V r.iufoljanl 15. marca 1944 Vse mine! Vsak dan pravimo: Čas tako hitro ininel Mine zlasti, če se nam dobro godi. Bolnik, ki v trpljenju in bolečinah svoje bolezni prebdi vso noč, drugo jutro toži, kako dolga je bila tista noč. Pa je vendarle minila, ker čas mine, _ Kaj pa je čas? Kdo bi ga znal umno raz.« ložiti, ko pa je tako minljiv, da ti mine, pre« den si ga razumel. 2e od starih časov so po« skušali čas meriti in preračunati. Toda ni je ure na vsem svetu, ki bi ga mogla obseči in zadržati. Ure nam samo kažejo, kako čas hitro mineta. In če se nam ura ustavi, čas se nei ustavi, marveč neznansko hitro naprej drvi. Čas mineva. Minevajo naše telesne sile, mineva člove« ška lepota in zdravje. Starček s trudnimi ko* raki drsa ob potoku in gleda otroke, ki se igrajo. Ko hoče svojo palico, ki se je na njo opiral, predati v drugo roko, se mu izmuzne iz rok in mu pade v vodo. Kakor brez moči obstane starček, ker ne more brez palice na« prej, še manj pa jo more ujeti iz vode. Raz« posajene poglavce poprosi, naj mu palico po« tegnejo iz vode. Otroci ne razumejo starčkov^ betežnosti ter se mu smejejo in nagajajo, saj je zanje, odkar pomnijo, vedno sončna pomlad, starček pa, odkar ga poznajo, vedno enako star in beteZen. Toda starček z žalostjo v srcu spregovori: »Tudi jaz sem bil včasih tako mlad in uren kakor ste vi. Takrat mi noben potok ni bil preširok, nobeno drevo previsoko. Le še malo počakajte, pa boste tudi vi taki, kakršen sem zdaj jaz.« Otroci so se smehljali, ker ga) niso razumeli in mu niso verjeli: »Mož tako čudno govori!« Taki snio mi vsi! Saj he čutimo, kako mi« neva naš čas in z njim naše življenje. Stari so si skušali čas takole upodobiti: Naslikali so moža, ki ima peruti. V eni roki nosi peščeno uro, v drugi pa srp. To se pravi: Kakor žanjee zanje s srpom žito na polju, tako čas žanje* ljudi. Ali se spominjate tiste prilike iz evangelija] sv. Luke, ko Gospod pripoveduje o bogatem možu, ki je imel mnogo zemlje ter je svoja polje pridno obdeloval. Njegova polja so mu tolikanj rodila, da so njegove žitniee bile pre« majhne. Zato je mož takole govoril sam pri sebi: »Vem, kaj bom storil. Stare žitniee po« drem, postavim pa si nove in večje. Ko bom vanje spravil vse svoje bogastvo, bom pre« skrbi je n za mnogo let. Zato pa si bom potenj privoščil vesele dni ter bom pil in jedel.« Tako je mislil bogatin. Gospod pa je rekell »Bedak! še to noč bodo terjali njegovo živ« ljenje!« Ko bi človek večkrat, mislil na to priliko, pa bi na svetu bilo manj gorja, ker bi bild manj stiskanja ubogih zaradi mamona. Taka. pa živimo, kakor bi imeli večno živeti. Pa jo tako malo upoštevan tisti rek, ki pravi: »Živi in moli tako, kakor bi moral jutri umreti, do« laj pa tako, kakor bi moral večno živeti.« Do* nos je pa narobe med ljudmi: Delo jim je stud« življenjske slasti pa so njihov gospodar. Zgodovina človeškega rodu je neprestano prelivanje in spreminjanje. Eno nastaja, dru« go mineva, eno se rodi, drugo umira. Tako j« bilo in ostane do konca. Nastati pomeni že mi* niti. Roditi se pomeni že umreti. Človek ne ve, kam gre njegova pot, kam pojde pot tega ali onega med nami. To pa vsi vemo, da eno pot vsi skupaj hodimo: pot proti grobu. V tej trajni meni življenja in smrti, na« stajanja in minevanja pa je Eden, ki ne mina. ki se no spreminja, ki je večen. To je naj Gospod in Bogi Kjer izvira bistra