških grofov. Menimo, da je laka razstava primeren zaključek dolgoletnih del in ustrezno dopolnilo simjmzija o grofih Andeških, ki se pripravlja ob tej priložnosti.
V renesančnem pritličju gradu Zaprice, na jiri-bližno 300 m2 površine se bodo lahko muzejski obiskovalci seznanili z življenjem, na malograj-skem hribu v preteklih stoletjih. Razstavljenih bo . jO do 40 restauriranih keramičnih posod iz različnih historičnih obdobij, kovinski arheološki jjredmeti, tlorisi posameznih gradbenih faz, makete, arhivski dokument iz leta 1202, j>a vse do j>redvidenih rešitev umestitve Malega gradit kol pomembnega kulturnega spomenika v turistično ponudbo Kamnika. Za primerno predstavitev arheoloških izkopan in je potrebno opremiti razstavni prostor z novimi vitrinami po zahtevah normativov in standardov za muzejske razstave. Razstavo bo (>oleg zloženke z navedbo in opisom razstavljenega materiala sfiremljala tudi publikacija M. Sagadina: Mali grad v Kamniku, ki je izšla v zbirki Kulturni in naravni spo meniki Slovenije, leta 1997.
(Irofje Andeški so predstavljali eno pomembnejših fevdalnih rodbin srednjeveške Evrope.
Ustvarjali so zgodovino številnih evropskih prestolnic, v zgodovinopisju današnjega časa pa so mnogokrat krivično jirezrti. S pomočjo različnih vej zgodovinske znanosti, arheologije, umetnostne zgodovine,... bomo v okviru simpozija skušali osvetlili njihov do današnjih dni segajoč jiomen.
Raziskave znanih slovenskih ler tujih znanstvenikov bodo tako rezultirale v predstavitvi na mednarodnem simjjoziju, ki bo potekal v Kamniku septembra 2000. Simpozij bo pred stavljat logično nadaljevanje razstave Grofje Andeški, vzpon in propad ainastične rodbine, ki je potekala v septembru in oktobru, v Galeriji Veronika, Kamnik, (organizacija in izvedba: Zveza kulturnih organizacij Kamnik), obenem pa tudi osnovo za vse nadaljnje projekte, V letu 2001 se bo krog mest, povezanih z zgodovino družine, združil. Andechs-Bamberg-Kam-iiikSli)venj(iradec-Črnomelj-()glej-lhidimjH'sl(i Kaloča se bodo povezali ob obletnici, 750-letni-ci smrti zadnjega moškega pripadnika rodbine Andeških - oglejskega patriarha Bertolda V.
Ne samo zaradi bližajočih se obletnic zahteva Mali grad kot eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju kamniške občine odgovarjajočo slrokovno-jiedagoško predstavitev dolgoletnega strokovnega raziskovanja, obiskovalcem, na ogled postavljeno gradivo mora biti restaurirano do te mere, da iz arheološkega gradiva razberejo njegovo funkcijo, obliko, material, da si skupaj z dalacijo predmeta predstavljajo način življenja v davni preteklosti. Zadano nalogo vse tri institucije smatrajo za prioritetno nalogo financiranja kulture v občinskem programu za leto 2000. Simpozij in razstavo jemljemo kot obvezo do Kamničanov, strokovne in širše javnosti in podlago za. razmišljanja, kako obnovljen in oživljen Mali grad ponuditi v turistični po-nudbi Kamnika. Zalo nemalo presenečajo majhna planirana sredstva za izvedbo naštetih projektov. Stroški restauriranja arheoloških jjredmetov, izrisov načrtov gradbenih faz, izdelava maket, konzerviranje kovinskih arheoloških predmetov, organizacija simpozija, honorarji strokovnih sodelavcev in predavateljev, avtorjev strokovnih tekstov itd. zahtevajo določena finančna sredstva po merilih in standardih široke in ta so planirana v višini 5 milijonov tolarjev, kijih ni mogoče zmanjšati na i, S milijona SIT za vse projekte.
V razmislek samo še to: za. vsebinsko podoben projekt, kije še vedno na ogled v Celjskem pokrajinskem muzeju, jc občina. Celje namenila preko 40 milijonov tolarjev.
V času, ko si na vseh ravneh prizadevamo za vključitev Slovenije v Evropo, je aplikativna vrednost projekta, ki vključuje luko sodelovanje različnih domačih institucij kol. tudi institutij iz tujine, prav gotovo nezdnemarljiva. Na jiodlagi vezi, stkanih v preteklosti, skušamo nadaljevati sodelovanje tudi v prihodnosti
Milan Sagadin, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj Mirina Zupančič, Muzej Kamnik Tone Ftičar, Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava
Kamnik
Andreja Eržen, Zveza kulturnih organizacij Kamnik
PISMA - ODMEVI - PISMA - ODMEVI - PISMA - ODMEVI - PISMA
Dosledno spoštovanje veljavnega prava je temeljni pogoj za uveljavitev pravne države!
Pod naslovom »Sodstvo v očeh mnogih preprostih ljudi« je v ODMEVIH Kamniškega občana g. Franc Opravš nazorno opisal delovanje sodnih oblasti na Slovenskem pa tudi v Kamniku.
Dejstvo, da za podkrepitev opisa navaja članek novinarke ge. Olge Cvetek (Delo, 19. 11. 1999), ki opisuje sklep izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani, ko na osnovi mnenja po več kot dveh letih zavrže pravilno vloženo in utemeljeno obtožnico na nejavni seji ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani,*ki kot neutemeljeno zavrne pritožbo subsi-diarnega tožilca - oškodovane stranke, mi dovoljuje povedati drugo stran te zgodbe in razloge za upor proti takšnemu poslovanju sodišč.
I. 430. čl. zakona o kazenskem postopku (I) določa: Kazenski postopek se uvede na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca ali na podlagi zasebne tožbe.
Kazenski postopek se je po določbi 430. čl. ZKP pričel s trenutkom vložitve obtožnega predloga, kar potrjuje tudi sklep Ustavnega sodišča št. U-1-319/97, ki obravnava ustavno pravico subsidiarnega tožilca v primeru, ko gre za obtoženca, ki ga varuje imuniteta in ureja vprašanje, kdo je v takem primeru dol-
žan pridobiti dovoljenje državnega zbora za pričetek postopka.
2. 17. čl. ZKP določa: (1) Sodišče in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, morajo po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe. Izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je sklepal na nejavni seji in v nasprotju z določbo 284. čl. ZKP drugi odstavek, ki določa: (2) Zahtevo iz prejšnjega odstavka lahko predsednik senata poda le do glavne obravnave, najkasneje pa v dveh mesecih od prejema obtožnice. Obtožnica je bila veljavno vložena najkasneje 11. II. 1997, ko je bila na zahtevo sodišča dopolnjena. Ni mogoče pristati na domnevo, da sodišče teh zakonskih določb ni poznalo, bolj verjetno je, da jih je namerno kršilo in storilo podobno kaznivo dejanje kot obtožena sodnica, saj je s svojim mnenjem izbrisal/) sodničino domnevno krivdo! Enake kršitve je zagrešilo Višje sodišče v Ljubljani, ko je nekritično zavrnilo pritožbo subsidiarnega tožilca in s tem potrdilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani.
3. Skladno z določbo 420. čl. tč. (I, 2, in 3) sem podpisani vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, saj opisane kršitve niso edine. V postopku je bil prekršen tudi zakon o sodniški službi v 95. členu (Ur. I. RS št. 19/94), ki določa: Če je zoper sodnika uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja z. zlorabo sodniške funkcije, mora
predsednik vrhovnega sodišča sodniku izreči začasno odstranitev iz sodniške službe... 99. člen istega zakona določa: Kadar je za začetek kazenskega postopka potrebno dovoljenje državnega zbora, mora organ (po sklepu Ustavnega sodišča U-1-319/97 je tO sodišče), kije pristojen, zahtevati dovoljenje, o vložitvi zahteve za dovoljenje pa dolžan obvestiti Sodni svet ter ministrstvo, pristojno za pravosodje!
Obtožena sodnica je v času, ko je bila zoper njo veljavno vložena obtožnica, kandidirala z.a članico Sodnega sveta in bila izvoljena! Kar pomeni, da pristojno sodišče ni obvestilo sodnega sveta in pristojnega ministrstva, ali pa te določbe veljajo le za posamezna sodišča in sodnike - ne za vse! Okoliščina, da Okrožno sodišče v Ljubljani na osnovi lastnega dvomljivega mnenja ni dopustilo glavne obravnave, mi dovoljuje, da povem, da je vpis spornih parcel, kljub sklepu Višjega sodjšča v Ljubljani, v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kamniku izveden v korisl istega predlagatelja na prav tako sporen način v istem zapuščinskem postopku in po drugem sodniku istega sodišča.
PAVEL OCEPEK Kaj je o U toku mislil Plečnik?
Prijazna kamniška intelektualka nam je poslala naslednji dbpis: V zvezi S pozidavo pod Malim gradom je bila, kot sem zasledila iz včerajšnjega razgovora z
vašimi »soborci«, večkrat omenjena Plečnikova rešitev za to področje. Po mojih vtisih pa malokdo ve, kaj je pravzaprav predlagal.
Plečnik je 5. oktobra 1956 poslal na kamniško občino dopis in risbo ureditve tega področja. Načrt so pod njegovim vodstvom izdelali njegovi učenci, dopis pa je lastnoročno napisal sam. V tem in še enem dopisu poudarja, da mara v rešitvi dominirati Mali grad, ki naj bo središče vedute, objekti pod njim pa naj bodo namenjeni populacijsko in prometno neagresivni dejavnosti v obliki četrti tipa »c.ottage«, ki ima dovolj nizke in ne povsem strnjene objekte, da ne bi vzeli do-minance Malemu gradu. Zu prebivalce in obiskovalce pa bi tako nastal obiska vreden predel mesta. Poudarja, da se ta del dopolni in organsko poveže s Kamnikom v celoto tudi tipsko in stilno.
Plečnik je svetovno znani arhitekt, pravi Kamničan-ka v nadaljevanju pisma, in njegova veljava ob števil nih sodobnih problemih, ki so posledica pritiskov na širjenje urbanizacije, spet oživlja in raste. Pred mesecem sem prebrala v ameriški reviji Scienlific America članek o tem, da njegove ideje postajajo »filozofi jti sodobne, k človeku obrnjene urbanizacije.« Vsekakor Plečnik za sporno kamniško področje pretiloga prav to, kar podpirate vi (Zeleni Kamnika) in z vami mnogi drugi - in je edino razumno.« Tako Plečnik, kaj pa občinsko vodstvo, pravimo mi?!
ZELENI SLOVENIJE - OO KAMNIK
r
KDO IN ZAKAJ NASPROTUJE RAZVOJU KAMNIKA?
Kamniški Zeleni zadnje mesece neutrudno podirajo vse rekorde v vlaganju ovadb, pisanju pobud in pritožb na drugostopenjske organe, pri angažiranju časopisov in komercialnih televizij in kar je še podobnih načinov spuščanja megle z namenom prikrivanja pravega razloga za svojo dejavnost. Vprašanje jc torej, zakaj so se kar nenadoma prebudili in se po večletnem mrtvilu pridružili takoimenovani civilni iniciativi pri njenih prizadevanjih za povzročanje čimvččjc škode udeležencem projekta K-6 UTOK V zadnjem pamfletu, naslovljenem na urednico Glasa Gorenjske in objavljenem tudi v Delu, se jc avtorju, ki stalno oskrbuje fiktivno podpisnico Marijo Keba s svojimi rokopisi, zapisalo nehaj podrobnosti, ki pozorne/temu bralcu omogočajo vpogled v pravo resnico in spoznanje dejanskih razlogov za sovražno kampanjo.
Najprej nekaj besed o moralni platformi, s katare naj hi kamniški Zeleni, skladnu s svojimi znanimi, že zdavnaj obrabljenimi načeli o varovanju vsega pred vsemi, opravičevali svoje zapoznelo prebujanje iz večletne letargije in standardnega političnega oportunizma. V začetnih odstavkih pamfleta se namreč sklicujejo na svoje prem •ključemnje v dogajanje na projektu tTTOK maja letos 11 (Hrano:»... smo se prvič vključili v dogajanja ob tem projektu maja letos ob priliki odmevne javne tribune, organizirane od skupine občanov civilne družbe Kamnik, potem koje IHOP marca letos na njihovo pobudo razveljavilo gradbeno dovoljenje ljubljanskemu investitorju ZIL Inženiringu za gradnjo treh stanovanjskih objektov« - konec citata).
Od kdaj so torej Zeleni v Kamniku? Od kdaj vedo za problem propadajoče in ekološko sporne usnjarske in dustrije tik ob robu starega mestnega jedra? Kaj so doslej v zvezi s tem sploh napravili ali vsaj poskušali napravili' Kuko zelene bi morale postali mlake na opuščenih tovarniških dvoriščih in v proizvodnih halah UTOK-a in kako rejenebi morala/losluli tamkajšnje jmdgane, da bi jih končno Opazilo njihovo budno oho in vsaj sjiodbutlilo ustrezno sanitarno akcijo (da o zagotovitvi potrebnih sredstev za takšno aktivnost niti ne govorimo!)
Kamniškim Zelenim takšna, za tovrstne stranke v normalnem svetu povsem vsakdanja čujcčnosl nikoli ni šla kdo t 'e kuko od rok. Prav lako jih ni motilo dejstvo, daje novi lastnik UTOK-a, potem koga je leta 1996 legalno in vsem na očeh kupil na javni dražbi, razpisal razproda-jo tovarniškega kompleksa pO delih. Kaj to pomeni z vidika lastnine, najbolje vedo načrtovalci prostorskega razvoja, ki .sejni svojem delu dnevno srečujejo s problemom obvladovanja množice drobnih lastnikov uc/ve mičnin in prilagajanja njihovih legitimnih pravic inte-. resom širše družbene skupnosti. Dodatno težavo pa bi v primeru takšne razprodaje UR >isa lahko povzročale ne katere ekološko limlo sporne prehodne dejavnosti. Sedanji investitor Zli, Inženiring seje srečal s projektom K-6 UTOK'šele v drugem krogu, ko mu je novi lastnik najprej ponudil nakup dela nepremičnin nekdanje tovarne, sku
paj z veljavno prostorsko dokumentacijo. Po natančnem pregledu projekta in seveda po pogovorih z vodstvom občine seje Zli, Inženiring odločil za nakup cejotnega ob močja K-6 UTOK, za katerega jc tudi bil izdelan in prav-nomočno sprejet občinski odlok o zazidalnem načrtu.
leto, dve pred javno dražbo so kamniški Zeleni prespali še eno epizoda v razvoju projekta UTi >K. Takrat )c zataju njihov urbanistično arhitekti rat>i je bil namreč predlog zazidalnega na-črta K (> im )K V obliki, kot ga je pO naroi iln takratnega občinskega sveta pripravil FAGG iz Ljubljane pod vod ttvom jmtf. Petru Gahrijalčiča. Vse tisto, kar naj hi jih danes molilo na projektu, je bilo v besedi in sliki predstavljeno in razobešeno v stavbi občine, nato po končanem demokratičnem j>oslo/>kii oblikovano v občinski odlok, o zazidalnem načrtu in lako tudi sprejeto na občinskem svetu. Kaj so jirav v listam času delali kamniški Zeleni, zgodovina nežna povedati za dejanskega avtorja vseh njihovih aktivnosti i ■ leti >šnji jeseni Mihojazbinška />a se obdobja priprave in Sprejemanja odloka o ZN K-61ITOK precej pokriva s povsem zasebnimi, večinoma dvomljivimi podjetniškimi prizadevanji.
Dokazov o moralni trdnosti in verodostojnosti uradnih nosilcev gonje za povzročanje škoda projektu UTOK s tem seveda šc ni zmanjkalo. A citirani stavak, iz omenjenega pamfleta skriva v sebi Se drugo resnico. Razveljavitev gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanj (karja. f>ribližno tretjina obsaga vsebina sicar veljavnega dokumenta) je bila posledica zasebna intervencije gospoda Maksimiljana Lavrinca, ki je s pomočjo svoja vplivne (za ta namen gotovo najvplivnejše) poslanska funkcija zagotovil bliskovito reakcijo vladna svetovalka Sonja Ristano-vič, zaposlene na Ministrstvu za okolja in prostor, le-ta je v rekordnem času dveh mesecev lj>odobni jirimari, te prav v resnici kritični glada na nevarnost možnih jnisie dic, čakajo na vrsto tudijio lato ali več) sjmulucirala razveljavitev odločba Upravne enote Kamnik po nadzorstva ni pravici in pri tem uporabila sugerirano pravno »praznino« slovitega 12. člena. Lavrinc in njegovi jtrijatalji(ce) so se namreč javno odločili, da v središču Kamnika kljub veljavnemu odloku občinskega svt ta ta vsako ceno pre prvi ijo gradnjo stanovanj (dopolnilo, ki Uvaja stanovanjsko in vzgojnovarslvano namembnost, skladno z možnostjo, dano v 12. članu, so sicar soglasno sfirajali vsi navziH i svetniki)' Drugostopenjska odločita Mi v a je. kol rečeno, govorila samo o razveljavitvi stanovanjskega dela gradbenega dovoljenja, kar pa je v konkretnem primeru pommllo le realizacijo kasnejša gradbena faza, nejta tudi gradnje skupnih temeljev, garažne hiše, klali in trgovinskega objektu Zataja investitor pO opravljeni prvi fazi-porušitvi zastarelih in neuporabnih tovarniških obratov, 40-melrskcga dimnika in izkopu gradbene jame-pripravil 9. aprila slovesno polaganje temeljnega kamna. Spomnimo sa - kamniških Zelenih le aktivnosti investitorja (ridanja stara ekološko sporne industrija in priprava poldrugi hektar velika gradbena parcele v sre dišču masla) nišo molile! le zakaj, saj je nekdo drug za svoj denar opravljal zoprno in zahtevno čistilno delo. ki ga do ta točka razvoja projekta zanesljivo jiodjnra vsaka zeleno obarvana duša na glada na strankarsko pripadnost!
Pritožba investitorja na drugostopenjsko odločbo MOP-a na Ujiravno sodišča je uspeta, razsodba jcproglasila to odločbo za nično in gradnja stanovanj v kamniškem mastnem središču je znova dobila zeleno luč. Zani-
mivo, tako kamniški Zalani kot civilna iniciativa lega dejstva kljub obsežni publicistični aktivnosti niso nikoli javno priznali, če izvzamemo posreden način skozi njihovo ovadbo ministra dr. Pavleta Gantarja in državnega sekretarja Dušana Ulaganja, kar sta sa odrekla pritožbi na Vrhovno sodišče na takšno razsodbo Upravnega sodišča. Vidnih dokazov o obstoju takšna pravnomočne razsodba, ki dokončno priznava pravilnost postopka v vseh fazah sprejemanja odloka o Zazidalnem načrtu K-(> t i'1'OK, ni zaznali tudi v uradnih dopisih Zavoda za varovanja naravna in kulturne dediščina iz Kranja. Bolj kol priprava mnenj iz njihova strokovne pristojnosti jih skrinjo izrazilo tehnični detajli, kol je temeljenje, konstrukcija, gradbena statika, kar na zunanji izgled in namembnost stavb saveda nima nobenega tpliva, in je kot izrazito inšpekcijski posel daleč od njihova pristojnosti. Kar torej pristop z lažno jmttislanovanjsko paniko v središču masla pobudnikom ni uspel, je bilo traba poiskati kaj drugega. Vseeno kaj, važno ja, da se v javnosti dala vtis o dozdevnih nelegalnih aktivnostih investitorja, kar ho le tako uspešno blokirana prodaja stanovanj in poslovnih prostorov j>od Malim gradom, to pa naj bi posledično, zaradi zmanjšanja dotoka obratnih sredstev, ustavilo investitorja.
Urbanistično - arhitektonski spirilus agans kamniških Zelenih sa ja v novih razmerah, po razsodbi Upravnega sodišča v prid investicija znašel zalo hitro. Skupaj z ekipo civilne iniciativa so čez noč »pozabili« na pravnomočno pridobljena dokumenta in pravno korektno izpeljan j)oslo(>ak njihovega sprejemanja, ki so ga sumi prespali ali f>a zamudili. Zdaj zahtevajo in razlagajo vsem, kijih hočejo poslušati, da za Kamnik nc valjajo v Sloveniji in Evropi uveljavljena pravila demokratičnega sprejema nja urbanističnih in planskih dokumentov. Z namerno prirejenimi mnenji nekulurih strokovnjakov, od katerih marsikdo niti ne ve prav dobro, čemu bo služila njego va izjava, oziroma da se je pravno relevantno zbiranja strokovnih mnenj končalo pred tremi leli - s tovrstnimi manipulacijami torej in ob zavestnem zanemarjanju realnih dejstev in dogajanj na terenu, skuša uveljavljali nekakšno virtualno arhitekturno delavnico za plasiranje svojih pogledov na kvaliteto urhanisličuili rešitev, za snovo sosaske, zasnovo stanovanj in lako naprej.