Soča Vojni dogodki preteklega tedna Uspešni nemški sunki v Stalili Na italijanskem bojišču zadnji teden boji ne-nam mirujejo, če izvzamemo "»spešue nemške sunke. Naj slede poročila: „„„xn„ 1p Dne (i soka nemško uradno poročilo le kratko pravi, da na tein bojišču m bilo pomemb- r'ih Sno se glasi nemško uradno poročilo 7 si,š» ko govori, da je na obeh straneh bilo živahno izvidniško in napadalno delovanje Dne 8 «uSca se poročilo podobno izraza, da „1 bilo pomembnejših bojev na tem bojišču,da so nemške daljnoslrelne baterije obstreljevale tako Xettim» Pač pa so sovražna naoadla mesto Rim in druga me>ta v srednji S pri čemer je nastala velika škoda v Rinm. čisto kratko je tudi poroči o nemškega ar. madnega vodstva dne 9. sušca, ki pravi, da je na " e) straneh na tem bojišču bilo delovanje■ izvidnikih in napadalnih čet. - Nemška torpedna letala pa so napadla v alžirskih vodah sovražno ladijsko spremljavo ter poškodovala 5 sovražnih ladii s 52.000 tonami. . . Nemško uradno Izročilo dne 10. susea nagla-fca. da so tamkaj bili živahni spopadi v katerih «0 Nemci uspešno zavrnili več sovražnih napadov, nakar so nemške čete uspešno izvedle več svojih sunkov v sovražne postojanke. Nemško tezJio topništvo je uspešno obstreljevalo luki v Anziu in Kettunu, kjer je bilo mnogo eksplozij. Vedite hujši boji na vzhodnem bojišču Ce pa na bojišču v Italiji bojevanje skoro počiva je pa na vzhodnem bojišču bojevanje vsak dan hujše, kakor naglašajo nemška uradna poročila: , . „ . . Tako se poročilo dne 6. sušca glasi: Pn Krivem rcu je sovražil ik nadaljeval svoje brezuspešne "napade. Zlasti pa se sovražnik trudi pri Svenigorodki in Sepetovki, da bi prebil nemške črte, kjer je napadel z velikimi pehotnimi in oklepnimi silami. Nemška obramba je samo tukaj zbiia 09 oklepnikov. — Xa cesti ined Sinolenskom in Oršo je sovražnik silovito napadal, pa je bil vržen nazaj |«> nemški silni branitii. — Pri \i-tebski je sovražnik za vsako ceno hotel prodreti, pa so ga nemški grenadirji ustavili, (lasi sovražnik poskuse še vedno nadaljuje. — Hudi boji so bili ludi pri Pskovu in Narvi, kjer je sovražnik bil odbit, krajevni vdori pa s protinapadi očiščeni ali zoženi. Dne 7. sušca poročilo lako-le govori: Pri Krivem rogu so nemške čete v hudih bojih ustavile sovražne napade. — Pri Svenigorodki in Šepetovki se boji z nezmanjšano silo nadaljujejo. Na močne sovražne napade so Nemci odgovorili s svojimi silnimi protinapadi, le ponekod je sovražnik napredoval. Samo pri Šepetovki so sovjeti izgubili 41 oklepnikov in 29 topov. — Na cesti Sniolensk in Orša je sovražnik v več valovih silno napadel, pa je povsod bil odbit in zliit. Pri tem je izgubil 22 oklepnikov. — Pri Pskovu in Narvi so bili zbiti sovražni napadi, nakar so napadli Nemci ter napredovali. Poročilo 8. sušca navaja: Pri Krivem rogu se nadaljujejo silni boji, ker so lam sovražni oddelki vdrli v nemške črte. Nemške čete so napravile hude protinapade ter sovražnika vrgle nazaj. — Pri Krivem gradu je sovražnik znova prešel v napad, a je bil s hudimi izgubami odbit. — Pri Svenigorodki in Šepetovki kakor tudi pri Jam-polu so hudi boji, polni sprememb. Zadnje tri dni ; je bilo tamkaj uničenih 337 sovražnih oklepnikov. — Sovražni napadi so se ponesrečili med Bere-zino in Dnjeprom. — Na cesti Smolensk—-Orša so ' bili razbiti vsi sovražni napadi. Na tisače sovražnih mrličev