Z zadnjimi potezami na sicar skupno začrtan i poti nasprotovanja gradnji novih stanovanj, gara:, trgovin, poslovnih prostorov in otroškega vrtca v kamniškem središču so Zeleni poskrbeli za nov vsebinski odskok. Po Iva i In iji /i ■ Si-i •< -tla njihov pristop šc r vedno izraz i to t •uostran-ski in negalivisličen. kar.se po teoriji vedno dogaja, kadar.skuša strokovno nekompetentna skupina s svojo izsiljeno intervencijo zasledovali drugačna cilja od napovedanih Njihovo pomanjkanje kulture dialoga in poudarjena samopašnost povzročata mučno atmosfero, popolnoma neprimerno za obravnavano strokovno vsebino. Na nazadnje - avtorji zazidalnega načrta K-(> UTOK na čelu z univerzitetnim profesorjem mag. Patrom Gabrijalčičam niso prišli iz gmajna (naj nam gozdarji in pastirji oprostijo/), ampak z najpristojnejše in slilucije za tovrstno tematiko-fakultete za arliilekluro ln kdor ja med predvidenim časom, za javno razpravo in mad javno razgrnitvijo odloka v občinski stavbi vsaj bežno preletelrazstavljana načrta in besedila, jc zlahka opa: //. da so pri pripravi vsebinskih osnov za pripravo gradiva o sanaciji kamniškega mestnega jadra sodelovali ludi strokovnjaki iz tujina!
Torej - v trenutku, ko sa v parlamentu končuje razjira-va o novam, volilnem zakonu in sc najbolj vneli preroki ža začenjajo ukvarjali z različnimi koalicijskimi kombinacijami za konec prihodnjega lata, tO sa Zalani do mislili, daje mogoča »jtrimar UTOK« us[>a.šno izkoristiti tudi v ta namen. Z drugimi basadami - »na zanima nas več. kako so naslajali dosedanji veljavni dokumenti za si i.si :ski i pod Malim gradom, nili kakšno gospodarski > šh > do povzročam s takšnim obnašanjem Zelenih na tam projektu!* Važno ja, da sa o Zelenih začne govoriti pravočasno pred parlamentarnimi volitvami, kajti oni so »naši: sajsa v Kamniku borijo za kvaliteto planiranja in projektiranja, proti »spekulativnim nakupom zemljišča« In »koristnim malverzacijom«, radi bi preprečili »predstojeći razpad urbanističnega planiranja, upravnega odločanja In Inšpekcijskega nadzora na lokalnem in državnem nivoju, borijo pa sa tudi za »izgradnjo pravne države, ko v slovenskih prilikah in dimenziji odgovornost postane oblast zmenjencev na račun pravne in poslovne varnosti ostalih« (vsa citati iz jiamjlata). Roko na srce - za pod-jris takšna resolucija ni bilo nikoli težav v preteklosti nili jih ni pričakovali v prihodnja. Kakšna posebne sveži- ' nc Zalani s takšnimi pavšalnimi proklamacijami na bodo prinesti v politiko, na primer na stolček ministra za okolje in prostor, kamorznova hrepeni srce gospoda jaz binška. Vprašanje pa je, kakšen odgovor lahko pričakujejo za našteta lažne obtožbe na sodišču. Investitor se ja namreč odločil, da ja mara polna in daje prišel čas za vli r. Hev ustreznih ovadit Le te nisopovezane samo z namernim povzročanjem dokazljive neposredne materialne škoda (vrednost projekta gra v desetine milijonov nemških mark'! amjHik u/>nšlcvajo ludi izjemno tezo in obseg takšnih kriminalnih naklepov kamniških Zelenih, še zlasti pa njihovega jiromolorja« Mihajazbinška. Na račun ozkih privatnih interesov, vezanih na politične ambicije posameznika, so pokazali in dokazali pripravljenost preprečiti legalno in s strani občine podprto namero, da v naslednjih nekaj letih Kamnik pridobi več kot sto stanovanj za mlada družina, sodobno parkirno hišo za potrebe kupcev novega trgovinskega centra svak in Stilne, sodobno restavracijo in /mislorza družabne pri-reditvepod Malim gradom, urejeno brežino Kamniška Bistrica, novi otroški vrtec, posredno j>a s lam zavestno tudi preprečil jejo /iresi ■li/ei1 juniji ■l/a M VSI) KAMNIK na novo lokacijo.
Ponovimo še enkrat v imenu vseh, ki še vedno povezujejo možnosti za svojo osebno rast In napredek svojih otrok z razvojem bivalnih In delovnih razmer v Kamniku, da programa s tako bogato vsebino, ki bi to v kar največji meri tudi zares omogočala, mesto v vsej svoji zgodovini še nI Imelo! Od prazne gradbene jame na prostoru nekdanje us-njarne pod Malim gradom nihče ne bo Imel nič, zato fe morda že prišel čas, da svoje povedo tudi ljudje, ki jim nasprotniki projekta UTOK resno ogrožajo prihodnost! ZIL INŽENIRING d. d.
Lepo je biti Thinc - IV
(Malo za šalo, malo zares, v glavnem pa vse zares)
Na naših hribovskih cestah doživljamo Thinci v temnih večerih včasih f>rav komične situacije. Dogaja se namreč, da pride do trkov med pešci, ki so lahko zares komični, največkrat pa boleči in seveda ne-firijetni.
Tako kot vse dobrine, je tudi elektrika jmšla v Tuhinj in tuhinjske hribe z zamudo. Ko so ljudje prvič prižgali električne luč, so z veseljem ugotovili, daje lahko tudi noč prijetna. Luči so pričeli nameščati v vse prostore hiše, pred hišo, na vrtove. Elektrika pa jim je poleg luči omogočila tudi poslušanje radia in kasneje gledanje televizije. Na televiziji pa so ljudje videli mesta - mesta ponoči, osvetljene ulice, izložbe, vse v lučeh. Tako lepo, jnijazno in varno je bilo videti razsvetljene ulice, da so si zaželeli tudi sami razsvetlili poti do svojih domov.
Po vsakem trkanju in prošnjah so prišle obljube in ih ilgo po lem še tu in lam. kakšna luč. Javna razsvet-Ijiu a v sami dolini je do današnjih dni doživela dokaj zadovoljiv nivo. V hribih pa smo Thinci na cestah v glavnem še vedno v temi. Peš sem v temi prehodil kar nekaj hribovskih vasi, pri tem pa sem kljub te mu, da meje »kar nekaj skupaj* imel slabe občutke. V temi j)o teh poteh hodijo tudi otroci in ženske in, da se »čudne« reči dogajajo tudi na vaseh, verjetno ne rabim poudarjati. Saj ne jjravim, da javne razsvetljave ni, je, ampak nezadostna. Tista, kipa je, je postavljena v glavnem nepravilno. Razumem, da so se jrri jmslavljanju javne razsvetljave v hribovskih naseljih, ravnali po načelu ekonomičnosti in luči nameščali zaradi tega čim bližje hišam, s leni dosegli samo to, da so nekoliko bolje razsvetlili že osvetljeno okolico hiš. V naši KS smo na vse načine poskusili prepričati za to odgovorne ljudi, da bi nam osvetlil križišča in jjostavili luč vsaj na vsak. kilometer ceste.
Seveda so bili in so odgovori še vedno isti - ni finančnih sredstev. Eden od odgovorov pa je bil tudi tisti, ki sem ga omenil v svojem prejšnjem javljanju. Seveda to ni bila uradna izjava, je pa žal prišla iz ust človeka, ki bi lahko s svojo besedo in jrravilnim razumevanjem problema omogočil razvoj javne razsvetljave v vaških okoljih. Ne jaz ne moji sokrajani ne zahtevamo luči javne razsvetljave na vsaki hiši. Ne, želimo si le nekaj več in jrravilnejepostavljenih drogov z lučmi na cesti iz doline do naših vasi. Za to smo jni-pravljeni, tako kot za vse druge projekte, prispevati svoja lastna sredstva.
Mi Thinci znamopotrjjeti, znamo pa tudi sitnariti in biti tečni. Sedaj imamo telefone in nam ni več potrebno za vsako prošnjo v Kamnik. Z dvigom telefonske slušalke smo lahko vsak trenutek v pogovoru s komer koli. Telefon, v katerega smo toliko vložili, nam sedaj omogoča hitrejši stik s svetom in upam, da nam bo omogočil tudi hitrejšo razsvetlitev naših cest, saj se boste slej ko prej naveličali naših silnarij. In vaše obljube se bodo v luč spremenile.
Obljube, oho, hvaležna tema. O tem kako obljube razumemo mi Jhinci in sam osebno, fta v mojem naslednjem javljanju.
Za letos se od vas drage Thinke in 'Thinciposlavljamo z željo, da se v naslednjem letu, ki bo tudi začetek novega tisočletja, ponovno snidemo zdravi in zadovoljni. Enako želim tudi vsem v Kamniku in nasploh vsem ljudem, do katerih bodo jrrišle te vrstice in Jjrosim, ne zamerite mi mojih - včasih zbadljivih - besed, saj jih ujjorabljam zgolj in le za to, da ofjozar-jam na probleme fhincev.
Vsem še enkrat vesele božične praznike in srečno, veselo in zdravo novo leto 2000,
vaš Pšajnovčan, IGOR KANT/AR.
O prenovi Trga talcev II.
Dogodek jc bil v prejšnji Številki tega časopisa že podrobno predstavljen. Dokaj obsežen članek pa DO mojem mnenju nc zajema vseh pogledov razpravljccv, strokovnih pomislekov in dejanskih razvojnih problemov, zato zahteva dodatno pojasnilo.
Pobuda občine Kamnik, da se Trg talcev obnovi, jc za prostorsko urejanje mesta Kamnik več kot dobrodošla in umestna. Podobno velja tudi za razpravo, v kateri lahko z večplastnimi pogledi in pristopi k različnim problemom, ob demokratičnem dialogu in strokovni diskusiji, nakažemo določene razvojne smernice mesta, morda razkrijemo že celo okvirne rešitve.
Občina Kamnik je tokrat zaslutila potrebo po ureditvi trga zgolj zaradi zamenjave trgovskih družb v edini večji samopostrežni na Cirabnu, zato je naročila dokončno idejno zasnovo trga. Avtor je naročeni idejni osnutek preureditve ali prctlakovanja trga predstavil povsem korektno. Toda rti/prava bi lahko bila koristnejša in bolj demokratična, če bi na njej predstavili več različnih idejnih predlogov in ne samo enega. Zbrano občinstvo in samo mesto Kamnik sta bila za to prikrajšana. Tvorni predlogi in smer končnih rešitev se lahko oblikuje lc na podlagi več pristopov in idej, za kar pa je potrebna dobra volja in demokratična namera občine, predvsem pa priprava vseh potrebnih postopkov, ki spremljajo takšne ureditvene posege. Ureditveni načrt Graben bi moral biti narejen in pripravljen za prostorske posege ob prehodu V novo tisočletje že zdavnaj pred sedanjimi razpravami o spremembah na Trgu talcev. V današnjem urbanem prostoru je že pregovorno najtežji problem ureditev prometa. Tudi v tej razpravi se je takoj pokazalo, kako načrtovana in predstavljena preureditev trga ne rešuje prometne za-
gate, saj ostaja število parkirnih mest skoraj nespremenjeno. Trgovska družba, ki samopostrežno trgovino na Trgu talcev namerava dograditi in razširiti, verjetno pričakuje večje število strank. Vprašanje občine, kako bo ukrepala glede novih prepotrebnih dodatnih parkirnih površin, so postavili številni razpravljalci. Občina bi namreč morala ob novih priseljencih, obrtno-poslovnih in trgovskih lokalih, storiti bistveno več od izdajanja lokacijskih informacij. Dejstvo je, da se dejavnosti širijo in množijo. To je sicer hvalevredno, prostora za mirujoči promet pa je v mestu čedalje manj. Zato bi morale »utopične« zamisli o podzemskih parkirnih površinah že zdavnaj postati resni projekti občine, ki bi morala z. odloki tudi zahtevati določeno sodelovanje in sofinanciranje graditeljev, ki v mestu širijo ali na novo gradijo obrtne, trgovske ali poslovne prostore. Pomisleki glede talne vode so z vidika sodobne gradbene stroke že zdavnaj preseženi. Nepreseženo pa ostaja spoznanje, da se razviti svet pri reševanju novih in novih parkirnih površin zateka skoraj samo še »pod zemljo« in ima za preprečevanje vsakokratnih težav pripravljeno več kot dovolj ustreznih tehnologij. Pomanjkanje parkirnih površin pa ni bila osrednja tema razgovora. Kaj kmalu se je izkazalo, da je problematična celotna prometna ureditev Grabna. Ozko grlo - severni dostop v staro mesto, ozki pločniki, ki ponekod zaradi ozke ulice skoraj izginejo, ne prispevajo k prometni varnosti, zlasti naših najmlajših, ki po nevarni poti dan za dnem obiskujejo šolo. Konec razprave trdega oreha promet-# ne ureditve seveda ni stri, sc pa vseeno nadejamo, da bo občina že v začetku leta 2000 nakazala prve rešitve.
Zanimiva jc bila struktura udeležencev razprave. Razveseljivo je, da se je razprave udeležilo veliko
okoliških stanovalcev, ki so s svojimi nastopi dali vedeti, da jim ni vseeno, kaj se s trgom in okolico njihovih domov dogaja. Med tako-imenovano »strokovno publiko« pa bi poleg predstavnikov občine, avtorjev idejnega načrta, predstavnice spomeniškega varstva in avtorice tega članka skoraj težko našli Se koga. Med slednjimi mislim zlasti na množico arhitektov in Kamni-čanov, ki se z. urejanjem prostora celo poklicno ukvarjajo. Takšno praznino opazimo tudi na drugih javnih razpravah. Zlasti jesenska, zelo aktualna razprava o spremembah družbenega plana občine Kamnik je nazorno pokazala, da se lokalni urbanisti in arhitekti ne zavedamo pomembnosti načrtovanja prostora.
Med udeleženci jc bil tudi strokovnjak in zgodovinar Kamnika dr. Niko Sadnikar. V svojem nastopu je na kratko razložil zgodovino Trga talcev. Mnogi od nas smo prvič slišali, da je bilo tu že v srednjem veku kamniško morišče. Na sredini trga je bil postavljen velik lesen križ, ki je bil kasneje obešen v polkrogli zidni nisi sedanje Kmetijske zadruge. Zalosto prizorišče trga pa se je ohranilo tudi v drugi svetovni vojni, ko so na njem usmrtili talce. Predstavnica Zavod za spomeniško varstvo pa je hkrati opomnila občino, da kot investitor oz. naročnik idejnega projekta ni podala prošnje za strokovne smernice in pogoje. Zavoda za spomeniško varstvo običajno pred začetkom načrtovanja poda svoje mnenje, predloge in pogoje, ki se jih mora načrtovalec držati. Tako se na kraju tudi tukaj ponavlja usoda površnega občinskega odnosa do javne rabe prostora in spoštovanja pravil urbanega prava in le kako naj potem pričakujemo, da bodo odnos do mesta in njegove uporabe spremenili njegovi občani. Oboje pa je pogoje za bolj urejeno mesto in drugačno razvojno usodo.
HELENA S. KOVAČ, univ. dipl. ing. arh.
Pojasnilo k novoletni razsvetljavi Glavnega trga v pričakovanju leta 2000
Na pobudo Odboru za božično-novolelnv prireditve sem izdelal projekt za svečano osvetlitev ulit e rav začenja časovna f)relomnica ali kateri koledar bi upoštevati, pač j) a bomo predvsem razmišljali, kaj ta dva dogodka lahko pomenita za nas.
Tisti, ki so se veselili večdnevnih praznovanj in prostih dni bodo, ko b(. do pozorneje pogledali na koledar, razočarani. Pravega praznovanja t smislu Jtroslih dni letos sploh ne bo, saj ho že božič (25- december) na so-
boto, dan samostojnosti oziroma god diakona sv. Štefana pa na nedelji 26. decembra. Podobno bo tudi ob novem letu, saj bosta dela prosta sobota, I. januarja in nedelja, 2. januarja. Takrat si bomo lahko izrekli dobre
prosto, kolikor mu bosta služba in delodajalec dopuščala. Večina pa nas bo zadovoljnih, da bo tako, kot bo, saj se tudi v štirih prazničnih dneh da lepo praznovati in vsem tistim, s katerimi smo si resnično blizu, povedali, kar jim imamo povedati, zauj>ali, voščiti, zaželeli
Zadovoljnih zaradi lega, da imamo v trenutkih tranzicije oziroma pre hoda iz komunistične vpostkomunistično, demokratično, pravno in plura lislično družbo, ki doživlja večje in manjše krče, sploh službo, zaslužek; da vsak mesec sproti zberemo denar za plačilo številnih položnic; da nas doma čaka toplo stanovanje in zvečer ležišče; da imamo kaj dali v lonec in otrokom, priskrbeti vse, kar je nujno potrebnega.
To lahko zveni močno materialistično, j>a tudi koristoljubno, vendar kaj človeku jtamaga, če ima še tako visoke cilje, iz njega j>a na vsakem kora ku govorijo skrb, žalost, obup, uboštvo. Mar ni to največje ponižanje za človeka na pragu 21. stoletja? Ponižanje, katerega si nisam kriv, saj ima bistro glavo, pridne roke, trdno in odločno voljo, da bi čim več ustvaril s svojimi talenti, j>a se mora potikati jw zavodih za zaposlovanje delavcev oziroma prejemali socialno podporo, Ponižanje zaradi pojava, ki mu v svetovnem merilu pravijo globalizacija. Svet postaja ena sama velika vas in v njem. vse odvisno od lega, kaj bodo sklenili nekateri mogotci ne oziraje se na večino revnih.
To že močno čutijo in bodo še bolj tudi podjetja v kamniški občini; ta prehod iz enega sistema v drugega, približevanje zahodni, razvili Evropi, neizpolnjevanje slovenskih pogojev za vstop v Evropsko zvezo, kjer bodo vilo bršni meri drugi odločali o nas in bomo mi le bolj ali manj prepričljivi in upoštevani sogovorniki. Mala Slovenija med mlinskimi kamni mogočne Evrope in, glohalizacijsko gledano, sveta. Črviček, ki rije po tem planetu, da hi si priskrbel dovolj življenjskega prostora in živeža zase. Zato je tistega, kdor pozna Evropo in svet, upravičeno strah, kaj nam bo prinesel tu lihe-ralisiični, neobrzdani kapitalizem, liberalizem na sploh. 7. bogatinom mize so za reveže ponavadi le drobtinice, kur je ostalo od pojedini1 presitih,
Dovolj jadikiivanju, saj novo leto, novo tisočletje prinaša novo upanje! Resnično, in prav je tako! Pameten, preudaren človek, pa kljub temu, pre den leže v posteljo, naredi »dnevni obračunu, saj ve, da zjutraj, ko se bo zbudil in vstal, samo po sebi ne bo nič drugače. Tako sc tudi ne bo nič spreme nilo, ko se bomo zbudili (z večjim ali manjšim »mačkom« ali jta ludi brez njega J na jjrvi dan v letu 2000. Drugače bo te, če bomo mi drugačni, kajti ljudje spreminjamo svet in ne svet nas, mi vrtimo globus »zelenega plane ta« in ne on nas. Vse je torej odvisno od nas samih. To bomo čislo jasno sj>oznali, ko se bomo zbudili jm bolj ali manj bučnem praznovanju zgodovinskega časovnega prehoda ali pa malce pozneje.
Pri nas ne bodo pokale puške kol v Čečeniji. nc bodo zaprli katere od tovarn v občini, saj bi se sicer znašli »na sociali« novi brezposelni delavci, ljudje ne bodo stradali kruha, čeprav bo marsikomu krulilo po trebuhu od cenene hrane. Tudi ne bo konca sveta, čeprav se prenekaleri bojijo, da bi se to utegnilo zgoditi, s tem celo strašijo ljudi. Ti ne bodo hiteli panično kupovat živil, kol to delajo Japonci, ko jim njihov predsednik vlade ni znal j>o vedati jasne besede.
Če jo že hočejo slišali oziroma jih je zajel tako imenovani »tisočletni strah«, jim za to nt treba hoditi k vedeževalkam iz kari, tudi ne h kakšni pri-vrženki Sai Babe ali v skupino novodobnega gibanja. Zadošča, da odprejo Svelo pismo (verni in neverni) in. iz njega spoznajo: je upanje v novo, drugačno, lepše življenje. Če že drugi ne, potem ga je prinesel on, pO katerem imenujemo čas v novem, veku, kije edini doslej resnično premagal smrt Dele, v jasli položeno, ki ga bomo hodili v teh dneh častit ali zgolj ogledoval po slovenskih cerkvah. Začetnik življenja, 0 katerem je Spregovorila tudi novembrska slovenska sinoda, ()ii ve za vse rešitve sveta, fiozna vse odgovore na težave, vendar nam jih ne bo povedal, ne bo nas rešil hudega, nesreč, težav. Pušča, da si odgovore na pereča vprašanja poiščemo sami, sami tudi najdemo rešitve. Zaradi naše svobodne volje, ker smo bili tako ustvarjeni. Tudi v tem je njegova veličina. Da nam le nakaže možne rešilne, pove, kako priti do njih, nato pa se moramo sami odločiti zanje ali jih iskati kje drugje. Rusi jih v Čečeniji z orožjem v roki namesto za »zeleno mizo«, nekateri zdravstveni krogi s prodajo kondomov mladim ljudem namesto z vzgojo za samoodpoved, potrpežljivost in pravo ljubezen do bližnjega, borke za ženske pravice neredko s pretiranim poudarjanjem le-leh, namesto da bi se uvedete stare resnice, da »na ženi dom sloji« in da prijazna beseda in pohvala možu le-temu veliko večpomeni, kot pa vsa zborovanja in prepri čevanja skupaj (oglejte si vsebino plakala ob mednarodnem dnevu učna silja nad ženskami), kar je dobro vedel te pokojni slovenski /isilinlog svetovnega formata dr. Anton Trstenjak. Vedel, čeprav ni bil poročen!