pokriva bojišče. — Zaman so bili tudi sovražni napadi pri Narvi. Dne 9. sušca se poročilo glasi: Pri Kerču se , je posrečilo več sovražnih napadov, pač pa je sovražnik južnozahodno od Krivega roga še na-, prej napredoval. — Brez uspeha so bili sovražni . napadi pri Krivem gradu. — Pri Svenigorodki, Sepetovki in Jampolu so se nemške čete še naprej upirale prodirajočemu sovražniku' ter mu ^ .uuičile 42 oklepnikov. _ Na.cesti Orša-Smolensk je sovražnik nadaljeval napade, ki pa so. bili j-si odbiti. _ Pri Krlčevu je sovražnik napadel z več divizijami, pa je bil hudo odbit Pri Vitebsku so Nemci s prolisunkom očistili vdor, ld je nastal v prejšnjih dneh. — Med Nevljen in Pskovom so lo krajevni boji. Pri Narvi pa nemški napad napreduje. Tukaj je sovražnik izgubil 14 oklepnikov. - Na visokem severu je sjiodletel sovražni [Ki skus, da bi se izkrcal na Ribiške«! polotoku. Uradno poročilo dne 10. sušca govori o močnem sovražnem pritisku pri Krivem rogu, kjer so Nemci izvedli več uspešnih protinapadov. — Pri Kirovem gradu, Svenigorodki, šepotovki, Jam poln je bitka nenavadno silna. Ponekod je sovražnik bil nazaj vržen, ponekod pa je napre doval. Po težkih bojih so Nemci izpraznili mesto Uman ter uničili 91 sovražnih oklepnikov. — Na liojišču med kraieni Novi Sokolniki in Pskovskim jezerom so spodleteli vsi sovražni napadi. KRATKE Iz bo;et zoper komuniste S trebijenjem tolovajev nadaljajejo, Srbski časopis »Nove Vreme« poroča o občutnem porazu neke večje komunistične skupine, ki je skušala pri obmejnem kraju Ravnje vdreti preko Save v Srbijo. Člani srbske obmejne straže so takoj napadli tolpo, ki je bila vržena jih drugi breg, pr; čemur so bili potopljeni trije čolni s po 30 uKižmi. Komunisti so skupno zgubili okoli 100 mrtvih, številne ranjene ter 27 ujetnikov, (ločim so imeli branilci zgolj majhne izgube. Pri vpadih v vas Ravnje so bili komunisti zvezali večje število srbskih nacionalistov, ki so jih pa pozneje morali izpustiti. Odločno trebljenje boljševiških tolovajev. Po poročilih iz Belgrada so v mesecu februarju v Srbiji dosegli v boju proti komunističnim tolpam naslednje uspehe: 4139 mrtvih, 1016 ujetih in 436 pobeglih. Plen tvorijo: 4 lopovi, 27 metalcev min in 144 strojnic. 0 pomenu verskih vrednot za družabni red je govoril te dni v okviru učiteljskih protikomu-nističnili predavanj Fran Trseglav. Dolžnost našega delavstva je, da se pouči o komunističnem državnem kapitalizmu, da misli s svojo glavo in tako ohrani slovensko narodno kulturo. V Postojni je prevzela straže močna skupina domobrancev, katerih večino so dali domačini. 296 skrivafcv iz dolenjskih občin je zadnje dni pribežalo v Ljubljano; večina se je vpisala k domobrancem. Protikmnunistifno spomenico v Ljubljani prav pridno zdaj podpisujejo nameščenci mestnih podjetij, učitelji, profesorji in drugi državni uradniki. Junaške smrti v boju s komunisti je padel te dni domobranec I. Vodnik z Grčeiuvrha. Slava njegovemu spominu! Komunist« drži pnkonri samo še propaganda, je izjavil neki boljševiški komandant v šmarjeti. V ljubljanski vojaški bolnišnici je podlegel hudi rani, ki jo je dobil v bitki s komunisti blizu Grosuplja Alojzij Somih, dijak 7. razreda državne klasične gimnazije v Ljubljani. Slava njegovemu spominu! Tobak kade v hribih le komunisti iz »boljših k rogove, navadni gozdovniki pušijo le — suho listje. Komunizem je