Ko bomo nazdravljali drug drugemu z najboljšo pijačo, ki jo bomo po vsej verjetnosti prihranili za prestop vleto 2000 in v novo tisočletje, si kljub vsem »ranam«, ki jih in smo jih doživljali na svojem telesu in na duši od rojstva naprej, zaželimo najlepšega, kar človek lahko zaželi drugim in, končno, tudi samemu selu'. Drugim, ker bi bilo brez njih življenje pusto in prazno, sebi pa ludi kol priznanje, da smo zmogli vse to prestati in ob tem obstali Da si prizadevamo biti ljudje v pravem pomenu besede. 'Taksni, kakršni smo. Ne z veliko začetnico, marveč vvsejpristni človeški razsežnosti in zmogljivosti, ljudje, kise veselimo življenja, ga želimo, hočemo živeli v vsej njegovi en kralnosti, kajti življenje je kljub vsemu, kar nam prinaša, največji dur To je dodobra izkusil naš al/d usti Tomaž Humar. ko je prilezel iz lisic nepo zabne stene Dhaulagirija in lam srečal Boga. Boga, ki ga je vrnil v življe-nje potem, ko je on sam temu rekel da, in ne smrti. Z.a ceno malo manjše sla ve in odhoda med legende.
Izberimo si ludi mi življenje. Pa ne zalo, ker nas k. temu kliče slovenska sinoda, marveč ker smo ustvarjeni za življenje. Življenje v vsej lepoti, polnosti in bogastvu, naj si to zaslužimo ali ne. In živimo ga odgovorno, poš leno. Veseli, tla .smo dočakali ta izjemen Irenu teh. v zgodovini človeštva, pre stopili to časovno ločnico. In prispevajmo k. temu, da bo leto 2000 vsaj malce drugačno. S svojo dobro voljo darovi in prizadevanjem! Potem ho zagotovo drugačno, lepše, srečnejše/ JOŽE PAVLIC
Planinsko društvo Kamnik
želi vsem planincem in ljubiteljem gora vesele praznike in veliko sreče v letu 2000.
Tudi v prihodnjem letu vas vabimo na obiske naših prelepih gora in na mnoga srečanja v naravi.
Kamniški OBČAN
OB IZTEKU LETA
17. decembra 1999 11
Ob pričakovanju leta 2000
KOLIKO LEPIH ŽELJA!
~—B] Se novega leta vsak veseli,
j si sreče obeta, vesel naj živi!
Tako smo si rekle, ko smo se dobile na kavi na ženskem klepetu. Seveda smo si povedale nekaj najnovejših kamniških tračev, vendar z njimi nismo na tekočem. Menile pa smo se o tem, kaj zaželeli sebi in drugim pa seveda našemu Kamniku za leto 2000.
V kamniški kavarni smo se Alenka, Mojca in jaz odločile kar za čaj, saj daleč naokoli ni tako dobrega čaja. I'rvega ogrevanja za pogovor sploh nismo jiotrehovale in smo kar hitro preskočile k. naši glavni temi - novoletnim željam. Ker smo pa tako zelo konvencionalne in se na novodobne stvari ne Spoz namo preveč dobro, torej nismo pretirane pozitiv ke, smo si dale duška in smo kar malo - šinfale!
Oh, ta Kamnik
Alenka, ki je že v petdesetih letih in ima vnuka, za seboj pa marsikatero hudo življenjsko preizkušnjo, večino delovne dobe pa je ueileljevala zunaj Kamnika, meni, da je naše mesto zaspano »Saj pravzaprav ne vem, kaj je tukaj narobe. Ali so to ljudje ali jxi podnebje, kaj vem. Vsi se med seboj jhi znamo, kar ni vedno dobro Vedno nekje naletiš
na kovu, ki je tvoj daljni sorodnik ali sorodnik tvb jih sosedov ali sodelavce tvojega moža ali pa znanec tvoje stare mame. Ko sem delala v Ljubljani, se ni i je tO zdelo tako prisrčno, zdaj jut moleče Sili če nikogar ne presoja lepo lem, kaj zna in kaj dela, amfiak čigav je, v kateri stranki jc, sploh jut jc narobe, če mu gre v življenju dobro. Se že kdo najde, ki bo zruilpovedali kaj slabega. Kadar se pogovarjam s Kamničani, pogovor takoj nanese na osebne teme: kako je ta ali oni neumen, kako ima razmetano [>o hiši, kako v zakonu škriplje, kdo koga vara in tako najprej. Z ljubljanskimi sodelavci teh tem nismo nikdar mogli obravnavati« Mojca, ki jejinancarka, je bolj racionalna: »To mene nič ne moti. ljudje so bili vedno obrekljivi in vedno bo do. Zame je bolj moteč občutek, da se v tej naši občini nič ne fnvmakne naprej. To občutim v vsakdanjem življenju: koje minila j>orodniška, sem biki vsa na trnih, ker sem iskala zasebno varstvo, saj v vrtcu nisem dobila prostega mesta; če hočem z otrokom ven, ga ne morem peljati na nobeno igrišče, ker ga v Kamniku sjiloh ni. Starejši bo hodil v devetletko. No, /muce, ali imajo kje zagotovljene pogoje za toč« Seveda ne, sem jmlrdila. Finančne stiske, kaj hočemo, stare stavbe in jirazne malhe. Mojci sem lahko jmlrdila, hkrati jm dodala, da mene kot mamo dveh najstnikov moli tudi tO, da naša mulca v tem mestu tudi nimata kajjmčeti. »Naša najstnika sta se začela družiti z vrstniki, pa se nimajo kam dati. Na ulico ali v slavni park oh železniški postaji na Kolodvorski? A sle kdaj videli, kaj se tam dogaja ob petkih zvečer? Koliko jrijanih najstnikov! Menda se lahko dobi ludi drogu.« Seveda v ženski druščini ne gre brez vzgojnih tem, ampak na koncu smo se vendarle strinjale, da v naši občini ni ne prostora in neposluha za mlade ljudi. Preostane jim le ulica, saj se kje drugje nimajo družiti. Organiziranih dejavnosti, razen šjiortnib, ni. Vsi pa niso navdušeni za šport Če j>a že kdo skuša kaj organizirati, je j>a tako malo obiska in odziva. »Kaj hočemo, Kamnik je zajilankan. Pa za Domžale vsi /iravijo, da so le sjialno naselje, am pak koliko stvari se lam dogaja - tudi zalo, ker je med publiko odziv.«Zato smo si zaželele: da bi se v Kamniku izboljšala kvaliteta življenja in da bi se ljudje zbudili iz mrtvila.
Kje kupiti šivanko in cvirn, termo nogavice ali dobro igračo?
»Punci, nehajta samo šinfati. Povejta raje, kaj je prinesel Miklavž. Je kupoval v Kamniku ali kje drugje,« je vprašala Alenka. Potem j>a je povedala,
da še ne more iz svoje prosvetarske kože in da je njen Miklavž hotel vnuku podariti kakšno bolj didaktično igračo in da se je odpravil kar ven iz Kamnika. »Ejpa toliko govorjenja o poslovnih dejavnostih in novih poslovnih možnostih in prostorih in tako naprej. Rla, bla, bla. Če hočem kujriti šivanko, termo nogavice, dobro igračo pa še dobre zrezke in lepe zvezke, lepo kiklo, pesek za mačje stranišče, seme za solato ali le svežo solato, letam od enega konca Kamnika do drugega, na koncu j>a nisem zadovoljna, l.e utrujena!« je spet zaner-gala Mojca in kot ekonomistka fxmovno zapeljala pogovor v druge vode. Res je, živilskih trgovin imamo zdaj dovolj, kuptev pa ne bo dovolj za takšno ponudbo. Pri drugih artiklih pa se kar hitro zalak ne. Pa smo se spel obregnile oh naš malce zajAau kani Kamnik. »Kampa bi šle na dobro večerjo, če bi hotele koga povabiti na kakšno dobro hrano?« sem vprašala. In seveda tudi to, kam na prednovo letno srečanje s sodelavci. V katerem lokalu vaj se srečamo, po možnosti s kakšno glasbo ali v kakšnem drugem prijetnem ambienlu? Naša zadrega je bila neizmerna. Spomnile smo se dveh dobrih gostiln: vsaj kar se krone tiče. vendar je bila ena za naš urbani okus malce preveč... No, ruralna... Pa kakšni bolj vroči, iiažgani podeželski fantje lahko zatežijo,pa cesta do tja je malo bolj vijugava in > sploh... Žalosti Alenka po šla z večjo družbo na prednovoletno srečanje v Majčev dvor. Mojca in njeni sodelavci v jamarski dom na (iorjuši. da bo do še plesali, jaz in moji sodelavci pa smo takšni 1<> kalpatrioti, da si bomo izbrali kakšno bolj domačo, tuhinjsko, morda j>a dupliško varianto. Brezplesa. Tako smo bile že juri naslednjih željah za leto 2000: dobra trgovinska ponudba na enem mestu, prijetni in urejeni gostinski lokali z dobro hrano, več družabnega dogajanja.
Za konec pa še - moški
Če ne z otroki, se pogovor zaključi z moškimi. Ve činoma možmi, ker smo kolikor toliko spodobne ženske. Tokrat smo malce razširile. Če si želimo, da bi poleg dobrih cest, novega mostu in še česa beton skega naše mesto imelo tudi kaj vsebine in druge vrste kvalitetnega življenja, bo treba kaj ukrenili. Ugotovile smo, daje vodenje občine izključno moš ka zadeva, nismo f>a ugotovile, koliko je v resnici možata. Postale bi skoraj histerične (a kaj, ko je ena od lastnosti zrelih let ludi samoobvladovanje), kosma ugotovile, da na/lonieiubiiilipoložajih sko raj ni žensk. Razen j>o šolah, vrtcu, knjižnici, mu zeju... A še kje? Se nismo spomnile. Seveda, tu je kleč, da je ta občina tako cestno in komunalno usmerjena! Kdaj [m so imeli moški še dovolj poslu ha za družbene dejavnosti, šivanke m cvirue. Najboljša hrana j>ajc itak doma [>ri ženi. Ali mamici, če žena odpove. Za jnjuckanje pa je tako ali tako dober vsak šank. Če je dober in dovolj trden šank, dosti piva in v lokalu še tevejček, da nam tako gledajo neumni nogomet (si moreš misliti to neumost, da se enajst zdravih fantov petinštirideset minul fmdi za eno samo žogo), potem ludi muzike nejca-bijo, kaj šele kakšno sofisticirano okolje v španskem, mehiškem ali italijanskem smislu.
In kaj smo si na koncu zaželele, ko smo predeta-tirale vse možnosti od skrajnih feminističnih, trdo marksističnih do ultradesnih, vmes pa cel kup različnih softi in sentiš variant? Nič drugega si nismo želele kot kombinacijo, sestavljeno iz Vlili KO DENARJA, ZDRAVE PAMETI IN DElAVOljNIll I jI I-1)1!
To ti želimo, dragi naš Kamnik. Kar od te kombinacije že obstaja, naj se obdrži, kar manjka, naj f)ade na nas kot nebeška mana. Če ne v letu 200(1, pa v tretjem tisočletju!
A K.
In sedaj pozdravimo novo leto, polno stvari, ki se še nikoli niso zgodile, je rekel nemški pesnik Rainer Maria Rilke. Kako ga pozdravijo občani Kamnika, kaj želijo sebi, svojim najbližjim ter meščanom, smo povprašali mimoidoče po kamniških ulicah.
Mojca Golob, ekonomski tehnik: Novo leto bom preživela v družbi prijateljev v Čateških toplicah v organizaciji Društva paraplegikov Slovenije. Dnevi bodo verjetno minili v sproščeni družbi prijateljev in malce bolj športno v bazenih. Vsem želim v prihodnje obilo zdravja in veselja, da pa bo kmalu konec sveta, kot nekateri napovedujejo, ne verjamem.
Aco Dragaš, natakar: Noč v
novo tisočletje bom preživel delavno v Kavarni Veronika, kjer mi zagotovo ne bo dolgčas. To ni moje prvo delovno silvestro-vo, zato mi nič ni hudo, saj nisem edini, ki mora biti v službi. Da bomo ostali ob polnoči brez elektrike, ne verjamem, sploh pa je to govorjenje o koncu sveta en sam »larifari«. Vsem želim predvsem zdravja in da me čim večkrat obiščejo v moji službi.
Nada Musić. delavka: Kje
bom preživela novo leto, Se ne vem, vsem pa želim zdravje, mir, vse naj, naj. Daril še nisem nakupila, saj je še čas, ne bojim se nakupovalne mrzlice.
Vesele božične in novoletne praznike novem letu vam želi
SALOM
fraki
Kamnik, Šutns
Antoniji Štnikolj^ ^ $
Zahvaljujem se za zaupanje in se priporočam tudi v prihodnje.
Trgovina z mešanim blagom
»PRI BRINU«
Gozd 10/a, tel.: 825-484
Voščimo vesel božič in srečno 2000 ter se priporočamo za nakup.
SVETUJEMO - IZVAJAMO
- STREHE - ŽLEBOVI - OBROBE - SNEGOLOVI
- HIDROIZOLACIJE
.'AV.iJtf/ '/Yrtttf'.i/rrr :>./*.
Črni vrh 5,1219 Laze v Tuhinju Tel./faks: 061 847-505, GSM.: 041 654-288
jltfi Ujjtit* vtei«* h*o* Ut* 2000 tut&Um* vtem
oćća«*** i*t podlac*«!** p**tm*fcm. %.o.
trn jr % w # v
^NOVO B^ ife TISOČLETJE
*sm-i:\oin
\M0IU0
Na svidenje
v novem tisočletju
December, zadnji mesec v letu. Mesec veselja, obračunov, spominov. Vsako leto znova in znova se ljudje v tem mesecu na trenutke zaustavimo in pozabimo na skrbi. In zadnjega decembra, na silvestrski večer, vsi z velikim upanjem pričakujemo novo leto. Novo leto, ki nam bo prineslo nekaj lepšega, boljšega. Letošnjemu decembru pripisujemo poseben pomen je zadnji v tem stoletju in tisočletju, je december, od katerega mnogi pričakujemo več in ga želimo preživeti drugače, lepše, prijaznejše, v miru in sožitju.
Verjamem, da ni človeka ki v sebi ne bi imel dobrih misli, dobrih želja, sočutja do sočloveka, želje po sreči, miru in ljubezni. To so čustva, kijih mo ramo vedno in vsak trenutek deliti med seboj. Zal nekateri ta čustva skrivajo v sebi, namerno ali nevede. Tem moramo ta čustva prebujati in ko nam nekoč to uspe... no takrat bo svet zaživel v popolnem miru. Do takrat pa poskušajmo živeti drug z drugim v strpnosti, razmislimo, preden zamerimo in včasih odpustimo tudi v svojo škodo. Poskusimo ta zadnji december v tem tisočletju pozabiti na spore, ki to sploh niso bili, na žalitve, ki smo jih videli samo mi. Sezimo si v roke in si iskreno zaželimo sreče v novem letu in v novem tisočletju.
Ko boste 37, decembra 1999 odštevali zadnje sekunde in bodo našagrcapolna novih pričakovanj, dobrih želja in lepih misli do svojih najbližjih, za trenutek poglej-* te v nebo in del teh svojih lepih mudi prenesite na ljudi, * • kijih nepoznate.
Drage občanke in občani Kamnika, vsem vam želim mnogo osebne in poslovne sreče, obilo uspehov in ^■^^^^^k izpolnitev vseh skritih želja. Preživite zadnje dni
JO stoletja v družbi s svojiminajdražjimi, v prijet nem praznovanju božiča in silvestrske noči in NA SVI-^ DH.NJF. V M >\ HM TISI Hll-.Tjt
IGOR KAM/.AR
Praznično krašenje
Navada krasenja božičnega ali novoletnega drevesca je nastala šele v novejšem času. Še naši dedje vedo povedati, da so za božič imeli samo jaslice. Večina ljudi naredi i/ smreke za kratek čas okrasek. Pa je zares potrebno, da toliko smrek umre vsako leto? Vsekakor jc najlepše in najbolj dišeče božično drevo tisto, ki je živo rastoče, to pomeni, da ga močno zalijemo, preden ga praznično okrasimo. Postavimo ga daleč stran od grelnih teles. Ni nujno, da je to smreka, lahko je tudi jelka, bor ali brinje. Okrasimo ga seveda tako, kot nam je najbolj všeč, odvisno od naše umetniške nadarjenosti in denarja. Lahko ga okrasimo s samimi pentljami, kvačkanimi angelci, bonboni (trdimi) ali pa z lučkami. Za bolj domiselne ljudi svetujem vrh leske, pobarvan v belo barvo, okrašen z belimi laski in svetlečimi kroglami. Ko živo drevo odsluži svojemu namenu, ga posadimo v bližnji gozd. na vrt ali pa obdržimo kar na balkonu. Tako bo drevo raslo naprej. V Evropi, ki jo tako radi imenu-
Čas najdaljših noči...
jemo, so že precej pred nami. Tam se drevo najame, ko ga ne potrebuješ več, ga enostavno vrneš. Lahko te počaka do drugega leta ali pa ga nekdo posadi. Vrnimo naravi, kar je njenega in vrnila nam bo desetkrat več. Božič in novo leto bosta minila, toda misliti moramo naprej na naše otroke, vnuke in vnukov otroke. Da bo zelena narava živela naprej. DARJA JARC
Nekoč, nekje je nekdo zapisal: »V tem zimskem času najbolj pogrešamo sončno svetlobo in toploto, čeprav smo v tem najbolj temnem letnem času najbližje našemu viru svetlobe, soncu.«
Jesen prehaja v zimo. Kot da bi svet izumrl. Nobena ptica se več ne oglasi, živali se skrivajo v gozdu. Vse je nekako zakrito v molk in temo. Pa vendar v tej decembrski temi prižigamo ad-ventne sveče, da se v tihoti in zbranosti pripravljamo na božič. Tako se iztekajo tedni in prav zadnji teden leta nas že navdaja z nekim posebnim razpoloženjem in pričakovanjem nečesa velikega. To veliko nam oznani božično zvonjenje, ki odmeva v jutranji megli. Ljudje hite v zgodnjih jutranjih urah s svetilkami in baklami po zasneženih poteh k farni cerkvi. Čez dan pose jejo v lončke in skodeie žitno zr-
nje, ki bo s svojo rastjo dokazalo, da narava ni umrla, da le počiva, da je v žitnem zrnu kljub vsemu šc vedno življenje in bo vzklilo. Zvečer se zbirajo ljudje v hišah, vsak večer v drugi, si pomagajo luščiti bučno seme, koruzo in fižol. Molijo rožni venec, na adventnem vencu pa prižgejo sveče, da jih spomnijo tesnobe in posvetitve temu primernemu času. Bližajo se priprave na božič, delanje Betlehema in jaslic. Bliža se sveti večer, ljudje se
v"
v
odpravljajo k polnočnici. Zunaj je sneg. Pod koraki sc vda tenka ledena skorja in noga se po-grezne do kolen. Vse hiti v is-
»Nema škatla«
Pisalo se je leto 1999. Pred vstopom v novo tisočletje jc bilo ljudi strah, ker so napovedovali novo dobo duhovnosti, kajti do sedaj jc bila doba materialnosti težav, bolezni, osamljenosti. Človek ni znal poslušati človeka, ni znal. ali ni bil sposoben, ker jc bil tako zaposlen s pridobitništvom. Misli so vedno vrtale, kje bi sc dalo še kaj prislužiti, dobiti to ali ono, da bi v očeh znancev, sosedov veljal še več, prosti čas pa jc zapolnila televizija.
Kot znanstvenik, izumitelj sem sc odločil, da jc treba narediti korenito spremembo v miselnosti ljudi. Kako? Mnogo noči sem pre-bedel in celo ko je bilo Ze vse mirno in temno, sem v postelji tuhtal in tuhtal, kako doseči, da bodo prevrednotili vrednote.
Na dan, ko sc mi jc zazdelo, da nisem gospodar svojega telesa, občutek sem imel, da sem samo prevodnik, da nekdo upravlja z mano, je preskočila iskra. V trenutku sem zaznal, da moram iznajti aparat, ki bo onemogočal gledanje
televizije, če eden od družinskih članov tega ne bo želel. Ker jc bila tehnologija že tako na višku, sem z lahkoto sestavil robot, ki jc bil tako izpopolnjen, da je zaznal vsak odpor tudi najmanjšega, a nc nepomembnega člana in s tem preprečil gledanje ali bolje rečeno buljenje v premikajoče sc sličice.
Rezultati so bili presenetljivi. Devetdeset odstotkov televizijskih aparatov jc ostalo nemih. V vseh družinah z otroki je to postala nema škatla. Vsi otroci so si želeli človeške bližine, topline, ljubezni, pogovora, ne pa bolščanja v noro škatlo. Niti priljubljene risanke nc morejo nadomestiti žive govorjene besede, objema, stiska roke, sporazumevanja z očmi.
Tako se je s prehodom v novo tisočletje začela preobrazba, kajti ljudje so spoznali, da je nekaj vredna le bližina človeka s človekom, ljubezen. Čas, ki ga preživiš z. drago, ljubljeno osebo, jc neprecenljiv in neponovljiv.
JOŽICA REPANŠEK
to smer. Nobena hiša ni temna, okna so razsvetljena, luč do luči. Množica sc pomika po belem snegu, pod belim nebom in belimi zvezdami. Nekateri nosijo svetila. Vsi prihajajo v cerkev, ki je vsa razsvetljena in celo na velikem lestencu gorijo sveče. Luči trepečejo v dišavah, ki se vijejo kot megla proti stropu. Ljudje strmijo, liho in
hu, tesnobe in zaskrbljenosti. Ljudje so tedaj bolj doživljali vpliv zlih duhov v naravi, delovanje duhov in Škratov. Danes je to seveda drugače. Ohranila se je še ta zlata vez, ki povezuje vse člane družine v pravo skupnost v dobrem in slabem.