tisti, ki je v zadnjih dveh letih upropastil nešteto slovenskih družin in dobrin ter spodnesel temelje kmečkemu in delavskemu stanu, je povedal v radiogovoru predsednik Novinarskega društva Rude Jurčee. »Srbski narod jje stepi) na stran listih narodov. ki se z Nemčijo vred bore proti boljševizmu«. je izjavil srbski minister Jonič. Neka tolovajska skupina je izgubila sredi februarja na zahodnem Balkanu 91 mrtvih in 32 ujetnikov. V nekem spopadli Peglavnikovc hrvatske straže s komunisti je padlo nad 450 sovražnikov. Krasen sgled janaštva za domovino Dne 1. februarja t. 1. sta še na otokih Kwa-jelra in Wotto v skupini Marehaltekih otokov v Velikem Oreanu izkrcali dve diviziji Amerikan- cev, ki so imeli silno oporo v vojni mornarici in številnem letalstvu. Šest dni so se Japonci premoči odločno upirali, dokler niso vsi (lo-zadnjega ' <«00 po številu z admiraloma Jrnnado in Akia-mom vred junaško padli. Romunija j« dovolila izvoz lesenih barak proti plačilu v — švicarskih frankih. 200 milijonov dolarjev za pocenitev živil izda na leto Anglija. Povojna trgovina med USA in SSSR kažo ugodno, je izjavil vodja ameriškega urada za vojne izdelkfe. Posebno odlikovanje za borce proti komunističnim telovajem na vzhodnem bojišču, j" ustanovil Hitler. Najmanj 86.600 izgab imajo Amerika«« in Angl eii v pettedenskih bojih na mostišču pri An-zin v Italiji. Vsa mizarska dela opravlja še vedno v Gamsu v nemškem okrožju Liezen 90-letni Janez Krenn. Dne 11. marca je preteklo 400 let, odkar se jo rodil v Sorrentu znameniti italijanski pesnik Torquato Tasso. Zaradi neupoštevanih zahtev po zvišanja plač je začelo stavkati 800 delavcev loaidonske podzemske železnice. Prisrčni brzojavki sta pred nekaj dsevi iz-menjala izdajalski kralj Viktor Einanuel in abe-sinslii cesar Haile Selasie. Vsa imena italijanske vladarsko hiše so odstranili z ulic in trgov v mestu Vidmu. Lov slanikar v Belgiji je dal lani za 40 odstotkov večji donos ko pred enim letom. 6 milijonov švedskih kron znašajo dnevni stroški Švedske za vojaško pripravljenost. Nemška vojska je nepremagljiva, ker razpolaga z znatnimi rezervami, je izjavil francoski ministrski predsednik Laval. 126.000 prostovoljcev nemške narodnosti je v nemški vojski iz jugovzhodnih dežel. Na Francoskem jje na smrt obsojen vsak, kdor skriva člana sovražnih sil ali mu pomaga k begu pred nemškimi četami. Italijanske vojne ladje bode iircčili sovjetski mornarici, je izjavil Roosevelt. 2727 ton kosti, cunj, papirja, kovin in drugega so lansko leto nabrali v Nemčiji. V zgornjih obdonavskih krajih bodo od 8 milijonov sadnih dreves, nadomestili štiri milijone dreves, ki so nerodovitni, z novimi. 120.000 primerov malarije so doslej ugotovili v Egiptu; 10% obolelih je umrlo. 70-letnico svojega gledališkega odrskega udej-stvovazija je obhajal te dni 87-letni Rainsayr v Kostanzi. Med švedskim ženstvom je samo 15 odstotkov kadilk. »Nemčiji doslej še ne manjka nobene si-rovine«, piše angleški list iSunda i imrs«. »Nemška letalska obramba je sedaj močnejša kot kdajkoli,« je izjavil ameriški sei.c-rjl *,n'i«i. »Vedao hujše proti judovsko razpoloženje opažamo v Združenih državah«, je rekel tc dni ameriški politik Wendel \Villkie. Velikan je napadlo oni dan v večjem članku uradno sovjetsko glasilo >l/.'est. oktobra 1943 so izdali posebno tiskano poročilo. Iz tega posnemamo, da je škofijska dobrodelna pisarna tako z denarjem kakor tudi z raznim blagom, obutvijo in živežem podpirala ne samo begunce iz podeželja, temveč tudi intornirance, ki so se po razpadu cesarske italijanske vojske vrnili iz Italije, a niso mogli zaradi boljševiškega divjanju na svoje domove. Za družine internirancev V internaciji je še vedno precej internirancev, katerih družine so ostale doma brez liranitelja. Škofijska dobrodelna pisarna je tudi tem posvečala vso pozornost in jim z vsakovrstnimi podporami lajšala trpljenje. Za dijake in dijakinje Posebni podporni odsek za dijake je z rednimi in izrednimi podporami in z obleko, s hrano in stanovanjem oskrboval množico dijakov in dijakinj, ki so zaradi znanih razmer, nastalih po 8. septembru, ostali brez zveze z domom. 1'ribežali so z ozemlja, po boljševikih zasedenega, v Ljubljano brez sredstev, v slabi obleki in obuvalu, vsi izčrpani po dolgem, nevarnem in razburljivem potovanju po gozdovih. Pomoč pogorelcem aa izropancetn škofijska dobrodelna pisarna je osnovala podporni odsek za pogorelce in izropanee. Poteg podpor v gotovini je odsek naklanjal podpore v blagu, obutvi in kuhinjski posodi. Tako s« poslali večjo množino oblačilnega blaga po komunistih prizadetim pogorelcem na Ilovi gori, v škocijan pri Mokronogu, v Grahovo, v Cerknico in št. Jernej. Pogorelce v okolici Novega mesta pa je prevzela tamošnja podružnica škofijske dobrodelne jiisarne, saj se je bilo zateklo v Novo mesto okrog tisoč oseb. Preskrba posojil premožnejšim Mnogo beguncev je prišlo in prihaja v Ljubljano, ki imajo sicer doma večje jireino-ženje, tudi gotovino, ki je pa niso mogli prinesti s seboj. Ti ne potrebujejo podpore in je tudi ne prosijo, pač pa jim nedostaja denarnih sredstev za preživljanje in vzdrževanje v Ljubljani. Mnogim je pomagala škofijska dobrodelna pisarna s tem, da jim je iz lastnih sredstev dajala posojila, drugim je poskrbela posojilo pri denurnih zavodih. 5100 podpirancev Na podlagi natančnih seznamov je škofijska dobrodelna pisarna v letu 1943 podpirala naslednje število družin, oziroma samskih oseb: 477 družin v Ljubljani z rednimi mesečnimi podporami; 481 samskih z rednimi mesečnimi podporami po Vincencijevih in Elizabetnib konferencah, katerim je dajala zanje dotacijo; 1028 družin in posameznikov z enkratnimi ali večkratnimi podporami v znesku 50—1000 lir; 2700 beguncev s prispevki v gotovini ali z darovi v obleki. Če |>rištejemo dijake, je skupno prejemalo |iod|ioro v letu 1943 v Škofijski dobrodelni pisarni nad 5100 oseb. Pregled prejemkov in izdatkov Škofijska dobrodelna jiisarna je i. 1943 zbrala 5,110.934.75 lir, od teh je prejela po gospodu knezoškofu 2,545.295 lir. Izdala j>a je v isti dobi 4.474.459.80 lir. Med izdatki naj navedemo sledeče: zn begunce 933.305.45 lir, za internirance in njih družine 702.745.70 lir, za pogorelce in izropanee 594.295 lir, za potrebne v Ljubljani 1,098.797.70 lir, za visokošolce 73.597.40 lir, za visokošolke 9875 lir, za srednješolce 40.397 lir, za obleko 706.640 lir, podružnici v Novem mestu 100.000 lir, za posojila iz lastnih sredstev 183.098.50 lir, za hrano posameznikov 1127.60 lir itd. Na novo delo! Proračun za 1. 1944 znaša po dosedanjih skušnjah okroglo 8 milijonov lir. Kaj ne, velike so danes potrebe! Zato pa Škofijska dobrodelna pisarna v Ljubljani, ko se zahvaljuje Bogu in vsem dobrotnikom, prosi in opravičeno pričakuje, da bodo tako zavodi, kakor tudi trgovci, industrija in denarni posamezniki iz vseh stanov (tudi iz kmečkega) v 1. 