Sedanji božični praznik so prvotno praznovali 6. januarja. Šele leta 354 jc izbrala katoliška
pobožno, vsak s svojimi mislimi in skritimi željami. Vse jc, kakor bi sc Jezus rodil prav ta večer. Pred štalico klečijo pastirji in prepevajo. Visoko nad njimi sveti mirno zvezda repatica. Noč jc svetla, skoraj kakor dan. Zdi se, kakor da so vse teme ugasnile. Nič več ni skrbi in nič več žalosti. Lepo jc. Vsi so za hip srečni.
Božič. Praznik družine, praznik sorodnikov in znancev. Vsi so zbrani doma. Tudi tisti v tujini ta dan obiščejo svojo domačijo. Božiček obdaruje, daril pa se najbolj vesele otroci. Potica, orehi in krhlji so postavljeni na bogato obloženi mizi. Vse, kar jc jeseni obrodilo^ jc poplačano za trud poletja in misel na zimski čas ni tako zaskrbljujoča. V prejšnjih časih, ko jc bila človeška dejavnost dosti bolj odvisna od tega, kakšno je bilo leto, jc bila jesen čas stra-
cerkev 25. december za spominski dan Kristusovega rojstva. To je sveta noč. To jc čas najdaljših noči, čas ko sc staro leto poslavlja in začenja novo. Letos bomo pisali 2000. To jc leto šc večjega neznanega vznemirjenja in pričakovanja, vendar leto, polno upanja v lepšo prihodnost, leto miru in medsebojnega razumevanja. Morda nam to zaželijo koledniki, prinašalci sre-
če, vesele pesmi in razpoloženja. Morda si bomo sami segli v roke na ulici v skupnem praznovanju in si zaželeli vse listo, kar jc lepo in osrečuje vsakega posameznika. Zaželimo si iskreno, človeško, vsaj to noč se imejmo radi.
A. SARNAVSKY
IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE
ISCG
V NOVO TISOČLETJE NA NOVI LOKACIJI
Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v nove poslovne prostore.
Naš nov naslov je:
ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost, d. o. o., Cesta talcev 10, 1230 Domžale.
Telefonski številki 061/711-082 in 061/712-278 sta ostali nespremenjeni.
Prepričani smo, da bomo v novih lepših in funkcionalnejših prostorih še
boljši in uspešnejši.
Cenjenim strankam in vsem ostalim želimo vso srečo in velikg -uspehov v tetu 2000.
Kemijska industrija KAMNIK d. d.
™^ * * Fužine 9, KAMNIK * *
želimo Vam vesele božične praznike in srečno v novem tisoči
»L*
Iz kamniške kronike leta 1999
Januar
4. januarja so začeli podirati 107 let star železni most preko Kamniške Bistrice na Maistrovi ulici v Kamniku.
19. januarja jc v Šempetru pri Novi Gorici v 56. letu starosti umrl kamniški rojak, vodilni slovenski organist in glasbeni pedagog prof. Hubert Bcrgant.
Februar
Občinski svet jc za podžupana občine Kamnik imenoval Antona Hočevarja (SLS) in Demitrija Pcrčiča (LDS).
Zupana občin Kamnik in Komenda sta imenovala člane skupnega sveta za izboljšanje varnosti občanov.
V podgorski Dobravi so s skakalnimi tekmami odprli novo smučarsko skakalnico.
Marec
Na slavnostni seji občinskega sveta v počastitev 29. maral, praznika občine Kamnik, so podelili občinska priznanja za leto 1999. Prejeli so jih: Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku in Slavko Rajh (zlato priznanje občine Kamnik), Gimnazija Kamnik, Peter Sitar, Marko Pre želj in Aleš Horvat (srebrno priznanje občine Kamnik) ter Matična knjižnica Kamnik (bronasto priznanje občine Kamnik).
Na Veliki planini je pogorela počitniška koča Kemijske industrije Kamnik.
Na občinski praznik ob 125-lctnici rojstva Rudolfa Maistra so 29. marci slavnost VK ZA OZIMNICO - 4912 SITVkg!
Obiščite nas med 8. in 19. uro, ob sobotah med 7. in 13. uro
Q7sm iettmo lepa preitvae bo&ično-navoletne praznike!
14
17. decembra 1999
NASI POGOVORI
Kamniški OBČAN
Klepet s patronažnimi sestrami
Njihovo delo je vidna ljubezen
Nadaljevanje s 1. strani
Patronažne medicinske sestre izvajajo patronažno zdravstveno nego varovancev, mednje sodijo starostniki in kronični bolniki ter družine - novorojenčki z materami. Negovalno moštvo, kot se same rade poimenujejo, ima na skrbi celo kamniško občino, vsaka je zadolžena za svojo lokalno skupnost, kjer še posebno pozornost posvečajo zdravstveno in socialno ogroženemu prebivalstvu. Patronažne sestre svoje varovance obiskujejo na domu po naročilu zdravnika, pa tudi na željo svojcev, znancev, sosedov..., nekatere celo po več let, tako da pride do tesne navezanosti vamvanca in patronažne sestre.
V letošnjem letu, letu starostnikov, še posebno poudarjajo pomembnost preživljanja starosti v okviru svoje družine, kjer se starejši najbolje počutijo. Starostnik si bo prizadeval ostati čim dlje samostojen in aktiven član družine, če bo imel razumevajoča družino, za katero ve, da se lahko vedno zanese nanjo. Bolezen v družini največkrat spremeni odno-
se, lahko je prisoten tudi odklonilen odnos do starostnika ali pretirana skrb zanj. V lakih primerih jih patronažne sestre motivirajo, poučujejo in zdravstevno vzgajajo z željo, da bodo starostniki čim bolj samostojni pri izvajanju življenjskih aktivnosti. Starostnike in njihove svojce seznanijo tako z uporabo različnih nego valnih in ortopedskih pripomočkov kot tudi s pravicami zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Če je starostnik sam oz. njegova družina nesposobna opravljati opravila, priskočijo patronažnim sestram na pomoč tudi druge službe, s katerimi zelo dobro in veliko sodelujejo: sodelavci preko javnih del, Rdečega križa in Karitasa. Pri preventivnih obiskih starostnika dvakrat letno skušajo osveščati o kroničnih boleznih, ki največkrat pestijo starostnike (sladkorna bolezen, arterioskleroza, siva mrena...), opozarjajo jih na redne preglede pri osebnem zdravniku in svetujejo zdrav način življenja.
Pri svojem delu srečajo in doživijo vse mogoče stvari, zato mije sestra Jana rekla, da je njihovo delo neopis-
trgovina
ObuteP
Sutna 20, Kamnil* (zraven Mitnice), tel.: (041)591-194
PRAZHiČMI 20*-. fH)PUST za vse Izdeffe« od v20. do 51. <&eccnjfors
PofeO pestre izbire KVALITETNE OBUTVE ZA VSO DRUŽINO PO KONKURENČNIH CENAH najdete na naših prodajnih policah tudi moške in ženske čevlje za obolele noge dr. DIA. Kvalitetni čevlji iz naravnih materialov so namenjeni sladkornim bolnikom, obolelim na hrbtetnici in vsem, bi so dosti na nogah. Možnost odloženega plačila.
Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO USTO VAM ŽELI dneitnsko podjetje Gutmiks, d.0.0^ Podgorje 120, tet: 811-6611
m ZARJA
ELEKTRONIKA
proizvodnja, montaža, inženiring in projektiranje sistemov in naprav za tehnično zaščito, d. o. o, Kamnik
Zaposleni v Zarji Sekironiki želimo vsem bralcem Kamraskega občana prijetne in mirne božične praznike, veselo pričakovanje Novega leta in veliko postavnih uspehov in osebne sreče v letu 2000.
Sredstva, ki bi jih porabili za pošiljanje voščilnic, smo nakazali Zvezi slovenskih društev za boj proti raku.
Ijivo, s čimer se verjetno kar vsi strinjamo. Kako se spoprijeti z vsakodnevnimi doživetji, ki se nemalokrat končajo tudi s smrtjo varovanca, ne da bi pri tem preveč obremenjeval sebe in svojo družino? Navsezadnje res ni tako enostavno, da ti v službi nekdo umira, čez pol ure pa doma kuhaš kosilo! Pravijo, da so srečne, ker so tako dober in uigran kolektiv, saj se med seboj dobro poznajo, se izčrpno pogovorijo, ob krizah si stojijo ob strani in so si v uteho, kar lahko opazi vsakdo, kije v stiku z njimi.
Pri delu patronažnih sester pa vendarle ni vse tako črnogledo, kot si mogoče mislite. Za mnogo varovancev pravijo, da so kol angeli varuhi, ki bedijo nad njimi in jih spremljajo skozi dan, saj so zanje v skrbeh, če je npr. slabo vreme, in molijo zanje. Patronažne sestre ne opravljajo samo strokovnega dela - nege na domu, temveč so tudi svetovalke, prijateljice, zaupnice, pa tudi voznice, saj morajo v vseh vremenskih razmerah do svojih varovancev. Če že ne gre drugače, tudi peš, včasih f>remrle, mokre, a še vedno prijazne. Tudi varovanci so v večini prijazni, hvaležni za pomot, saj se zelo navežejo nanje, ker so velikokrat osamljeni, čeprav še vedno doživijo več zahvale na podeželju kot v mestu.
Obiskov patronažnih sester in njihovih nasvetov se razveselijo tudifx> rodnice z novorojenčki, sestri Jana in Romana pa vodita tudi materinsko šolo, kije zelo obiskana, še posebno s strani bodočih očetov, ki so še posebno navdušeni nad na novo pridobljenim znanjem. Malce so se tudi pritožile nad vidnim upadom števila otrok zato pa je veliko več očetov, ki spremljajo svoje žene v porodnišnico in jim pomagajo.
Delovni dan patronažnih sester se ponavadi začne ob 7. uri, dve uri preživijo v skupni »pisarni; kjer se med seboj posvetujejo, pripravijo material, poiščejo nasvete ali navodila pri zdravnikih, nato ob 9. uri odidejo na obiske na domove. Dežuraju tudi med koncem ledna in prazniki, eno soboto v mesecu pa preživijo delovno.
Kje bodo jrreživele božične in novoletne praznike!' Če ne v službi, pa vsekakor v okviru svoje družine, verjetno doma ali v mestu. Za novo tisočletje vsem želijo predvsem veliko zdravja ter pogovora in skrbi za bližnje.
Tudi sama sem se v imenu vseh bralcev Kamniškega občana zahvalila za čudovito delo, ki ga opravljajo ter jim zaželela veliko ustvarjalnosti, ščepec potrpežljivosti in zvrhan kup hvaležnosti s strani varovancev/ Če pa jih srečate sami, jim iz-kažite svojo hvaležnost z lepo besedo: 'Hvala.':
Mistični pesnik Kahlil Gibran pravi: »Ko delate, uresničujete del najljubših zemeljskih sanj, ki so vam bile dodeljene, ko so se te sanje rodile.«
Patronažne medicinske sestre to vsekakor počnejo. Nadvse navdihu-jočo uro s patronažnimi sestrami je za Vas preživela
BOJANA K UM PNC
MED ZLA7OPOR 0 ČENČI
Komisija društva upokojencev Kamnik je obiskala nekaj zakonskih parov, ki so slavili zlato poroko • 50 let skupnega življenja. Leta zakonskega jarma niso posuta le z rožicami, ampak je to tudi las odrekanja in preizkušenj.__
Hribarjeva zlatoporočenca iz Malega Hriba 8
Francka in France jesen svojega življenja preživljata v vasici Mali Hrib nad Tuhinjsko dolino.
Francka je bila rojena 19. 4. 1919 v družini s 15 otroki v Češ-njicah. Svoja mlada leta je preživela doma pri starših. Po osnovni šoli v Špitaliču jc pomagala na domaći kmetiji. Življenje jc bilo težko zlasti v vojnem času, ko so Nemci leta 1944 ustrelili očeta zaradi sodelovanja z NOB. Z velikimi napori in skromno pomočjo so nekako uspeli preživeti. Sicer pa jc Francka vse svoje življenje posvetila družini in kmetovanju. Povedala nam je, da je bilo dela kar preveč, vse od jutra do poznega večera.
France Hribar je bil rojen 18. 11. 1923 na Malem Hribu v družini s Šestimi otroki. Osnovno Solo je obiskoval v Tuhinju. Med vojno je vsa družina delala za NOB, sam pa se jc partizanskim vrstam pridružil žc januarja 1943; bil jc borec, kurir in kasneje obveščevalec v Šlandrovi brigadi. Po vrnitvi domov jeseni 1945 jc po krajši zaposlitvi ostal na domači kmetiji. Ves čas je aktivno deloval v organizaciji zveze borcev v
krajevni skupnosti in drugih organizacijah. Prejel je več priznanj in odlikovanj. Zdravja ni najboljšega, pa se ne pritožuje.
S Francko sta se poročila 10. septembra 1949 v cerkvi v Kamniku in zatem na krajevnem uradu v Lazah. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, Štiri hčere in
sin. Vsi so poročeni in imajo svoje družine. Dočakala sta že 14 vnukov in vnukinj ter 8 pravnukov in pravnukinj. Slovesnost ob zlati poroki so združili tudi z 80-lct-nico Franckincga rojstva.
Danes živita na domu skupaj s sinom Janezom in njegovo družino.
Francka in France Hribar na svojem domu na Malem Hribu.
Zlatoporočenca Merčun iz Srednje vasi 7
Ivan Merčun je bil rojen 12. 12. 1927 v Srednji vasi kot eden od petih otrok. Po končani osnovni Soli na Selih jc pomagal na domači kmetiji. Delal jc na krajevnem uradu v Srednji vasi nato v kmetijski zadrugi in končno v Svilanitu, kjer je dočakal invalidsko upokojitev 1975. Ves prosti čas jc posvetil
zemlji in kmetovanju tudi po upokojitvi. V zadnjem času zaradi slabega zdravja tega ne zmore več.
Francka Merčun jc prišla na svet 20. decembra 1928 prav tako v Srednji vasi v družini s petimi otroki. Po osnovni Soli, ki jo je obiskovala na Selah, je ostala pri starSih, ki so v času vojne
Zlatoporočenca Francka in Ivan Merčun v družbi s predstavnicama upokojencev Marjano Berlec (levo) in Silvo Cevec (desno)
podpirali NOB. Doma je ostala vse do poroke in sc zatem zapisala družini, pomagala pa jc tudi pri obdelavi zemlje. Vse jc delala z voljo in ljubeznijo, prav tako kot to počne Se danes.
Zelo sta bila vesela naScga obiska. Čestitali smo jima in zaželeli Se dolgo in zdravo življenje. Darilce in diploma o zlati poroki pa ju bo spominjala na lepe dni, ki sta jih preživela v skupnem življenju. Zdravje jima ni najbolj naklonjeno, pit vseeno kar odločno gresta dalje.
Odločilni ,da' sta izrekla 13. novembra 1949 na krajevnem uradu v Lazah. Obe hčerki, ki sta sc jima rodili, sta poročeni, ponosna sta na pet vnukov in dve pravnukinji. Zelo sta vesela njihovih obiskov in njihove mladostne živahnosti. Kot se spodobi, so ta življenjski jubilej proslavili v krogu svojih dragih in prijateljev na Selih in prav tam v cerkvi tudi potrdili zlato poroko.
Slavljenca živita skromno od sredstev Francetove pokojnine. Nista nezadovoljna, želita si le zdravja in Se enkrat zdravja, kar smo jima zaželeli tudi mi.
Zlata jubilanta Jožefa in Franc Dolinšek, Studenca 12
Dan kasneje, 30. novembra, smo obiskali zlatoporočenca Do-linSkova Obiska sta bila zelo vesela Ob izročitvi darilca, diplome o zlati poroki in izrečenih željah za zdravo in bogato življenje jc stekla tudi beseda o njuni življenjski poti.
Za začetek sta nam povedala, da sta se 15. oktobra 1949 odločila za skupno življenje. To sta uradno potrdila v cerkvi na Selah. Še enkrat sta to storila II. oktobra 1999, ko je bilo za njima že polnih 50 let, lepih in manj lepih let, ki sta jih preživela v prijateljstvu in zadovoljstvu.
Jožefa Dolinšek jc bila rojena 15. 3. 1926 na Selah. Kmečka družina z enajstimi otroki ji ni dajala veliko možnosti za razvedrilo. Po končani Šolski obveznosti je bila doma pri starSih do poroke. Njena osnovna skrb je bila usmerjena na novo nastajajočo družinico. Kmečka dela ji niso dopuščala časa za kaj drugega. Danes, ko na hitro preleti svoj čas, zatrjuje, da ji nikoli ni bilo žal.
Franc DolinSck jc bil rojen 19. 2» 1926 v vasi Studenca, Solo jc obiskoval na Selah. Izhaja iz delavske družine. Svoja mlada leta je preživel pri starSih do leta 1942, nato v Dravogradu. Po vrnitvi iz vojske je prijel za vsako delo. Zaposlen je bil v rudniku Črna, kamor je moral vsak dan pcSačiti do 3 ure. Nekoliko bolje je bilo od 1963 do 1969, ko jc de-
lal na poskusnem vrtanju v bližini. Kasneje jc bil na delo organiziran prevoz. Nekaj časa po upokojitvi se je še ukvarjal z raznimi deli, tudi zidaril jc, danes tega ne počne več. Skupaj z ženo jožefo rada zahajata v naravo. Že nekaj let v poletnih mesecih pa-seta živino na Gojški planini, kjer imata v najemu Šuštarjevo kočo. V prostem času pridno nabirata čaj in zdravilna zelišča.
V zakonu so se jima rodili trije Otroci, a danes so bogatejši še za 6 vnukov in 6 pravnukov. V svoji hišici stanujeta sama, a to ju ne skrbi, saj v neposredni bližini živi sin s svojo družino.
Svojo zlato poroko sta proslavila V krogu domačih in prijate-
ljev. Kar 30 sc jih jc srečalo pri Slavki. Bilo jc lepo ift prijetno tudi zato, ker so bili srečni zlasti najmlajši.
Pred našim slovesom sta nam povedala še, da jc bila njuna življenjska pot vsestransko bogata in zanimiva, vse težave pa sta znala z dobro voljo in razumevanjem premagati, zato se vedrih oči spominjata preteklega. Želita si le zdravja zase in vse bližnje. Krepak stisk rok, ko smo odhajali iz gostoljubne hiše Studenca 12, bo tudi nam, ki smo ju obiskali, ostal v prijetnem spominu.
STANE SIMŠIČ
O drugih jubilantih in zlatoporo-čencih in naših obiskih pri njih pa kdaj drugič.
Dolinškova zlatoporočenca sta si ob našem obisku z veseljem nazdravila.
Razmišljanja ob mednarodnem dnevu otroka
Vsi otroci potrebujejo otroštvo. Takrat je najlepše, lahko se igramo, zabavamo brez skrbi. Nekateri otroci pa tega ne morejo doživeti, ker jim naravne nesreče in vojne uničijo vse.
Matej N.
Vsak otrok ima pravico živeti v skrbnem, toplem domu. Ta dom naj bi bil poln ljubezni. Kako srečen sem, da imam dom in čudovito družino.
Rijko
Na svetuje mnogcrotrok lačnih, zapuščenih, neizobraženih, izkoriščanih za poceni delovno silo. Najbolj žalostno je, da veliko otrok umre v ranem otroštvu. Moja edina velika želja je. ta, da hi se končale vse vojne in bi se vsi ljudje na svetu začeli spoštovati.
Tadeja
Vrnimo otroke pravljicam je naslov Unicefovega spola, v katerem je prikazana deklica Kristina, kije v vojni izgubila mamico. Na svetu tisoče otrok nosi s seboj podobne zgodbe, zgodbe izgubljenega otroštva.
Tina
Mislim, da to, kar se danes dogaja po svetu, ni pravično. Vsi otroci bi morali imeti enake pogoje in možnosti z.a šolanje in igro. Danes, ko je svet pred vstopom v novo tisočletje in govorimo o razvoju računalništva, avtomobilizma, o gradnji najmodernejših stavb, si človek težko zamisli, da na svetu živijo tudi ljudje v lakoti, ki se borijo za lastno preživetje. - Jan
Živimo v času, ko je veliko bogatašev in veliko revežev. Tisti, ki so bogati, pa ne dajejo revnim ničesar, tisti, ki pa imajo še sami premalo, pa bi dali za reveže vse. Matej Z.
Revnim moramo pomagati vsi.
Emil
Reven ni samo listi, ki nima materialnih dobrin, ampak še bolj listi, ki je prikrajšan za ljubezen. Rok
Moje misli so misli otroka, ki ne občuti pomanjkanja. Vsakemu otroku na svetu bi želel varen in topel dom, kakor ga imam jaz.
Blaž
Lepo bi bilo, da bi se, kadar kupujemo nepotrebne drobnarije, spomnili na le otroke in ta denar prispevali raje zanje, fostanimo njihovi prijatelji in jim pomagajmo.
Če otrokom ne. morejo nuditi denarne pomoči, bi jim lahko vsaj nudili ljubezen in prijateljstvo. Dijana
V sodobnem svetu, v Ameriki, Evropi, pri nas, človek v ihti za denarjem pozablja na ljubljene, na zdravje. Kaj pa otrok z boleznijo? S svojim rojstvom je obsojen na smrt. Mladost, otroštvo mu prinaša le grenkobo in trpljenje, žalost, solze in jok. Kaj hi mi lahko storili?
Adam
Vsem otrokom sveta želim lepšo prihodnost, brez solza, lahko pa so to solze radosti in veselja. Karin Zavarujte otroške sanje, mladosti, kajti svet je odvisen od mladih.
Anamari Učenci 7. č razreda
Mednarodni dan otrok
Star sem dvanajst let. Hodim v šolo in sem srečen otrok. Srečen zato, ker imam lepo otroštvo, starše, ki skrbijo zame, svojo sobo, polno skrivnosti in imam prijatelje, s katerimi se dobro razumemo.