1944 krepko podprli velevažno delo škofijske dobrodelne pisarne, saj ji je glavni namen: pomagati narodu, ki je v veliki stiski, kakor še m bil nikoli. Izšla le nesporno najzanimivejša knjiga na IctoS-njem knjižnem trsu, ker sllčne ilosedaj v slovenščini sploh še lil bilo! To jo po vsem svetu znano in znamenito Gageraovo doto: MEJAŠI To delo jo prav za prnv zgodovina kolonizacije Ameriko k" pa jo tako napota, da vse.Kari Mayevo indl-janerleo daleč zaostajajo za lo knjigo -; tako polna dogodkov, tako burna, polila neusmiljenih bojevanj in i u n »štev. jo resnična zgodovina Novega sveta. MelaSl so nojtrn jnojši spominek velikim pionirjem »Novega sveta t in visoka pesem Indi janfovo ljubezni do rodno zemlje, do širnih, svobodnih gozdov, planjav in gora - Gagernove Mejaše je prevedel v sloven- 1 ŠSino ,jr. Joža Glonar. NI na to prevod v pravem pomenu besede. Kajti 1 .11 M.l.il so tako bogato opremljeni s »te-vllifml slikan I? Izbran ml li Najrazličnejših zname-i o Lili In svetovnih revij, da lnhkn rečemo, .1» "o" Oton ar Jevpm prevod u oziroma priredbi pridobili »o v «»™v"(('(trlnll'0 „„ v8cblnl ,„ opremit •Novi »vet« ie v tiosodi tn sliki živo predstavljen v tej knjigi — in sicer v avoji najbo j tragični oziroma najbolj heroični dobil i.nf„. i„ vrednejšega darila za nnše droge godov-iiTkeJo >< otlJo žete pač danes nI na razpolago kot so MeJaM, ki Jih dobite po .^/»^"^Uiv" pa pri upravi »Slovenčeve knjižnice«, Kopitarjeva ulica « — LJubljana. Našemu varuhu Življenje naše trnjevia je pot. Pogosto nas objame mrak noči; prepadov groznih sto na nas preži in zalezuje val pogubnih zmot. Oporo trdno iščemo jx>vsod: prijatelja, ki zvest bo kakor brat) očeta, ki pomaga vsakokrat. — »Pojdite k Jožetu l< veli Gospod. »Na zemlji on je mene varoval; vse delal zame, molil in trpel-Ko sveča se je črpal in gorel. V preskušnjah vseh na strani vam b«3tal|i O, sveti Jožef, bodi naš vodnik! Glej, tisoč nam nevarnosti preti. Posebno nas ob smrti varuj ti. Izprosi, da nam Bog bo blag Sodniki ..............................mi..................................n.....HM Lučani Luče pri Grosup« ljem so v boju zoper komuniste dale že do« sti svojih krvavih žr« tev, zlasti, ker je ta soseska tako majhna« Samo dne 23. oktobrai leta 1943 so v gozdo« vik med Čatežem ia Sv. Križem nad Litijo padli tile fantje: Hrovat Janez, roj*. fi» XI. 1913 v Lučah št. 7, Habjan Franc, roj. 11. XI. 190S v Lučah št. 47. Melile Franc, roj. 11« XI. 1915 v Lučah št. 20, Pajk Anton, roj. 11. XI. 1020 v Lučah št. 18. Potoka r Janez, roj. 9. ,V. 1922 v Lučah št. 23. V d Sto let je minnlo (lne 4. marca, odkar je bil rojen na Muljavi slavni slovenski pisatelj Josip Jurčič. Slava njegovemu spominu! d fast goriškim kmetom. Do 15. februarja je bilo treba oddati določeno količino koruze. Kakor poročajo s pristojnih mest, so goriški kmetje storili več kot svojo dolžnost, saj so oddali celo nekaj več koruze, kakor je bilo pre-dpisano. d V stoto leto je stopila 25. februarja Jerica Lahov a iz Mojstrane na Gorenjskem. Jubilant-ka je še popolnoma pri telesnih in duševnih močeh. Bog jo živi do skrajnih mej človeškega življenja ! d Nad 95.000 stalnih prebivalcev ima sedaj Ljuhljana. d Cene domačega fetalne?« medu so določili takole: v prodaji na debelo 1 kg 40 lir, na drobno 1 kg 47 lir franko prodajalna vključno javne dajatve. d Ker ne morejo na Sveto goro. Svetogor^ka Mati tK>žja je pri Goričanih v veliki časti. Odkar ne morejo več romati na Sveto goro, se zatekajo na Kostanjevico, kjer je v cerkvi očetov frančiškanov v glavnem oitarju izvirna svetogorska podoba, katero je patriarh Grimani natančno pred 400 leti podari! cerkvici na Sv. gori. Zelo star posnetek te podobe pa so imeli v nadškofijskem dvorcu. V nedeljo 27. februarja pa so ta posnetek v slovesni procesiji, katero je vodil nadškof mons. Margolti, prenesli v stolnico, kamor bodo sedaj verniki lahko prihajali prosit milosti. d Pse čuvaje je bilo treba do 3. marca pripeljati vojaškemu poveljstvu v Gorici. Bo kaznovan, kdor se je izognil. d Dokaz potrebe smrtne kazni za tatvine ob zatemnitvi. Pred prehranjevalnim zavodom v Trstu, se je nekega večera ob pol osmih ustavil tovorni avtomobil, iz katerega so izstopili trije moški. Ko so odprli železne zapahe, so odšli v skladižče in odnesli od tam dva stola semenskega olja, katerega so potein s težavo spravili v tovorni avtomobil. — Te dni so obiskali vlomilci glavno zalogo tobaika v Tr3tu. Odtrgali so mrežo v oknu, vdrli v zalogo in odnesli iz nje več zabojev v skupni teži 500 kg. Tobak je bil vreden 175.000 lir. d Opozarjamo na Naredbo o zasegi vseh živil in krmil, ki jo je priobčil »Slovenec« z dne 5. marca 1944. d Vino na živilske nakaznice so prodajali v začetku marca v Trstu in sicer po 15 lir za liter. d V Gorici je umrl po kratki bolezni (M letni notar dr. Ernesf Klavčič, ki so mu spremenili priimek v Colautti. d Slovenec Anton Dermota v Celovcu. Ono solioto je gostoval v Celovcu član dunajske državne opere lirični tenor Anton Dermoia. Pel je Schubertove, Hugo Wolfove, Richard Straussove pesmi v prvem delu koncerta. V drugem delu Koncerta pa je odpel napove in sicer iz Leonca-valovega »Bajazza«, iz Donizzetijevega »Ljubav-nega napoja« in iz Massenetove »Manon«. Vsega skupaj je Dennota navrgel šest pesmi, kar je najlepši dokaz, kako veliko odobravanje je žel. Kritika je posebej poudarila njegov krasno izšolan glas in čudovito sposobnost vživljanja. d Ali ni pravilno, da pri slovenski knjižni tomboli uporabljamo namesto amb, tern, kvatern in činkvin naše besede: dvojka, trojka, četvorka, petvorka? d Mnrmontov hrest so požagali. V ljubljanskem rastlinoslovnem (botaničnem) vrtu ao te dni podrli takozvani Marmontov brest, ki je bil baje h Napoleonovega časa. Brest je kupil neki lastnik tovarne za obklade (furnirje) v Milanu. Samo iz brestovih vej so nasekali nad 20 in drv, iz tanj-Sih vej in okleščkov so napravili še 150 butar. V glavnem deblu do prvih rogovi! je bilo za 19 m3 lesa. Sedaj so nalovili 15 kosov 4 m dolgih debel na vlak, ki bo odpeljal orjaško drevo v Milen. V ljubljanski muzej bo prišla od korenine le kakšnih 20 cm debela plošča, ki bo pričala o velikanski razsežnosti zgodovinskega Marmonlo-vpgn bresta. Pri tern so ugotovili, da je orjaški brest že več ko (70 let star in da ga ni zasadil Marmont, marveč je že v Naooleoaovem času bil lnogočuo dr jvo. d Koroška mladina od 10 do 14 let se seli zadnje ledne iz mest na kmete. Nemški listi pov-darjajo ob tej priliki, Ja je za preseljene otroke preskrbljeno glede stanovanja m brane. Otroci stanujejo v hotelih, hranijo pa se v kuhinjah, ki pripravljajo hrano za mladino. Za reden solski pouk je preskrbljeno. Prav tako se brigajo vzgojitelji tudi za nadzorstvo šoloobveznih otrok. d Tatvine, izvršene z izrabo zatemnitve se kaznujejo brez izjeme s smrtjo, veli razglas der Ober.