Vem, da je na svetu veliko hudega. Vojna, lakota, brezdomstvo in naravne nesreče. Toda, to vidim le na televiziji. Najbolj me prizadene, če vidim sliko lačnih otrok. Največjih je v takih državah, kjer ni dovolj hrane zaradi suše. Pomagal bi jim, toda kako? Zato so v svetu razne organizacije, ki tem otrokom pomagajo. Največja med njimi, ki jo poznam, je UNICEF. Tudi vojna je zlo, ki prizadene veliko otrok in odraslih. Veliko otrok ostane brez staršev ali obratno. Ostanejo brez. hiše, stanovanja, šole. Živijo v šotorih, daleč od svojega doma.
Tudi v Sloveniji je bilo med vojno v Bosni veliko begunskih centrov. Veliko beguncev se je vrnilo domov, nekateri pa so ostali, ker nimajo kam iti.
Vem pa, da je na svetu tudi drugačna beda. To so: alkohol, cigarete in mamila. Žal veliko med mladimi, ki imajo vsega dovolj, pa se hočejo postaviti s cigareto ali alkoholom, da so videti bolj odrasli. Ko pa mislijo, da to ni dovolj, posežejo še po drogi. Mislim, da še nisem dovolj star, da bi vedel, zakaj se jim zdi to super zabava, vem pa, da to ni zdravo in, da nič ne prej ne odrasteš, če uživaš te strupe.
V spominu mije ostal film, ki smo si ga ogledali skupaj z družino. Dogajalo se je v velikem mestu. Neka družina se je preselila iz vasi v velemesto. Mama in oče sta se kmalu ločila. Sestri, ki sta ostali sami z mano, sta to komaj preboleli. Starejša sestra je imela trinajst let. Tolažbo je iskala na ulici. Matije hodila pozno zvečer iz. službe, zato tudi ni opazila, daje hčerka jemala mamila. Opazila je šele, ko ji je zmanjkalo kar nekaj denarja. Seveda je bilo to že prepozno. Hči je bila zasvojena. Mati jo je noto poslala v zavod, kjer seje pozdravila. Koje prišla domov, je tudi mama več: svojega prostega časa posvečala dekletoma.
Vem, da so naši stati zelo zaposleni. Pri nas doma mami in oči hodila pozno iz službe. Toda, ko prideta domov, si vedno vzameta čas zame in za. sestro. Veliko se pogovarjamo. Včasih gremo na kakšen izlet ali pa na kakšno športno tekmo. To mi veliko pomeni. Vem, daje moje otroštvo srečno in samo upam, da bo takšno tudi ostalo.
Marko Gradišek, 6. c
Pevski zbor na snemanju oddaje »Pod klobukom«
Snemanje za oddajo smo imeli 12. oktobru popoldan na IV. Prišli smo V stavbo Radio Televizije Slovenije, kjer so nas lepo sprejeli in postregli. Pokazali so nam garderobe, v katerih smo se uredili in oblekli v bele majice, na katerih jc bilo narisano veliko zeleno drevo. Posedli smo se i u začeli snemali. Hi loje zelo napeto. V začetku smo imeli kar nekaj I remi; poleni pa smo se vživeli in zapeli pesem v Kako lepo.« To smo posneli skupa/ s Shirlie na ed-plošči »The Vanishing Lake.« kar pomeni Cerkniš ko jezero. Ko smo končali s snemanjem, smo še malo poklepetali. Komaj smo čakali na oddajo »Pod klobukom« na TVS I 20. oktobra, kjer smo se lahko videli in slišali. Seveda pa gre vsa zahvala za naš uspeli in :: nastopi po Sloveniji naši z.borovodkinji gospe Marini Aparnik, kije bila zelo potrpežljiva, razumna in kurje pomembno: veliko nas je naučila. Izdam vam skrivnost, da bomo ustanovili svoj samostojni pevski zbor, ampak ime pa naj bo še skrivnost. Naj končam z besedami, da smo na snemanju zelo uživali in smo veseli, da smo eden izmed najbolj srečnih zborov, da lahko pojemo s tako odlično angleško pevko, kot je Shirlie Roden.
D AR J AN DROLC
Cesta - vez med ljudmi
Ceste so kot široki trakovi, ki povezujejo mesta in države; ozki in tanki se pa dotikajo majhnih naselij, jih poživljajo in oživljajo ter so slik med ljudmi, ki prihajajo in odhajajo.
Kdo še ni slišal za Palovče? Prijazna naselja se skrivajo pod tem imenom (Spodnje in Zgornje Palovče, Vranja Peč, Velika Lasna) nekdaj daleč od kulturnih in gospodarskih središč, od vseh pozabljena in nezanimiva.
In zgodilo seje, da smo do tja speljano cesto v petek, 26. novembra, svečano odprli, cesto, ki bo kot živa črta skozi gozd in med bregovi ter njivami krajanom ponujala možnosti razvoja in povezave s svetom. Občina Kamnik z županom Tonetom Smolnikarjem, Krajevna skupnost Vranja Peč, Komunalno pod-jele Kamnik in drugi so s prizadevnostjo in z razumevanjem potreb krajanov izpeljali ta po vseh plateh in tudi finančno zahteven projekt.
Kako prav je, da se ob takih dogodkih ne skopari s hvaležnostjo, predvsem pa s priznanjem, da uspehi ne pridejo nikoli sami od sebe, zanje seje treba truditi. Čeprav se v današnji časih veliko gradi in tudi dogradi, je malo besed namenjenih zadovoljstvu in pohvalam - nerganje in kritizerslvo seje razpaslo v taki meri, da so uspešna dejanja velikokrat neopazna.
No, še vedno smo vJPalovčah in to ob novi cesti. Tudi vranje-peški šolarji smo veseli lega dogodka. V upanju, da se naše vasi ne bodo starale, da bo šola na Vranji Peči polna živžava, da bomo varno hodili in se vozili po novi cesti, smo prispevali svoj delež k uresničitvi svečanega otvoritvenega /irograma.
To seje zgodilo kislega novembrskega dne. Nova cesta, novo upanje, nove možnosti tokrat za krajane Palovč, Vranje Peči... Srečno vsem., ki sle sodelovali in uresničili svoj projekt, srečno po novi cesti v leto 2000, ki ga vsi s posebnimi občutki čakamo...
OŠ VRANJA PEČ Maja Jesenik Štefin j
martno v Tuhinju
UOJflOLJt SE PODflJB,
KRBJE K DOMCfeft
Slovenija, dežela dobrot
Turistični podmladek OŠ Stranje se že tretje leto pripravlja na festival Turizmu pomaga lastna glava, ki ima letos naslov SLOVENIJA, DEŽELA DOBROT.
Prvo leto smo opisali znamenitosti našega kraja in njegove okolice. Obiskali smo tudi Rezko Mali, ki nam je razložila in pokazala izdelavo trničev in tudi nekaj pisav. Povabili smo jo v Solo. Obiskal nas je Bojan Pollak, s katerim smo šli na izlet v Kamniško Bistrico. Opis poti smo z njegovo pomočjo pripravili za izletnike.
Lansko leto je bil naslov naloge in festivala MOJ KRAJ, TURISTIČNI KRAJ. Opisovali smo, kaj bi lahko izboljšali v naši okolici. Anketirali smo mimoidoče in sorodnike. Spraševali smo jih, kaj bi lahko spremenili in izboljšali v naši okolici za kakovostnejši turistični utrip.
MONIKA RAK, SIMONA SITAR
Izlet v Zgornje Palovče
V turističnem podmladku osnovne šole Stranje se imamo zelo dobro.
V petek si nismo v šoli vzeli prostega dne, ampak smo se po končanem pouku odpravili na krajši izlet na Stari Grad in v Zg. Palovče. V Kamniku nas je čakala vodnica Urša iz TlC-a, turistično informacijskega centra občine Kamnik. Po stari stezici smo se odpravili proti Staremu gradu. Mislim, da smo bili kar zadovoljivo hitri, saj smo prišli na Stari grad v dobrih petnajstih minutah. Pred kočo smo pomalicali. Nato nam je Urša povedala pripovedko o Starem gradu in Kamniku (tudi druga pripovedka o Starem gradu je opisovala Veroniko kot graščakovo hčer). Potem smo se veselo odpravili po cesti do Zgornjih Palovč, kamor smo prišli po eni uri enakomerne hoje. Sredi vasi stoji stara, a obnovljena Budnarjeva muzejska hiša z dobro ohranjeno črno kuhinjo, kjer so nam postregli z domačimi kmečkimi jedrni. Za hišo in pripravo kulturnih in narodopisnih programov skrbi gospa Iva Šubelj Kramar, ki posreduje tudi vse dodatne informacije. Po našem krajšem okrepčilu s hrano smo se odpravili na bližnjo kmetijo, kjer imamo sorodnike. Pri hiši se po domače reče pri Suštarjevih, pišejo se Rems. Pozdravili smo se in vstopili v njihov hlev. V hlevu imajo koze, krave, ovce in kobilo z žrebetom. Zmanjkovalo nam je časa, saj smo se morali vrniti do kamniške postaje. Lepo smo se zahvalili za ogled živali in prijaznost Šuš-tarjevi mami in gospodinji Marjani, takrat pa sc je pripeljal s traktorjem gospodar Tone. Izmenjali smo nekaj besed in sc poslovili. Še zadnjič smo se ustavili pri Budnarjevi hiši in sc odpravili v dolino. Bili smo dobre volje, saj je bil za nami prijeten dan, zato smo vsi veselo prepevali. Na avtobusni postaji smo se posedli v avtobus in se odpeljali proti Stahovici.
Na koncu se v imenu vseh podmladkarjev zahvaljujemo našim sponzorjem, Občini Kamnik, vodički Urši, Remsovim in še posebej Budnarjevi hiši in oskrbnici Ivi Šubelj Kramar. MIRA POLJANŠEK
Babičina črna kuhinja
V soboto, 16. oktobra 1999, smo se zbrali in odšli v Budnarjcvo muzejsko hišo. Tam smo se spoznali z oskrbnico gospo Ivo Šubelj Kramar. Ta nam je povedala nekaj podatkov o hiši. Kasneje je prišla kuharica Angela, ki nam jc svetovala, kaj naj spečemo in pričeli smo ustvarjati testo za potico in kruh. Ko smo testo naredili, smo ga dali v peč v črni kuhinji. Kmalu nato jc prišla edina še živa v tej družini, gospa Miti, in nam še podrobno opisala njihovo družino. Malo kasneje so prišli naši starši in pogostili smo jih z. našimi dobrotami iz krušne peči. Ko smo vse to pojedli, smo se otroci odšli igral, starši pa so sc pričeli pogovarjati. Preživeli smo lep dan.
KATJA GRILJC, 5. c
Res je, da je naša šola med mlajšimi in je {lahko rečemo) komaj dobro pognala korenine, so pa te korenine že bogato razvejane ... Kaj vse se pri nas dogaja, bi vam radi predstavili v naslednjih vrstieah.
Zunanja diferenciacija pri pouku
Letos je naša šola začela s tem projektom, in sieer pri angleščini v osmih razredih. Tu smo učenci razdeljeni v dve skupini: na tiste, ki imajo boljše znanje angleščine, in druge, ki jim angleščina delu nekaj preglavic. Delo poteka tako, da ima določena skupina angleščino, ostali učenci pa tehniko, gospodinjstvo ali računalništvo.
Na začetku je sicer prihajalo do manjših nesporazumov v zvezi z urnikom, a smo se kmalu ujeli in smo že na tekočem. Ko sem za mnenje prosila tudi prof. Zdenko Wieher (učiteljico angleščine in pobudnico tega), mije povedala, da se je odločila za to, ker je že dolgo časa opažala razlik// med boljšimi in slabšimi. Pri rednih urah so se boljši dolgočasili, slabši pa težje sledili. Zaradi slabših je bilo hitrejše jemanje upočasnjeno. Šibkejši pa nikoli niso mogli utrditi temeljnega znanja. Povedala je tudi, da je vesela, ker se že kaže, da je bila to dobra odločitev. Ravno to pa sem izvedela tudi na hodnikih od učencev.
Tečaji nemščine in računalništva, zgodnje učenje angleščine
Naši učitelji si prizadevajo, da bi bilo naše znanje čim bidj kakovostno in uporabno. Želijo nas čim bolje pripraviti na srednjo šolo. Vsi predmeti, tako jezika kot računalništvo, so zelo pomembni v srednji šoli, ravno tako tudi v življenju.
Na šoli smo lani ustanovili šolski sklad in že v prvem letu delovanja je bil več kot uspešen. V treh skupinah nemščine, eni skupini angleščine in dveh skupinah računalništva je sodelovalo 67 tečajnikov. Cene tečajev so bile zelo nizke, kar nam je uspelo predvsem zaradi naših sponzorjev. Še enkrat hvala Koč-ni. Žitu, Graditelju, Marketu Ančka in vsem drugim, tudi našim staršem, ki so nas, če nič drugega, vozili nazaj v šolo in nam kupili pripomočke za tečaje. Angleščino se učijo naši učenci že od 2. razredu dalje: deloma se krijejo stroški tudi tu iz sredstev sklada.
Tečaji so bili speljani lansko leto uspešno in upamo, da bo letos ravno tako. Zainteresiranih je veliko za obe smeri in že načrtujejo več skupin. Sicer pa s(m)o lanshdetni udeleženci zadovoljni, letošnji še bodo, predvsem zaradi občutka, da s(m)o naredili nekaj zase. Saj, za koga drugega se pa učimo?
Pouk v računalniški učilnici
Prav tako se našim učiteljem zdi pomembno, da v pedagoški proces (uh, kako učena beseda za pouk) uvajajo čim več izboljšav in novosti. Učenje naj bi bilo čim bolj zabavno: raziskave so pokazale, da se z. zabavnim učenjem učenci zapomnijo do 10% več. Učenci imamo najraje pouk v računalniški učilnici, kjer imamo kar dobro programsko opremo za veliko predmetov. Tako postanejo gospodinjstvo, zemljepis, kemija, tehnika, angleščina, slovenščina, nemščina in še drugi predmeti naenkrat zanimivi. Osmošolei smo tu še prav posebej privilegirani, saj imamo na urniku celo uro računalništva (vzrok je diferenciacija pri angleščini) in smo tam vsak teden. Tu mnenja nas učeni ev ni treba posebno poudarjali - vsi smo za!
Projekt prehod v leto 2000
Veliko ljudi je vraževernih in najbolj črnogledi mislijo, da ho to leto usodno (konec sveta, meteorji bodo treščili v Zemljo ...). Mi tega ne verjamemo, trdimo eelo, da nam ha zadnje leto tega tisočletja prineslo mnogo dobrega ni obilo sprememb. Na praznovanje se že pripravljamo. V naši šoli ho posebno pestro zadnje tedne: praznovanje bo otvorit znani slovenski pevec v drugem decembrskem tednu, nato se bo vsak dan med glavnim odmorom predstavil določen šolski predmet. Spoznali bomo zgodovinske mejnike našega štetja, fizikalna odkritja, ki so olajšala življenje, okrasili bomo šolo, pripravili recital, izdali šolski časopis in še kaj. Torej, veselo stopimo v novo leto - v leto 2000!
Projekt Prešernovo leto
Gotovo veste, da se Prešernove obletnice kar vrstijo: letos je minilo 150 let od pesnikove smrti, prihodnje leto pa bo minilo 2(K) let od njegovega rojst va. Na šoli bomo to primerno počastili: s kulturnim dnem Po Prešernovih stopinjah v Ljubljani, raziskovali bomo zgodovinsko in družbeno ozadje prve po lovice 19, stol., spoznavali bomo njegove pesmi, pripravili reeital, naredili razstavo, risali na steklo, izvedli kviz, pripravili prireditev za šolo in kraj in izdali tematsko številko časopisa. Skratka: razpoloženje bo prešernovsko in tudi prešerno, vsaj upamo tako.
Morda se boste vprašali, če imamo kdaj sploh »normalen pouk«. Zagotavljamo vam, da se z aktivnim udeleževanjem pri teh dejavnostih naučimo mnogo več!
MONIKA JEGLIČ, H. b razred
Srečanje s sv, Miklavžem
Sv. Miklavž - prosim prinesi mi ... Svetnik, dobrotnik, ki ga čakamo, posebno otroci, celo leto in na koncu leta nas obišče, če smo le pridni.
Tako je v soboto, 4. decembra, obiskal predšolske otroke v župniji Kamnik. Sv. Miklavž v spremstvu angelov in parkeljnov je stopil ob spremljavi trobente v veroučne prostore. Strah pred hudobci je izginil iz otroških src, ker jih je sv. Miklavž ukrotil. Zato pa je bilo srečanje s sv. Miklavžem res sproščeno in veselo. Otroci so peli, molili, recitirali in na koncu s sv. Miklavžem tudi zaplesali.
Odličen je bil nastop mladih upov z glasbenimi točkami pod vodstvom prof. Bernarde Rakar.
Pakete so pripravili sodelavci Karitas. Hvala vsem, ki ste in še boste pripomogli, da smo darila pripravili tudi za Dom starejših občanov in za otroke v Zavodu invalidne mladine Kamnik. M. M.
.SV. Miklavž se veseli z otroki.
MODNO FRIZERSTVO
Milovič Sabina Trg talcev 8, Kamnik tel.: 817-353
ponedeljek, torek t-\S\ sreda, četrtek 12h-20\ \^ petek 7ll-20h, »obota zaprto jjf^r*
Vsem strankam želimo
lepo praznovanje in srečno v letu 2000!
GRVNT
Trgovina, ki zna svetovati
Kamnik, Fužine 9
Tel.: 83-92-711, int. 340
VoEM OBČANOM ŽELIMO LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE TER MNOGO ©REČE, USPEHA IN OPTIMIZMA V LFTU 2000.
Našim zvestim kupcem pa se še posebej zahvaljujemo in se priporočamo tudi v prihodnje.
USLUGA TAPETNIŠTVO
SPRUK DUŠAN s.p.
Krivčevo I2h, Stahovica, tel.:825-378
ZA PRIMERNO CENO OPRAVLJAMO SLEDEČA DELA:
- preoblačenje oziroma obnovitev vseh vrst sedežnih garnitur, kavčev, foteljev, kuhinjskih kotov, zof in divanov
- tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo.
Lep božič in srečno 2000!
* SOLARNI IN IN0X BOJLERJI
FRANC LAGOJA
BOJLERJI ZA CENTRALNO KURJAVO
FRANC LAGOJA KLJUČAVNIČARSTVO
MENGEŠ, LOKA NA GMAJNI 22, tel.: 061/739-130, 041/717-949
IZDELOVANJE IN POPRAVILO SOLARNIH, INOX IN BOJLERJEV
ZA CENTRALNO KURJAVO, ZA SANITARNO VODO IZ NERJAVEČE (ROSTFREI) IN NAVADNE PLOČEVINE, BOJLERJI SO VELIKOSTI OD 100 DO 500 I.
Lepe božične praznif^e in srečno # m vCetu2000!%H
Vabimo Vas v našo prodajalno na Usnjarski 1, kjer lahko izbirate med dnevno svežim mesom, drobovino in mesnimi izdelki.
Vsem svojim kupcem, strankam ter poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje iti vam želimo VESEL BOŽIČ ter SREČNO NOVO LETO 2000!
Pričakujemo Vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
Mikavno in dobro!
A?
vcirnobt mcngob, d.d.
UPRAVA: Preserje, Pelechova 15, Radomlje, tel.: 727-122 DEŽURNI CENTER: Slovenska 24, Mengeš, tel.: 737-324
Z ALARMNIM SISTEMOM IN PRIKLOPOM NA NAŠ DEŽURNI CENTER VAM UČINKOVITO ZAVARUJEMO VAŠE STANOVANJE, HIŠO, PREMOŽENJE, VIKEND IN POSLOVNE PROSTORE - ZAUPNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. ***
Želimo vesele decembrske praznike *|* in varno leto 2000! *|*
Žetimo srečen ^ bojic, 8 v letu 2000
pa veselje, srečo, ?dravje...
0^MNj% Vrhpojjt 186 TeL: 061/83-91-293
Svojim gostom se zahvaljujemo za obisk in se priporočamo tudi v prihodnje.
m m « m m m m. m m m m m 1
Vesele B
m m m m mi, m m, m w, m m, m m m w *» m m w>
KAZINI K E
Si
kamnik
HKRATI VAS VABIMO, f>A ST. OOLASITE I V MASI tnOUSTRUSK! PHODAJAUH OB TOVAKTO.
m, m m m m # m m m m m m m m n m m m m m n m m m m m m m m, m m m w
ASTRA YOUNG Novoletni popust 222.000 SIT
Vesele božične pravnike in srečno vožnjo v novem letu vam %eli
avtotehna Wl in Kosec
Kamniška 19, Domžale, salon tel.: 716-092 servis tel.: 715-333
DA BI BILO NOVO TISOČLETJE... ... POLNO SREČE, VESELJA IN ZDRA VJA. W PRIJAZNO IN USPEŠNO.
ZA DANES. IN ZA NOVO TISOČLETJE.
■■■ mš
SKB BANKA D.D.
PE DOMŽALE KAMNIK
[ TH i Ti'.
Podgorje 94/a, 1240 Kamnik
IZDELAVA GOSTINSKE OPREME
>L±fe
tmmmmmmKmmm J ože To n i
Tel.:/faks: 061 812-246 GSM: 041 676 830 E.mail:joze.toni@siol.net
*** Vesele božično-novoletne praznike ter srečno v novem letu želimo vsem poslovnim partnerjem in drugim Kamničanom.
^iKROL ALOJZ KOSEC
<3> i FTF Prešernova 8
ŽALUZlJE MENGEŠ MARKIZE
s.p.
ROLO VRATA * IZDELAVA
MONTAŽA SERVIS
Tel./fax: 061/737-284
GSM: 041/662-483
* lamelne zavese, alu rolete in brizganje plastike
* ROLO GARAŽNA VRATA
^GŽčirtto- (tepete 6&ftč«te fr*afttč&e t*t 4*eč*to- (a tetu 2000!
ELEKTR0
ELEKTROINSTALACIJE
SERVISIRANJE GOSPODINJSKIH APARATOV
Podgorje 87
tel.: 812-430,041/774-810
Vsem dosedanjim in bodočim strankam voščimo vesel božič in srečno novo leto.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, d.d.
Vesele praznike' % in veliko sreče v novem letu.
OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA
i ZOR4, DOMŽALE
MENGEŠ, Prešernova 33 tel.: 737-224, faks 737-226
Želimo vam lepo ^ božično praznovanje W in srečno novo Četo 2000!
Zahvaljujemo se za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje s programom krovsko-kleparskih izdelkov, strešnimi kritinami, pločevinami in trakovi iz Cu, Al in pocinkani, izolacijskimi materiali in plastičnimi granulati.
Kamničan se je srečal z Michaelom Schumacherjem, dvakratnim svetovnim prvakom Formule 1
MichaelSchumacher in nemška podjetje PPM Stuttgart sta .i de cembra v Koln povabila Damjana Koštana iz Kamnika, velikega ljubitelja in poznavalca Formule 1. Srečanje je bilo namenjeno komercialnim zastopnikom iz vse Evrope, ki prodajajo rekvizite iz uradne kolekcije Michaela Schumacherja. To so različne vrste majic z njegovim logotipom, puloverji, kape, makete, posterji, zastave, obeski, igrače, šolska kolekcija in najnovejši artikel - smuči W6lkl. Srečanje je bilo namenjeno tudi predstavitvi novega s/ton-zorja Michael Scliumaeheijiijirine Dvag njeno imepa bo prihod njo sezono krasilo nove rdeče kape navijačev in ljubiteljev Formule 1. Vzdušje na srečanju je bilo prijetno, Schumacherje pred no vo sezono optimističen in pravi, da je čas, da pripelje Ferrariju tež ko pričakovani naslov svetovnega prvaka. Po končanem uradnem delu je Michael namenil nekaj skrbno odmerjenega časa številnim prisotnim, Damjanu Koštanu pa celo kratek pogovor in fotografiranje, kar jele redka priložnost. Damjan Rostan, kije v Sloveniji edini prodajalec uradne kolekcije Michaela Schumacherja v lite Ljubljana v hali A, nam je povedal, daje v Sloveniji veliko navijačev in privržencev Formule 1. zato mu naročil iz pestre /io nudbe priljubljenih artiklov nikoli ne zmanjka. Prodaja tudi artikle drugih dirkačev - Irvine, Villneuve, llill, Senna iti firm Fer rari, tucky Strike, /.delom, ki ga z veseljem opravlja, je zadovo Ijen in z optimizmom pričakuje prvo dirko v letu 2000, saj zavzeto spremlja vse dirke Formule l. nekatere si ogleda tudi v živo."
SAŠA MFJAČ
Kamničan Damjan Rostan je med redkimi imel priložnost poklepetati z Michaelom Schumacherjem, oba pa sta se z veseljem postavila tudi pred fotograf s k i objektiv.
Iz tabora Žurbi team Kamnik
SODNIŠKA BLAMAŽA NA POKALU JIH NI USTAVILA
ŠPORTNA ZVEZA NA RAZPOTJU
Namesto nadaljevanja 5. sejc skupščine Športne zveze občine Kamnik, ki po neuspelem poskusu zasedanja v lanskem novembru, prekinitvi v marcu in poskusu nadaljevanja v juniju ni doživela epiloga, so na pobudo predstavnika Rokometnega klubu Kamnik g. Olafa Grbca in dvanajstih sopodpisnikov - predstavnikov drugih klubov za bivši dan republike - 29. november, sklicali izredno sejo skupščine športne zveze (ŠZ).
Na obletnico zasedanja v Jajcu sc jc od 33 članic ŠZ zbralo 23 predstavnikov klubov in društev, ki jim ni vseeno, kako bo s ŠZ v prihodnje, čeprav se je njena vloga v kamniškem športu povsem spremenila. Športni objekti so po razpisu občine iz rok ŠZ prešli na nove upravitelje. (Medtem sc je hala v Kamniku za nekatere podražila in največje plcsno-pcv-sko-pivske prireditve pod taktom bratov Poljanšck v preskoku v drugo tisočletje ne bo, op. p). Denar za športno dejavnost je iz rok bivšega distributerja ŠZ prevzela v razdeljevanje komisija za šport, ki deluje pod okriljem oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik. ŠZ pa klubi potrebujejo za združevanje interesov, za opravljanje svoje vloge do države, izvajanje programov, ki so v interesu vseh športnih društev v občini ...
»Agonija športne zveze se mora presekati,« jc zadevi potrdil tudi župan Tone Smolnikar, ki je prisostvoval izredni seji. Športna zveza žc dolgo ni več legitimna, ne dela v prav(n)ih okvirih, saj nadzorni odbor ni pregledal poslovanja žc od leta 1997, ... »Denar športna zveza že skoraj dve leti ne deli več. 75% administracije na športni zvezi je ukinjene, čeprav nismo pustili na cedilu zaposlenih na objektih. Razdelitev sredstev za športne de-
javnosti je boljša, saj nisem slišal nobenih pripomb, da bi tistim, ki zares delajo, šlo slabše. Tudi na objektih se že nekaj dogaja, saj je bilo gospodarjenje z njimi v preteklih letih zelo slabo. Športna zveza v sedanji obliki ni ne tič, ne miš. Olafje privatnik, ki se v imenu ŠZ javlja na razpise. Tako pa ne gre. I^e s čistimi računi gremo naprej,« je z izbranimi besedami dogajanje okrog Športne zveze povzel Tone Smolnikar, kateremu ni nihče ugovarjal. Dodal je: »Vdemokraciji ni boljše glede financiranja športa, je še mnogo težje«.
Delegati iz vrst »revolucionarjev«, kot jc delegate iz vrst najbolj dejavnih kamniških klubov imenoval Olaf Grbec, »pro-tircvolucionarji«, ki jih vodi Olaf Grbcc, edini še profesionalni zaposleni na ŠZ in predstavnikov drugih klubov, kjer večina niti dobro ne razume vsega dogajanja, so potem končno našli nekaj skupnih točk in sprejeli nekaj sklepov, ki morda le spreobračajo tok dogodkov okrog prostovoljnega združenja kamniškega športa.
Sklep izredne seje 4/1 pravi, da člani do 15.12. 99 evidentirajo svoje kandidate za organe ŠZ in do tega dne posredujejo tudi predloge o spremembi statu: ta ŠZ, ki jih do 30. 12. 99 obdela posebna komisija, ki je bila v sestavi Boris Jcmc, Jože Janko-vič in Aleš Doplihar imenovana z naslednjim sklepom 5/1.
Najkasneje do 15. januarja 2000 se skliče volilna skupščina ŠZ, kjer je nekaj točk dnevnega reda žc določenih (nov statut, nadaljevanje 5. sejc). Sklepčna pa bo, če sc zbere polovica predstavnikov članic. Če pa teh ne bo dovolj, bo sklepčna čez 30 minut, ne glede na udeležbo. »
METOD MOČNIK
Kljub temu, da jc od finalnega pokalnega tekmovanja v odbojki minilo žc nekaj časa, pa smo v Odbojkarskem klubu Kamnik šele sedaj pripravili analizo tega tekmovanja. Vedeli smo namreč, da bi, če bi takoj na široko pisali o dogodkih na polfinalni tekmi, vsi trdili, da pišemo v »afektu«.
Ker pa smo sedaj sprejeli dejstvo, da nikoli ne lx>mo pokalni prvaki, ker nismo Salonit ali Maribor in smo o dogodkih povprašali kar nekaj »zvenečih« odbojkarskih imen, ki so bili vsi enotnega mnenja, da so nas okradli, spomnimo slovensko javnost na to tragikomično tekmo v Radovljici.
Kamničani smo na finalni turnir slovenskega pokala prišli kot vodeče moštvo prve lige, ki je v prvenstvu že premagalo tako Maribor kot tudi Bled (oba s 3:0), le s polfinalnim nasprotnikom Salonitom se šc nismo pomerili.
Tekmo sta sodila Marko Sei-fried in David Gril, delegat tekme jc bil Ivan Demšar. O sodnikih le toliko, da že imata na vesti uničeno finalno tekmo odbojke na mivki v letu 98, ko je bil izključen Peter Možic in se tekma ni odigrala do konca, ter tako uničila vse, za kar so se prizadevali domačini.
In takšna sodnika sta sodila najpomembnejšo tekmo Kamni-čanov v zgodovini kluba in jo seveda povsem uničila.
Prvi set je popolnoma pripadel Kamničanom, ki pa so v drugem malce zaspali. Ko pa so se približali Salonitu, sta sodnika začela svoje nemoralno poslanstvo. Spregledane četrte žoge, outi, dotiki bloka so pripomogli k zmagi Salonifa v drugem setu. V tretjem pa prava sodniška blamaža. Pri reševanju žoge se je kamniški podajač Tomi Šmuc zaletel v stojalo za žoge (ki ni bilo od igrišča odmaknjeno po predpisanih pravilih) in ga pri postavljanju nespretno podrl, kar je za stranskega sodnika pomenilo, da je bil Tomi nevaren za nasprotnikovega igralca. Le to je reprezentančnega podajača tako razburilo, da je hotel sodniško odločitev pokomentirati po ozvočenju, kar mu je bilo onemogočeno in Tomi je bil izključen do konca seta. Poleg tega pa sta sodnika do konca tekme takrat izključila trenerja Iztoka Kšelo (materialno kršenje pravic), ki je le miril strasti.
Takrat je seveda v/kipelo tudi gledalcem, ki so bili vsi na strani Kamničanov, saj so videli, kaj se dogaja. In zato se ču-
dimo nekaterim novinarjem, ki so pristransko ocenili prihod kamniškega župana na igrišče in reakcijo igralcev in gledalcev. Upamo, da se bodo novinarji opravičili tako županu kot tudi ostalim.
Mogoče so sodniki po tem dogodku pričakovali zlom Kamničanov, ki pa so se še naprej borili in skoraj dobili četrti sel. Vendar se je ponovila zgodba o tem, da so Kamničani v klubu majhnih (Bled, Olimpija...), ki ne smejo osvojiti nobene slovenske lovorike. Vseeno pa imamo Kamničani veliko srce, kar smo dokazali že v naslednjem prvenstvenem kolu, ko smo pred nabito polno kamniško dvorano, kjer je odmevalo »Kamnik šampion« in bil uprizorjen pravi žvižgalni koncert Salonitu, le-tega premagali in dokazali, kdo je trenutno najboljši v državi tej. S to tekmo smo postali tudi moralni zmagovalci Pokala Slovenije. Že z naslednjo zmago v gosteh proti Pomurju pa smo se Kamničani zopet prebili na vrh prvoligaške lestvice.
Mogoče bo ta članek zbudil odgovorne, ki delegirajo na tako pomembne tekme nedorasle sodnike in ostale, ki so menili, da bomo Kamničani tiho.
Opravičujemo se ekipi Salonita za izjavo, ki sledi: »Salonit za nas ni pokalni zmagovalec Slovenije 99/00, saj je do polfinal-ne zmage, pa ne po lastni krivdi, prišel s sodniško pomočjo«.
Kamničani bomo še naprej igrali odbojko, saj je ne igramo zaradi denarja, ampak zaradi zaradi ljubezni do tega športa.
Mogoče bi bilo dobro za vse, če bi delegat tekme razkril oceno sodniške dvojke na tekmi, ki prav gotovo ne more biti pozitivna, če pa je, pa nekaj v slovenski odbojki prav gotovo smrdi in to ni dobro.
Našim zvestim navijačem se zahvaljujemo za podporo na tekmah in jim obljubljamo, da bomo pošteno napadli vrh slovenske odbojke. Vsem simpati-zerjem in tistim, ki omogočajo, da kamniški odbojkarski klub še živi, želimo kar se da uspešno novo tisočletje.
Na koncu pa se opravičujemo še Srećku Katancu, ker bomo malce spremenili njegovo izjavo po izjemnem uspehu v Ukrajini, kjer se je prav tako srečal s pristranskimi sodniki.
»BOG JE, A ZAENKRAT NE VIDI VSLGA.«
za OK Kamnik
Cico 1.
Sitar Dunlop Racing Kamnik ob zaključku letošnje tekmovalne sezone
Že tretjič ekipni državni prvaki
December je čas, ko tudi športniki potegnejo črto in pregledajo rezultate tekmovalne sezone. Zato so se kamniški molokrosisli iz. klubu SITAR DUNLOP Racing zbrali v restavraciji Repovi v Domžalah. Vozniki so se s svojimi trenerji, mehaniki in spremljevalci zahvalili sponzorjem z.a pomoč preko cele sezone, saj se zavedajo, da bi bila sezona brez finančne podpore neizvedljiva. Prejeli so spominska priznanja kluba in nekoliko pozabili na delo ter se poveselili ob glasbi prikupne pevke Karmen Stavec. Kot že nekaj let zapored sta jih pozdravila Župan Tone Smolnikar in direktor občinske- uprave Ivan Pristovnik.
ekipnega državnega prvaka v letošnji sezoni.
V klubu so ponosni na svoje voznike in naslove trikratnih zaporednih ekipnih državnih prvakov v motokrosu. Njihov najuspešnejši voznik je Romun Jelen s Pšule pri Domžalah, ki jr tudi eden najuspešnejših sloventkih motokrosis-tov. V trinajstih letih dirkanja je dosegel kar nekaj lepih uvrstitev doma in v tujini. Že drugo leto zapored je osvojil naslov državnega prvaka do 125 cem, ponovil je uspeh z lanskega evropskega prvenstva in dosegel 4. mesto. Zelo uspešen je bil tudi v reprezentanci Slovenije na ekipnem svetovnem
Priprave na novo sezono pa že tečejo, fantje pridno trenirajo. Ko man Jelen in Rok Sitar s trenerjem Janijem Sitarjem trenirata med tednom v telovadnici, (d> koncu tedna pa na motokros progi v Goric i, kjer je tudi nekoliko topleje. Kamini je i a, sla/n I s llande na Vamaho in bo v sezoni 2(XX) našlo pal na dirkah za državno in evropsko prvenstvo do 250 ccm. U dele
Žil se bo tudi nekaterih dirk za svetovno prvenstvo, v juliju pa bo nastopil v Orehovi vasi in v Jastre-barskem na Hrvaškem. Rok Sitar pa tudi v naslednji sezoni ostaja na motorju znamke Honda v razredu 125 ccm, s katerim bo tekmovul na dirkah državnega in evropskega prvenstva.
Klubu Sitar Dunlop Racing in fantom želimo čimveč uspešnih voženj, da bi tudi prihodnje leto za-ključdi z naslovom ekipnega državnega prvaka.
SAŠA MEJAČ
Vozniki Sitar Dunlop Racing Kamnik s priznanji kluba, ki sta jim jih ob uspešnem zaključku sezone podelila Barbara in Janez Sitar.
prvenstvu v Braziliji. Poznanje kol
Motokros klub Sitar Dunlop Racing deluje že deveto leto, vodita ga Barbara in Janez Sitar. Brez njunega zavzetega in angažiranega dela pri organizaciji in strokovnem delu kluba, organizaciji udeležbe na državnih in evropskih dirkah, pa tudi spremstvih na tekmah, klub prav gotovo ne bi dosegal lakih uspehov. V letošnji tekmovalni sezoni je na tekmah državnega, evropskega in svetovnega prvenstva zastopalo barve kluba 15 voznikov v vseh razredih, od podmladka do četrtlilrskega razreda. Vsi ti fantje so zagnani športniki, ki poleg šole in dela vložijo ogromno truda in časa za ta garaški šport, saj trenirajo tudi po trikrat na teden v dežju, blatu in vročini. Dobri rezultati niso izostali, tako da je ekipa Sitar Dunlop Racing med 2J ekipnim' ponovno dosegla naslov
največji garač med dirkači in je v ožjem izboru za naslov moloeiklis-la leta. Kamničanu Roku Sitarju, ki je glavni »krivec« za nastanek številčnega kluba in se z. motokro-som ukvarja že od sedmega leta, je huda poškodba v letošnjem letu preprečila uvrstitev med najboljše v razredu do 125 ccm. V vrstah kluba dosegajo uspehe tudi Boštjan Kampuš, podprvak v najmočnejšem razredu do 250 ccm, brata Jernej in Matevž Irt, letošnja državna prvaka med najmlajšimi in drugi.
Na podlagi 7., 8, 9. in 10. Člena Zakona o Sportu (Ur. I. RS, St. 22 z dne 20. 03. 1998) in določil 3, 4_ 5, II. Člena Pravilnika o sofinanciranju športnih programov v ObCini Kamnik (Ur. 1. RS, št. 3/98) objavlja Občina Kamnik, Glavni trg 24 -Kamnik
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJU PROGRAMOV ŠPORTA V OBĆINI KAMNIK ZA LETO 2000
1. Predmet javnega razpisa:
Iz sredstev proračuna Občine Kamnik se bodo sofinancirali naslednji programi:
a) Sport v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja:
- predšolske mladine,
- osnovnošolske mladine,
- srednješolske mladine,
- Sporlna dejavnost Studentov,
- Sport invalidov.
b) Spori v društvih:
- šport mladih - redna Sporlna vadba,
- Spori mladih - šport za dosežek (selektivni šport),
- Športno rekreativna dejavnost odraslih.
- kakovostni šport,
- vrhunski Sport,
- šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov.
c) Promocijska dejavnost:
- priznanja Športnikom in športnim delavcem,
- mednarodna dejavnost,
- športne prireditve. _____—------
2. Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov:
- športna društva, ki imajo urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini;
- zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oz. panoge;
- zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa;
- zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
3. Izvajalci Športnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje, da:
- imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti;
- imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti;
- imajo organizirano redno dejavnost in vadbo, za katero so registrirani, najmanj 36 tednov v letu.
4. Športna društva in njihova združenja (zveze) imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnih programov Sporta.
5. Sredstva proračuna bodo razdeljena skladno z veljavnimi merili in kriteriji za vrednotenje programov športa v Občini Kamnik.
6. Obrazec za prijavo lahko dvignete na Občini Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti - II. nadstropje, soba 37 b.
7. Rok za prijavo je 14. JANUAR 2000.
Prijave pošljite v zaprtih kuvertah z oznako: »SPORT« prijava na javni razpis - ne odpiraj, na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti. Glavni Irg 24 - 1240 Kamnik.
Opomrilo: Upoštevajo se samo prijave, ki bodo poslane v roku.
Po preleku roka za prijavo sc nepravočasno prispele prijave vrnejo pošiljatelju.
8. Z vsemi izbranimi izvajalci programov športa bo podpisana posebna pogodba o sofinanciranju izvedbe programov Sporta v občini Kamnik za leto 2000.
9. Dodatna pojasnila lahko dobite v času uradnih ur pri ge. Miri Resnik - Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti - II. nadsiropje. soba 37 b ali po
' telefonu (061) 818-114.
18 17. decembra 1999
ZA RAZVEDRILO
Kamniški OBČAN
ANEKDOTE, ŠALE, NASTALE VALPINISTIČNO-PLANINSKO-VODNISKI SRENJI
Recept za hujša n je
Če hoče kdo shujšati, pri tem pa jesti kolikor hoče (-ima), naj preizkusi naslednji recept, ki je že večkrat preizkušen in je doslej se vedno deloval:
Postopek traja samo dva tedna. Pri tem mora vsak dan prehoditi vsaj 3000 višinskih metrov (gor ali dol, vendar kontinuirano). Je lahko, kolikor ima, pri čemer mora vso hrano, ki jo bo pojedel v teh dveh tednih, od prvega dne naprej nositi s seboj.
Zdravilo po osjem piku
Na izletu je nekega udeleženca pičila osa. Prva pomoč pri osjem piku je tudi ta, da damo na boleče mesto hladen obkladek. Ker drugega ustreznejšega ni imel pri roki, je vodnik na mesto pika dal hladno pločevinko piva.
»Pa veš, da med turo ne pijemo alkoholnih pijač?« je pripomnil drugi, že bolj ozaveščeni udeležence.
»Imaš povsem prav, vendar kot vidiš: ne pijem piva med turo in to sploh ni pivo, ampak antiosin.«
Pozornost
Inštruktorica je razlagala rezultate izpitnih nalog, njihovo vsebino in seveda tudi komentirala svoje ocene posameznih nalog. Tečajniki so jo pozorno poslušali, vendar je bilo med tem poslušanjem tudi nekaj komentarjev in precej smeha.
»Pa saj me sploh ne poslušate!« se je po močni salvi smeha razjezila inštruktorica.
»O, seveda te. Saj, če te ne bi poslušali, se ne bi toliko smejali!«
Kam bežati
Na tečaju ni šlo brez aktualne svetovne politike. Beseda je nanesla na to, da bi se bilo potrebno odločiti, kam bi bežali: na vzhod ali na zahod.
»Na zahodu lažejo, na vzhodu te pa ubijejo.«
»Potem pa je bolje bežati na vzhod.«
»Kako na vzhod, saj tam te kar ubijejo!«
»Ravno zaradi tega. Na zahodu ti lažejo in imaš težave vse življenje, na vzhodu te ubijejo, pa imaš enkrat za vselej mir!«
Hujšanje
Dandanes je za nekatere velik problem tudi prekomerna telesna teža. Tako nanese beseda tudi v planinskih vrstah na to, kako shujšati oziroma, koliko je kdo shujšal. Tako se je nedeljska gor-nica pohvalila:
»Moji sodelavki v službi je uspelo po težkih mukah v treh mesecih shujšati za celih 15 kilogramov.«
»To pa res ni nič posebnega. Jaz lahko z lahkoto in zelo hitro shujšam tudi za 20 kilogramov.« »Saj to je nemogoče. Kako pa to sploh storiš?« »Zelo preprosto. Samo nahrbtnik dam dol.«
Alpinizem - nevaren šport?
Ko je Jure na odseku pripovedoval, kako je preplezal smer Kra-mar-Močnik in Zajedo usmiljenja v Vežici, so navzoči opazili tudi njegova potolčena kolena in komolce.
»Si to »pridelal« v smeri?« so ga vprašali.
»Ne, ne, to je pa od rolerjev.«
»Pa naj še kdo reče, da je alpinizem nevaren šport!«
□ ODOJJOJlOJKSdKBa
Li
□ M L A K A RQ
gonilna Jy\U ax
^j.antz upokojencem in drugim Kamničanom lepo praznovanje ter veliko sreče in zdravja v letu 2000.
KAKO OHRANITI ŽIVLJENJSKO MOC?
S pravilno prehrano si prihranimo veliko življenjske moči - to drži kot pribito! Ampak, tudi na drugih področjih razdajamo energijo, včasih jO razmetavamo, kot bi jo trosili z vilami in kot da jc imamo neomejeno veliko. Poglejmo kako in s čim: Pričnimo pri spanju! Spanje je človeku potrebno kot hrana. Vsak dan ga mora biti dovolj! Toda takrat, ko bi morali po naravnih zakonih v posteljo in zaspati, postanemo aktivni, bedimo dolgo v noč, buljimo v televizor (ta nas pritegne kot magnet in nas čedalje bolj zasvaja), beremo, likamo in Se in Se poslov imamo; ure pa tečejo, tečejo. Ko se končno spravimo v posteljo, težko zaspimo, ker smo preutrujeni, tudi razburjeni (od poročil s strahotami doma in po svetu, od kriminalnih, žalostnih, težkih filmov, ki močno negativno vplivajo na naša čustva, na naše srce, če to priznamo ali ne), muči nas želodec zaradi težke večerje, pa kave smo preveč popili, grizljali kekse, čokolado ipd. in šc in še ... Nič čudnega, če se zjutraj komaj dvignemo, smo bolj utrujeni kot zvečer, boli nas glava, smo takšni, kot bi nas kdo pretolkel, skratka -brez energije, nespočili in slabe volje. Ce se to zgodi nekajkrat na leto, Se uspemo nadoknaditi, če pa se ponavlja iz večera v večer, si uničujemo živčni sistem in življenjsko moč.
Dr. A. Vogel pravi: »Ura spanja pred polnočjo jc vredna toliko, kakor dve po polnoči. To nikakor ni slepilo, temveč znanstveno dokazano dejstvo. Ure spanja pred polnočjo so dragocenejše, ter organizmu povrnejo moč.«
Ne pustite si kratiti spanja!
Če nc spimo dovolj, delamo proti naravi in ta nas potem maha po betici, ki naseda vsem mogočim potegavščinam modernega sveta.
Po večerji pojdimo vsaj za nekaj časa na sprehod, da sc naužijemo svežega zraka in malo razgi bijemo - potem bomo spali kot angelčki.
Da, da! Tudi svež zrak nam jc potreben - kot kruh. Dih jc življenje! Seveda je v zraku najpomembnejši element kisik, brc/ njega ni nobenega procesa v organizmu. Vsaka celica mora dobiti dovolj kisika, da lahko normalno deluje. Poleg kisika in drugih elementov pa dobimo z zrakom tudi energijo - od sonca in drugih planetov v kozmosu. Pravijo, da velik del energije, ki jo rabi človeško telo, črpamo iz zraka. Nekateri so žc tako daleč, da poskušajo živeti le od zraka in sadežev. Seveda ne mislim, da bi to poskušali kar vsi, toplo pa vam priporočam, da, kolikor jc mogoče veliko časa preživite zunaj in to ob vsakem vremenu. Stopite vsaj na balkon ali pred hišo! Veliko del lahko opravimo tu, na zraku, namesto v zatohli, temni kuhinji ali sobi.
Dihajmo, dihajmo - globoko, umirjeno, da se pljuča do konca napolnijo z zrakom! Z leti se pljučna kapaciteta zmanjšuje, zato moramo poskrbeti, da zares napolnimo celotno prostornino pljuč, kolikor jo še imamo, s čistim, s kisikom bogatim zrakom. Večkrat na dan, kadarkoli sc spomnimo ali kadarkoli jc možno napravimo po 30 lakšnihle vdihov: Veliko zraka potegnemo skozi nos, da se nam prsa močno dvignejo in trebuh razširi in nato počasi izdihujemo skozi usta. Ce smo bolni, mislimo na oboleli organ! S tem bomo
energijo usmerili tja in ga bomo zdravili. Kadar ležimo bolni doma ali v bolnici - dihajmo! S tem se bomo dodatno zdravili - zdravljenje zastonj! Dihajmo pred odprtim oknom, stopimo na balkon, za vogal hiše! Pojdimo na travnik, k reki, v gozd, v hribe in dihajmo, dihajmo! Pridobili bomo veliko moči in si ohranili ali povrnili zdravje.
Tecimo! Zelo primeren je počasen, lahkoten, sproščujoč tek, ko človek teče z veseljem in sc smehlja. Možgani dobivajo 100 odstotkov več kisika, kar podvoji njihove sposobnosti. Celo telo dobi dovolj kisika. Okrepimo se! Kar v copate za tek, ki naj bodo nekje v veži vedno pripravljeni in pričnimo nalahno, s kratkimi razdaljami! Ne smemo izpustiti niti enega dne! Počasi! Srčni utrip ne sme nikoli »podivjati«! S tekom preprečujemo srčni infarkt, sladkorno in druge bolezni. Shujšamo! Po teku se dobro počutimo, saj smo pridobili na energiji.
Izberimo sebi ustrezen šport, v katerem bomo uživali! Začnimo se ukvarjati z nečim, kar smo si celo življenje želeli, da bi delali. Izberimo SVOJEGA konjička! Zadostimo sanjam naše duše! To nam bo dalo nove moči, nov polet, nov smisel življenja, ki bo odslej bolj izpolnjeno, bolj bogato.
Ostane nam šc zadnje področje, ki pa je eno najpomembnejših - medsebojni odnosi. Gotovo mi boste pritrdili, da nam lepo, mirno sožitje z domačimi, s sosedi, z znanci in drugimi, ohranja psihično ravnovesje, življenjsko moč, veselje do življenja. Zato se torej MORAMO potruditi, da bomo ustvarili prijetno sožitje, brez hujših pe-
pirov, jeze, sovraštva, zamer!
Kar slišim vas, kako boste zagodrnjali: »Saj jaz bi že, pa so drugi takšni in takšni ...!« Nc, ne dragi moji - konec izgovorov! Vse je odvisno predvsem od nas! MI MORAMO spremeniti ODNOS do drugih, pa bodo tudi oni spremenili odnos do nas. Do žene, moža, otrok, vnukov ... moramo biti prijazni, strpni! Povedati jim moramo, da jih imamo radi! Trikrat na dan moramo reči: »Rad-a te imam!« Z dejanji izkažimo naklonjenost! Sedaj! Vsak dan! Priznajmo partnerju, otrokom, vnukom ... njihove DOBRE lastnosti. Pohvalimo jih! Ne jezimo se zaradi tisoč malenkosti (razmetanih copat, časopisov, knjig, oblek, odprtih vrat ...). Raje razmislimo, naredimo načrt, se pogovorimo in to na lep način uredimo. Nič nam bolj nc pobira moči. kot če se kar naprej jezimo. Jeza nam zablokira pretok energije in zbolimo: na želodcu, žolču, jetrih, dvanajsterniku idr. organu.
Ne »šimfajmo«, kritizirajmo drugih! Pravijo, da tistemu, katerega kritiziramo (»šimfamo«) - pošiljamo energijo. Njemu, njej (»sovražniku«) torej koristimo, sebi pa škodimo!
Vse se da lepo urediti, le v dobro stran se moramo obrniti, videti dobre lastnosti in začeti uživati v dobrem, lepem življenju. Na svetu je toliko lepega, dobrega. Odpti-mo oči, da bomo te lepote videli in v njih uživali!
ODPRIMO SRCE IN DUŠO, DA BOMO IZ NARAVE IN LEPIH ODNOSOV Z LJUDMI ČRPALI ŽIVLJENJSKE MOČI, KAR VAM IZ SRCA ŽELJ
DRACJICA FRIEDL
Miklavž po mestu
Sliki sta z letošnjega, nesporno doslej najlepše pripravljenega, Miklavževega obhoda po kamniških ulicah. V sprevodu je bilo tokrat kar 21 sodelujočih in si ga je ogledala množica ljudi, seveda predvsem otrok v spremstvu staršev. Na glavnem trgu je nato gledališka skupina iz Tunjic
Seveda bi se ob tej priliki, če že kaj, mnogo bolj prilegala blago-zvočna pesem bližnjih cerkvenih, frančiškanskih zvonov. Bo - upamo, drugič bolje - tudi z ozvočenjem in s toplim čajem (ki ga ni bilo) za nastopajoče!
Ob zaključku prireditve se je Miklavž podal med otroke, an-
z Miklavževimi spremljevalci lepo uprizorila prigodno vzgojno igrico Angeli prepodijo skuš-njavce.
Uspešno sta nastopila tudi mladinski pevski zbor iz Tunjic in številčni otroški cerkveni pevski zbor iz Mekinj.
Organizatorjem te prireditve pod vodstvom prof. Marjete Humar, Janeza Leskovca in osrednji tunjiški skupini z g. Ano Štele na čelu, gredo ob tej uspeli prireditvi vse čestitke. Zahvala tudi občini za sofinanciranje dela stroškov.
Žal pa naj bi nekoliko »odpovedali« nekateri od »zunanjih« sodelavcev te prireditve.
Začetek Miklavževega nagovora je namreč žal precej motilo nenapovedano oz. od organizatorjev Odbora za oživljanje starih običajev povsem nepredvideno tuljenje bližnje sirene.
geli pa so iz polnih jerbasov delili miklavževe dobrote: bonbone, krhlje, suhe hruške...
Tudi vsa ostala napovedana miklavževanja po občini so lepo uspela in so bila dobro obiskana.
MILAN VVINDSCHNURKR
AVTOMEHANIKA MARN MARJAN, S.P. SUHADOLE1 1218 KOMENDA
Avtomehanik
dobi zaposlitev; prednost - znanje na programu VW, Audi. OD dober in reden. Možnost vodenja delavnice!
Telefon: 841-287 in 841-848; vsak delovnik od 8. do 17. ure.
AVTOR: JOŽEF CAJHEN
ELI LIKAR
OBŽALOVANJE, KESANJE
TOPILO ZA LAKE
ZVIŠAN TONA
PLEČNIKOVI
TRIJE MOSTOVI V LJUBLJANI
DELOVNA SKUPINA NA KAKEM PORROfJU
MARIJINA BOŽJA POT V IT PRI TRBIŽU
VILKO AVSENIK
MOCNATA JAJČNA JED
ZABAVNA PRIREDITEV
SL, PROF. IN ARHITEKT MIHEVC
VERNOV KAPITAN PODMORNICE
ŽEL PROGA
NADALJEVANJI GESLA
SREČNO NOVO LETO
SLOVESNA PESEM
KROŽNO VOZlSCE
VRATA V PLOTU
mam*
ODMOR
KRAJ. KJER SE STEKATA REKI
RUSKA BALERINA PAVLOVA
TEČAJ
PLANOTA V JVZH BOSNI
LENNV DELDUCA
PIS. KUHAR PREŽIHOV VORANC
ŽIRAFA, KI SE ŽIVI V KONGU
NEKO R. POL IN ZUNANJI MINISTER (VJACESLAV)
USPEŠNO NOVO LETO
BESEDNI NALGAS. POUDARI K
DREVO Z OLIVAMI
ANGLEŠKA KOMER CIALNA
TV POSTAJA
ED NELSON
AM SLIKAR (WYATT)
dopisnik kakega
Časnika
prestoi
IRSKO ODROHN'S'0 GIBANJE
POSTA, TELEGRAF. TELEFON (KR.)
ŽLAHTEN PLIN (NE.)
RDEČI KRIŽ (KR.)
IZPUŠČAJ. MOZOLJ
SLOVENSKA NAFTNA DRUŽBA
THANSPORI NI TRAK S KORCI
TEKMOVALEC, KI DRSA
SVETA PODOBA
GOZDNE PLAHE ŽIVALI
IN
POOOMO
(KR.)
KRAJ m LJUBLJANI
OS ZAIMEK
GLASBILA IZ LESA, KOŽE
VEČJI TVORI
PREHR THGOVINA V KAM SVE TILNIKU
SVOD, OBOK
ČASNIKARSKA CLANKARSKA ZVRST
PLOŠČ. MERA
SREDSTVO KOMUNICIRANJA
PLESNI ORKESTER
HIMAIAISKA KOZA
VELIKA NESTRUPENA KAČA. UDAV
MEJNI PAS MED KOPNIM IN MORJEM
LASTNOST GOLEGA, NAGOTA
BRIT. PEVEC
seon
ONEAL TATUM
DAN PO KOLEDARJU
IDI BI H K
OZNAKA ZA KRŠKO
mlade rastline za vsaditev
0ZIRAI NI ZAIMEK
ŽLAHTEN PLIN (AR.)
POJAV NA TEKOČINI
ENOCELlCNA PRAŽIVAL
HRV. TENISAČ IVANlSEVlC
trde dlake pod nosom, mustaCe
MESTO na jzah,
Španije
R. REKA, KI SE IZLIVA V BELO MORJF
IVAN BIZJAK
DIVJI KOZEL
NEZN. V MAT
ABRAHAMOV IN SARIN SIN
NAMAZ ZA OTROKE (,.. LINO)
IT SOPRA NISTKA TEBALDI
EDO ŽITNIK
I0VAI1NA AVTOMOBILOV MARIBOR (KR.)
IGOR LIKAR
NEM. TV MREŽA
JADRANSKI OTOK
PRVOTNO BESEDILO
domovina Čarovnice
KIRKE
SIMBOL /AŽFIIZO
PREDSTOJNIK BANOVINE
SL FILM I0RAI K/ KRAVANJJ
ARSEN
DEDlC
GOST DIM SAJE
SL 'PEVEC PLESTENJAK
SATIRIK BUCHWAI D
VESEL ROŽIČ
SL. PEVEC (LADO)
OBJEKT ZA PLAVANJE
STAŠA OMLADlC
SIMBOL ZA NATRIJ
KRSC, PRAZ JEZUSOVEGA ROJSTVA
NOVINARK' COP
CEDO ilc
vili V0D0PIVEC
ZBOROVODJA
MOPZ SOLIDARNOST (VRHOVNIK)
PREBIVALEC MAROKA
USLUŽBENEC, KI ODMERJA IN POBIRA DAVEK
JESIH, KIS
POLOŽAJ TELESA V JOGI, UGODEN ZA MEDITACIJO
SCEMENJF V ZOBEH, ŽELJE
KRŠČANSKI PREDBOŽIČN! CAS
Iz novembrske kronike Policijske postaje Kamnik
Previdno s petardami
Za predzadnji mesec leta je bilo spet značilno precejšnje povečanje števila prometnih nesreč v primerjavi z lanskim novembrom. Na srečo je šlo samo za nesreče z razbito pločevino (59) in šest nesreč s telesnimi poškodbami.
Ker je zlasti konec leta znan po tem, da poraste število prometnih nezgod, katerih vzrok je vpliv alkohola ali mamil bodo kamniški policisti nadaljevali poleg kontrole
hitrosti tudi s preverjanjem psihofizičnega stanja voznikov tudi decembra. Prav bi bilo. da bi vsi tisti vozniki, ki še niso poskrbeli za zimsko opremo svojih vozil, to storili čimprej, in ne čakali na to, da bodo obstali v snegu ali pa da jih bo pri pregledu vozil na cesti doletela kazen, ki ni ravno majhna ...
Z 51 intervencijami zaradi kršitev javnega reda in miru so policisti krepko presegli
Ob zaključku letošnje kronike in pred vstopom v leto 2000je Ji )že Irkorič, komandir Policijske postaje Kamnik v imenu vseh policistov zaželel vsem občanom varno in srečno leto, ki prihaja, pri tem pa je izrazil željo, da bi bili v prihodnje občani še bolj samoiniciativni pri preprečevanju kaznivih dejanj, zlasti pri zagotavljanju varnosti svojega premoženja.
Naše uredništvo se ob tej priložnosti zahvaljuje policistom za uspešno sodelovanje pri seznanjanju javnosti z aktualnimi varnostnimi problemi V občini in si želi takega sodelovanja tudi v prihodnje, še posebej pa si vsi želimo tudi v novem letu 2000 us-pešnega delovanja policistov v dobrobit naše varnosti/
Borut med zmagovalci tudi na svetovnem prvenstvu
Harmonikar Borut Žagar iz Šmarce pri Kamniku je na 13. svetovnem prvenstvu v mestecu Monsanu blizu Ancone (Italija), ki je potekalo 20. in 21. novembra, dosegel izjemen uspeh. Skupaj s Portorozanom Dcanom Delgiustom si je priboril naslov absolutnega svetovnega prvaka v duetu. Komisijo in občinstvo sta navdušila s skladbama avtorjev Zorana Lupinca in S. & V. Av-senika. Odločitev komisije je bila težka, saj je bilo v tej kategoriji kar nekaj enakovrednih du-etov, zato so o zmagovalcih odločale malenkosti, kot so izbor skladb, originalnost izvajanja leteli, tehnika igranja, zahtevnost igranih skladb ter seveda sam
nastop ter splošen vtis na komisijo in občinstvo.
Poleg tega si Borut v kategoriji posameznikov skupaj s Klemenom Lebenom deli 1. mesto v kategoriji do IS let.
Slovenski tekmovalci so zopet dokazali, da jim na svetu ni para in domov odnesli večino nagrad ter pokalov. Med zmagovalci velja omeniti še Vclenjčana Roberta Goterja, ki je osvojil naslov absolutnega svetovnega prvaka med posamezniki. Vsi slovenski udeleženci letošnjega svetovnega prvenstva so si bili enotni, da se naslednje leto zopet vidijo in ponovijo vsaj letošnji skupni uspeh.
GOSTILNA POD SKALO
Kamnik, Maistrova 32, tel. 831-233
Gostilna s tradicijo!
Ob iztekajočem se tisočletju želimo gostom
in drugim občanom lepe božične praznik^.
ter srečno in zdravo v le£u 2000!
VSE PA VABIMO NA SILVESTROVANJE NA GLAVNEM TRGU V KAMNIKU.
ZLATAR SIUO
Ludvik Piškur 5.P.
Kamnik, Maistrova 3 (pri Nebeškem otetu)
9 817-872
Odprto: 9.h-12.\ 14.h-18.\ ob sobotah 9.h-12.\
Lepe božične praznike in srečno v novem letu!
lansko novembrsko številko svojih posegov na tem področju. Na javnih mestih, ulicah in trgih so zabeležili 21 kršitev, v prav toliko primerih pa so morali miriti razgrajače v zasebnih prostorih.
Pred bližnjimi prazniki, ko se je tudi pri nas zelo razmahnilo metanje petard, raket in drugih pirotehničnih izdelkov, policisti še posebej opozarjajo na nevarnosti, ki jih lahko povzroči nepremišljena uporaba različnih pokalic. Prav bi bilo, če bi tudi starši svoje otroke primerno poučili o možnih nevarnostih, še bolj prav pa bi bilo, čc bi metanje tega eksploziva na javnih mestih čimbolj omejili. Med 65 kaznivimi dejanji v mesecu novembru je bilo več kot ena tretjina tatvin (24), k temu je treba prišteti še 8 tatvin motornih koles, 19 vlomov v avtomobile, pet vlomov v objekte in še nekaj podobnih kaznivih dejanj.
Iz pisane kronike novembrskih dogodkov samo nekaj primerov.
3. novembra je zaradi kratkega stika na električni napeljavi zagorel čebelnjak v Tu-njicah.
4. novembra se je Ž. R. iz Mekinj pri vožnji proti Godi-čii zaletel v nasproti vozeči avtomobil, v katerem je bila poškodovana sopotnica. Povzročitelju so v krvi namerili kar 2,64 promila alkohola. V noči od 4. na 5. november so
bili spet na delu vlomilci v avtomobile. V Novem trgu, v ulici Josipa Ogrinca, na Stre-liški, na Sutni, v Samostanski ulici in v Volčjem Potoku so iz avtomobilov kradli predvsem avtoradic pa tudi druge vredne predmete.
5. novembra je zaradi prekratke varnostne razdalje voznik D. S. na cesti Moste-Mcngcš trčil v pred njim vozeče vozilo tako, da sta se v njem poleg voznice poškodovali še dve sopotnici.
V noči z 11. na 12. november so bili ljubitelji avtoradi-ev spet v akciji na Zikovi in Livarski ulici v Kamniku.
V noči z 22. na 23. novembra so doslej še neznani zmikavti na Groharjevi ukradli med tatovi vse bolj priljubljen kombi peugeot boxer, reg. št. U J9-88E.
25. novembra so policisti in kriminalisti prijeli 28-lctnega K. M. iz Stranj, ki ga sumijo storitve več kaznivih dejanj, predvsem vlomov v poslovne prostore na območju Ljubljane in Domžal.
29. novembra okrog 19. ure je začelo goreti v kleteh stanovanjskega bloka na Klavčičevi ulici 12 v Kamniku. Čeprav so gasilci požar, ki ga je verjetno povzročila električna napeljava, kmalu pogasili, je vendar nastala večja gmotna škoda. Med gašenjem so gasilci evakuirali 10 stanovalcev iz spodnjih prostorov. F. S.
Mesec požarne varnosti
V oktobru smo gasilci PGD Kamnik več časa namenili preventivi. Na OŠ Marije Vere na Duplici smo predstavili gasilstvo in gasilsko tehniko. Nekaj dni kasneje pa so si učenci v spremstvu učiteljic ogledali tudi gasilski dom in vozila. Zanimanje za gasilsko službo je bilo izredno veliko.
Konec meseca smo izvedli dve evakuaciji. Prva je bila v OŠ 27. julij. Sodelovalo je 10 gasilcev ter varovanci in delavci šole. Dva dni kasneje so si nekateri učenci v spremstvu vzgojiteljic pri nas ogledali gasilska vozila. Druga evakuacija je bila v OŠ Frana Albrehta. Sodelovalo jc 15 gasilcev ter učenci in delavci šole. Po končani vaji so bila na ogled še gasilska vozila.
Udeležili smo sc tudi prikaz-ne vaje »požar kmetije«, ki jo je organiziral sektor Kamniška Bistrica.
K sreči intervencij v oktobru ni bilo prav veliko. II. in 12. oktobra smo postavili požarno stražo v KIK-u. 12.10 so sporočili, da izteka gorivo iz zapuščenega vozila. Gasilec jc očistil izlilo gorivo.
13.10 sta trčila vlak in tovornjak. Vlak je iztiril, tovornjak pa jc bili precej poškodovan. Ob tem je začela iz vagona iztekati hladilna tekočina. Gasilci so poskrbeli, da tekočina ni onesnažila okolice.
17.10 so javili, da gori objekt na obvoznici. Po ogledu so gasilci ugotovili, da je bil alarm lažni.
Tudi na izobraževanje nismo pozabili. Pet gasilcev je opravilo obnovitveni tečaj za tehnično reševanje. Ostali člani pa smo se redno usposabljali z uporabo domače opreme in vozil.
DARJA PIRŠ
Rajko Potokar s.p. KAMNIK, Perkova 13, tel.: 811-358, 041-679-389
MONTAŽA IN SERVIS OUNIH GORILNIKOV, AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV, PLINSKIH GORILNIKOV IN PLINOVODOV
oščinto vesel božič in srečno v letu 200
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717
Delovni čas:
pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15" sreda od 7h do 17h
Velika izbira barvnih etekei in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... Voščimo lep bofič ter srečno in uspešno v novem tisočletju!
V novembru so umrli:
- ŠTUPAR ANTON, upok., Komenda, Glavarjeva c. II, star 57 let
- HRIBAR STANISLAV, upok., Suhadole 36, star 65 let
- SEM PRI MOŽNI K IVAN, Bela 12, star 75 let
- PERČIČ IVO, mizar, Kamnik, Prešernova ul. 9, star 48 let
- MATJAN JOŽEF, upok., Kamnik, Kettejeva ul. 21, star 62 let
- HOMAR MIHAEL, nezaposlen, Kamnik, Kovinarska c. 13, star 54 let
- KOTNIK FRANČIŠEK, upok., Kamnik, Tunjiškac. 8, star 89 let
- TRAVEN JANEZ, upok., Košišc 3, star 63 let
■- CEVECAVGUST, upok., Rožično 2D, star 76 let
- ZLATNA R MARIJA, roj. Spruk, upok., Kamnik, Levstikova ul. 4, stara 69 let
- GOSTINČAR STANISLAV, sam. podjetnik, Komenda, Čebuljeva ul. 3, star 53 let
- HRIBAR ALOJZIJA, roj. Resnik, upok., Buč 8B, stara 73 let
- BURJA MARJAN, upok., Kamnik, Bakovnik 2, star 57 let
- ŽLAJPAH IDA IVANA, Mekinje, Polčeva pot 10, stara 91 let
- STEKLASA BOGUMIL ALOJZIJ, upok., Mekinje, Neveljska pot 2,
V novembru sta se poročila
- KLOBČIČ JOŽE, obratni elektrikar, Homec, lil. ulica 8, in PRAŠNIKAR MARIJA, tapetniška dela, Moste 43B
Sidol 6, Laze v Tuhinju tel.: 847-422
ODKUP HLODOVINE, ŽAGARSKE USLUGE IN PRODAJA ŽAGANEGA LESA.
Se priporočamo.
Obrat žage STOL Ljubljanska 45, Duplica tel.:812-126, 812-211, int. 408 GSM: 041 352-114
Želimo lep božič ter srečno in uspešno leto 20001
V MIRKO PŠENIČNIK Ct
Maistrova 6, Kamnik, telefon 83-91-276
Vabimo vas v našo prodajalno, kjer lahko izbirate že pripravljene mesne dobrote, dnevno sveže meso in mesne izdelke, kruh, sire, mlečne izdelke, pijače...
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
CŽČammdmom, Apav/v/ nafimstrankam, zdrno
pasusi fa&tfin srako /cr uijtiattdpfitmrd hofo /do 2000.
RAZVOZ KURILNEGA OLJA
Bajde Drago
Mali hrib 4/b, Imzc v Tuhinju
tel: (061)847-380 GSM: (041)640-384 mobitel (0609) 640-384
Ob koncu leta se cenjenim strankam zahvaljujemo za sodelovanje in se z ugodno ponudbo priporočamo tudi v prihodnje.
Lepe praznike in veliko sreče v prihajajočem letu!
Tomšičeva 1 7, Kamnik, nova tel. št. 83 91 888
VAM NUDI PO UGODNIH CENAH:
barve, lake, Jupol, Belton, Beltop, gašeno apno (1 kg - 50 SIT), RP posodo za vino od 10 do 100 I, PVC posodo za koline in kolofonijo, likalne mize, RP posodo, pipe Armal, porcelan sanke, novoletne smrečice ter okraske in še in še...
Velika izbira aranžiranih daril in kristalnih kozarcev (garnitura 6/1 2.200 SIT).
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča!
r
&ebmo vesel božič in srečno, zdravo v letu 2000J
Kamniški OBČAN
17. decemlmi J 999 21
K. G., d.o.o.
OPTIKA Tw
OČESNA AMBULANTA
Glavni trg 21, Kamnik, te.I: 01/839-11-36, 817-781
BOŽIČNO IN NOVOLETNO DARILO
Pri nakupu kakršnihkoli očal vam podarimo kontrolo vida pri očesnem zdravniku.
gosti (ha
pri Bundru
J Kamnik, Medvedova 24 Tel.: 061/83-91-235, 041/679^57
Vsak dan vam nudimo: > sveže malice >■ kosila
>^ jedi po naročilu ^ Vabimo vas na dobra nedeljska kosila. Vsak petek in soboto lahko zaplešete ob živi glasbi. Sprejemamo rezervacije za družbe do 60 ljudi.
OB OKUSNI SILVESTRSKI VEČERJI IN PRIJETNI GLASBI ZAPLEŠITE Z NAMI V NOVO TISOČLETJE!
Rezervacije po telefonu 061/83-91-235
\ LEPE PRAZNIKE IN SREČNO : V LETU 2000!
mRrkEt
mana
Trdinova 7/a, Kamnik tel.:814-680
PRAZNIČNA AKCIJA!
- olje rastlinsko, 1 I
- olje zvezda, 11
- moka tip 500, pšenična, 1 kg
- sladkor, 1 kg
- sir šmarska gauda, 1 kg
- vrat suhi V. P., 1 kg
- orehi, 1 kg
- toast šunka, 1 kg
- pašteta Gavrilović, 100 g
- kumarice Eta, 650 g
- hren Maestro
- rozine, 400 g
- ribe Izola brand (zelenjavne)
- riž Splendor, 1 kg
- čokolada Gorenjka, 2 okusa
- rum Alko, 1 I
- vino belo, 1 I
- Haložan, 1 I
- Janževec, 1 I
- buteljka Bakhus 0,7 I
- buteljka Šipon 0,751
- šampanjec Spumante
- vvhiskv Canadian Club in še veliko ugodnih artiklov.
Akcija velja do prodaje zalog.
Vesele praznike, srečno in uspešno novo tisočletje svojim zvestim strankam in občanom Kamnika želi market »Mana«. Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje.
195,90
199,00
79,90
155,00
999,90
899,90
699,90
659,90
189,90
199,90
129,90
149,90
199,00
139,90
82,70
999,90
139,90
349,90
399,90
219,90
259,90 299,90
1.099-90
inVal
NEPREMIČNINE
Sedež: Vir, Valvazorjeva 14, Domžale
tel., faks: 061/719-035 PE Kamnik: Šutna 35
tel.: 061/819-700 GSM: 041/704-701 E-mail: inval@siol.net
Prodajate, kupujete, menjate?
* Posredujemo pri prometu vseh vrst nepremičnin
* Brezplačno svetovanje in ogledi
* Izpeljemo kompleten postopek: sestavo odvetniške pogodbe, davčno napoved,
predlog za vpis v zemljiško knjigo. VS£M STRANKAM W miCEH KAHNtŠK£Qfi OSČMA $i
žeuHo vejet votoč w s&čno f men nsočtniu.
Sadje in zelenjava FRUCTUS
na Kranjski cesti, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel. 812-213
VEDNO SVEŽE SADJE iN ZELENJAVA
SUHO SADJE, PESTRA /ZBIRA SOKOV, PRIGRIZKOV...
Obiščite nas vsak dan od 7. do 20.ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 18.ure.
jelima veiel hoflc i*t 4*ecna v letu 2000!
: AV SERVIS RTV in Vrhpolje 41, Kamnik
i TRGOVINA KONCILIA <» nasilskem domu)
• Nova telefonska številka 83 91 383
: GSM: 041/715 455
; Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure,
• ob sobotah od 10. do 12. ure
ZA VAŠ TOPEL DOM!
DOSTAVA
KURILNEGA OLJA
Marjan Dragar, Vrhpolje 280,1240 KAMNIK POKUČITE: 061/83-91-582, 041/691-325
Voščim lep božič in srečno v novem letu!
nt '■§'' 'f 'ff 1; 'f 'f 'i' '-f 'jf
Jkr cf VllR^^lDIMNIKOV. NOVOGRADNJA, SANACIJA DIMNIKOV IN TUDI SAMO SVETOVANJEI VRTANJE DIMNIKOV IN VSTAVUANJE *lo TUUAV IZ NERJAVEČE PLOČEVINE.
**b SREČNO V LETU 2000!
r1*
w
Psi
r1*
-£ -i •£ S •<§ -£ d? tč -£ -C -£ -£ -i?
> m m<\ m-i n») m-; trn* tm> m> i»i src «, lntonn.li.TO In „,i„,„„, ,*! ariuiitlnj In,rn«Tll
DOMŽALE
Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale
Tel. 061 715 059
OTROŠKA TRGOVINA
Novi trg 26/b, poleg Zdravstvenega doma Kamnik
V5E2A MALČKA DO 12 LET
Pampers, Avent, Hlpp, Sanosan, oprerna Eu/opa baby.
Obiščite nas od 9.1 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
PONOVNO ODPRTA Okrepčevalnica »Pri podkvi« Kamnik, Trg svobode 1 tel.:817-184
vas vabi na malice, kosila, sladice in prijetna srečanja.
Veselimo se vašega obiska vsak dan od 8. do 21. ure, ob sobotah od 8. do 16. ure, ob nedeljah od 11. do 16. ure.
Ob bližajočih se praznikih in v letu 2000 vam želimo vse lepo!
NOV PEUGEOT
POL LETA BREZPLAČNO.
Novi Peugeotovi kreditni pogoji v sodelovanju i Bank Austria Credrtanstalt Slovenija vam omogoćdjo nakup Peugeoluvih vozil v decembru letos, odplačevati pa jih boste začeli šele čez pol leta.
"Peugeot pltfa prvih 6 obrokov v primeru krcd.la /a dobo 60 Tieserev in /a vsoto do i.fcOO.OOO tolanev Ponudb« velii za vozila fpogeot 306,406, Partnfri in Boaer dobavljena pred hanotfn leta 1999 7a podrobnerle intni-marije se obrnite na poobttsCene ttoncetionarje i*eu*eo1 ali poslovalnice Ban. Ajstria Creditanstari Slovenija
Ampak to ne pomeni, da je ta denar skrrt v kasnejših obrokih. Prvih 6 obrokov plača Peugeot*, kar je povsem nova oblika popusta pri nakupu avtomobila. Oblika, ki vam omogoča hitro izkoristiti res ugodno priložnost za nakup Izkoristite ta čas m vmes že uživajte v novem Peugeotu.
PEUGEOT
ROMA
Rodex d.o.o. Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, tel.: 727-798
obutev Kopitarna Sevnica
V TRGOVINI
Vesel božič in srečno 2000!
»tv^rvvpurvv
PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 812-250
ODPRTO OD 9. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE.
Gostišče GROŠ
Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) S 812-637
Poleg različnih jedi po naročilu
vam nudimo
dve vrsti dnevnih malic po 500 SIT, ^*.........>i
fc;:::::j en
CEMENTNINARSTVO AVBELJ
Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 061-734-347,0609-624-215
Izdelujemo:
— vse vrste betonskih blokov
— vogalnike
— strešno opeko v različnih barvah
Možnost dostave na dom.
VESEL 30ŽIČ IN SREČNO V LETU 20001
d.o.o. STAHOVICA
UROS URANIC
Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.: (061) 813-685 041-631-148
SERVIS
^elivr^ lepe ibo^ievje
pr^a.^rj,ik,e ter^ sPeerjp iv\ uspešno v letu 2000!
28
RQDEX»
Rova, Rovska cesta 2 1235 Radomlje
prodaja 727-798 servis 727-010 faks 727-319
PEUGEOT
vtrankfm in jmlmmim partnerjem četi/m* lepđ Imšićm fmmnmmtp ^ ter srečna in nam* v /e/u 2QOo!
r,
Kamnik, Matije Blejca 5 (pri pošti Bakovnik), tel:. 815-256
KOLEKTIV ZORMAN MARKETA PRESENEČA
S PESTRO PRAZNIČNO PONUDBO
bonboni, piškoti, čokolada, program Milka, sveže sadje in zelenjava (še posebej ugodna cena mandarin), suho sadje, orehi, lešniki...
Pri nas najdete še pršut, domače salame, klobase, sire, vina...
V ČETRTEK, 21 DECEMBRA. 10 08 17 URI K NAM PRIŠEL BOŽIČEK IN OBDAROVAL 0TR0KET
DEJAVNOSTI: bencinski servis avtopralnica bar Pri Koširju prodaja kurilnega olja
DISTRIBUCI
- Droginih izdelkov
- zmrznjenega programa
OMV
zvestim kupcem in peshmnm partnerjem wščtnuy
in srečne tor uspešna 2000'
UflRSTUO
Ljubljanska c. 45, Kamnik Tel.: 061 -810-890 Faks: 061 -816-033 GSM: 041 -722-991;041 717-959
Podjetje Varstvo d.o.o. je specializirane za dele na področju:
• varnosti in zdravja pri delu
• varnosti pred požarom
• varstva okolja
Želimo vesel božič ter srečno in poslovno uspešno novo leto!
lepila
Vesele božične praznike in vso srečo v letu 2000 Vam želi
Belinka Kemostik, d.d.
TRGOVINA
enimi
TRGOVINA Z GUMENOTEHNIČNIMI IZDELKI Ljubljanska 21/e, Duplica, tel.: 811-010, 812-962 Odprto od 8h do 19", ob sobotah od 8h do 12h. Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v novem tisočletju. Voščimo vesel božič in srečno v novem tisočletju!
%/ KMETIJSKA TRGOVINA yJf^ J KUDROVEC, d.o.o.
Kranjska cesta, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel.: 813-938
VSE ZA VRT IN KMETIJO
Vam poleg rednega prodajnega programa KRMIL in ZIT nudi še:
- kolofonijo (celo ali strto), salamurin
- naravna čreva za klobase, naravne goveje danke, naravne mehurje, umetna čreva za salame, več vrst elastičnih mrež za meso
- tehtnice, mesarske kljuke, mesarice, žage za kosti, vrvice za salame, spile
Na zalogi različne LOPATE ZA SNEG, SOL ZA POSIPANJE, HRANA ZA MALE ŽIVALI IN PTICE...
BELA in ČRNA FOLIJA 2, 4, 6, 8 m...
Želimo lep božič in srečno v letu 20001
S pestre In cenovno ugodno ponudbo te priporočimo tudi v prihodnji. ^Pričakujemo vas vsak dan od 8. de 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.^
n n n
alprem;;
INŽENIRING IN PROIZVODNJA d.o.o.
Ljubljanska 15, 1241 KAMNIK
tel.: 811-511, faks: 813-501, e-mail: info@alu-alprem.si
želi vsem občanom in poslovnim partnerjem obilo sreče, zdravja in uspehov v novem tisočletju!
alu okna, vrata, zimske vrtove fasade iz stekla, aluminija, keramike balkonske in vrtne ograje iz aluminija
CALC I Td.d.
Voščimo vesel božič ter srečno, uspešno in zadovoljno novo leto!
Vesele božične praznike in najlepše želje za leto 2000/
Izjemne kreditne možnosti • Ugodnost za mlade družine velja v mesecu
januarju 2000 • Vabljeni k razgovoru o prijavi prvi teden novega leta
Pestra ponudba stanovanjskih prostorov od 30m2 dalje • parkirna
mesta v kletni etaži • možnost izbire finalne obdelave prostorov
10. mladim kamniškim družinam 10% popusta!
INFORMACIJE IN PRODAJA: PUN d.o.o.
KAMNIK, Usnjarska ulica 6 LJUBLJANA, Kersnikova ioa Vsak delavnik od gH-i4H. vsak delavnik od 8h-i8h,
Sreda od g V Sobota od 8H-13H
Telefon: 061/ 817 523 Telefon: o6i/ 133 5040
ZIL. inženiring d.d.
Sport»d«i}«t« M t« tik« t vsemi Srt« p« v*« k*
• den!
A SREČNO 20001
SEFIT
DEL SREDSTEV, NAMENJENIH ZA NOVOLETNA DARILA # IN ČESTITKE, SMO PODARIU MUCKOM IZ VRTCA TINKARA IN OTROKOM O.Š. TOMA BREJCA.
17-
mamuti
l—j J '—\\
O
B
061 735 400
cd
061 814 990
Spoštovani kupci, dragi prijatelji!
imobežnosti življenja in minljivosti vsega se najbolj zavemo v prelomih trenutkih. V takih časih si tudi postavljamo načrte, kako si bomo življenje uredili v prihodnje.
Prelom tisočletja pa je nekaj posebnega: je priložnost za pogled nazaj, naše preteklo življenje inje hkrati tudi trenutek, ko si postavljamo načrte za prihodnje. Tak je red in običaj tudi v poslovnem svetu.
Skupaj z vami, spoštovani kupci, dragi prijatelji, tudi mi v Napredku pogledujemo na našo preteklost in si z vašo naklonjenostjo zarisujemo našo prihodnost. Radi bi vam povedali, da se tudi v tem novoletnem trenutku preloma stoletij in tisočletij zavedamo, kako smo mogli vse to, kar smo dosegli, uresničiti le z vašo pomočjo.
Ponosni smo, da upravičujemo pot našega razvoja.
V Napredku vam želimo doživetja lepote božičnih in novoletnih praznikov, v novem letu, prvem v tisočletju, mnogo svetlobe v vsem, kar vam prihaja naproti. Napredek bo skušal z vsemi svojimi poslovnimi ravnanji in tudi človeškimi zmogljivostmi storiti vse, da bi vam te vaše poti v življenju storili lepše in prijaznejše.
Želimo vam zdravja in uspehov.
JJJV v MARJANCA JUH
I I J. 4? 1
M ipiMin« V i pni«»irj«j.s»i. de petka od 7* do 20*
od T" do 11*
Za iaftraM Urnim se fakfco naročite tudi po tet «17422. Vsem cenjenim strankam želim lepe božične in novoletne
praznike ter veliko sreče v letu 2000! /littnjifmjem seta ;im»*mp "m se priporočam tudi v prihodnje.
AHAČIČ SERVIS TRGOVINA
Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107
prodajalna izdelkov gorenje
POPOLNA IZBIRA BELE TEHNIKE
gorenje
Ymbrol onoo
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem voščimo lep božič, srečno in uspešno v novem tisočletju!
NOVI FIAT PALIO VVEEKEND
Oprema: 2x zračna vreča, servo volan, centralno zaklepanje, el. stekla, blokada vžiga, barvni odbijači...
Cena: 2,070.000 SIT + DARILO
MOŽNOST BREZOBRESTNEGA KREDITA POL-POL
PRODAJA VOZIL: tel.: 064/425 54« in 425 542 SERVIS VOZIL: tel.: 064/421 193 in 064/421 141
pRAVlNASLo™UPAPARATo
Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
in uspešno novo leto
k^čna
DOM OPREMA, Ljubljanska ul. 1<
Velika izbira akustike in drobnih gospodinjskih aparatov.
Nazdravite v novo tisočletje s prazničnimi kozarci 2000.
Vaš Napredek
FINOMEH ANIKA LIVARNA ORODJARNA
K
Gil
FERCO
KRMAVNAF
SADARJEVA 3, KOMEND/ tel. 841-072 faks 843-072 GSM (041)633-408 (041)636-506
V imenu družinskega podjetja vam želimo vesel božič in srečno novo leto 2000.
Se priporočamo
UNtVERZAL, Medvedova I5c
Da bo vaš dom v prazničnih dneh svetil prijazneje, so vam na voljo novoletne lučke za notranjo in zunanjo uporabo.
leto.2000.