-ieu Konimissars in der Operationszone »Adriatlirhes Kiinstenland«. Naj ne žabi, kogar se tiče. . d Ukazne domove, namenjene prebivalstvu, prizadetemu po letalskih napadih, so začeli graditi tudi na Štajerskem. d Goriške nesreče. Ob vznozju Svete gore je padel, si zlomil nogo in se močno potolkel 14 letni Jug Janko iz Solkana. — Ko je dremala po kosilu itn se je oglasil alarm, se je 70 letna Ida Medeot iz Gorice zelo prestrašila, skočilo poKon-ci in si pri tem zlomila nogo. d Štajerske nezgode. 24 letna kuharica Lojzka Gerni iz Maribora se je pri štedilniku hudo opekla. — 32 letni premikaj Janez Drevenšek je pri premikanju na postaji dobil poškodbe na prsnem košu. Doma je iz Pobrežja. — 55 letna vdova davčnega inšpektorja Angela Kocuvan iz Maribora si je pri padcu zlomila gleženj. — 18-letni Franc Žerjav od Sv. Martina se je oparil z vrelo vodo po desni nogi. — 32 letna Alojzija Pašičeva iz Razvanja pri Mariboru je hudo polila sebe in svojega otroka z vrelo vodo. d Cena sladkorja v Trstu je 12.45 lir za kg. d Tržaški prehranjevalni urad je razdelil potrošnikom živilske nakaznice za mesece: marec, april, maj in junij. d Nova policijska ura od 4.o0 zjutraj do 10. zvečer velja samo za območje mestne občine ljubljanske in njenemu bloku priključene dele nekaterih drugih občin. d Nesreča ne počiva. V Bistrici pri St. Ku-pertu na Dolenjskem je 17 letni posestnikov sin Aleksander Rejc našel na travniku pat rano. Doma je s kladivom tolkel toliko časa po patrom, da je eksplodirala. Dobil je hude poškodbe po levi roki m na levem očesu. — V velikem kamnolomu na Verdu pri Vrhniki je med delom spodrsnil in si pri padcu zlomil levico 21 letni delavec France Zrimšek. — V Bizoviku pri Ljub-Ijani si je pri padcu zlomila levo roko 56 letna perica Marija Koroščeva. — Na Rakeku je na glavni cesti padla in si zlomila desnico 61 letna kočarica Marija Urbasova. — V Krki na Dolenjskem je slamoreznica odrezala prste desnice 9-letnemu posestnikovemu sinu Francetu Koželju. _ France Pergar, 43 letni uradnik v Ljubljani, je padel s kolesa. Potolkel se je po glavi in rokah. — Nada Virantova, 14 letna delavčeva hčerka, se je z vrelim lugom popadla po nogah. Opeklina je huda. — Posestnikova hčerka. 8 letna Majda Vr-hovčeva, si je pri padcu zlomila levico. — 28letni Ervin Grohar v Ljubljani je padel in si zlomil desno nogo. — Granata je v roki eksplodirala skladišenikoveniu sinu 11 letnemu Jožetu Žagarju in ga hudo (»škodovala. d Štajerska šolska mladina je lani nabrala 461 ton kosti. 377 ton cunj, 1139 ton papirja, 36 ton raznih kovin, 634 ton železa in 78 ton drugih starih predmetov. d Desetletnica važne nemške ustanove. V Nemčiji so obhajali 28. februarja desetletnico »Pomoči za matere in otroke«, ustanove, ki je kot jedro narodnosocialističnega skrbstva prinesla pomoč neštetim družinam. Podaljšujemo rok za pošiljanje rešitev nagradne uganke v naši „Družinski pratiki" do vštevši 30. marca 1944. Bazni kraji na Doleniskem in na Gori-škem zaiadi prometnih razmer niso mogli pravočasno prejeti naročenih izvodov, naroč/iiki pa žele tekmovati za razpisane knjižne nagrade. — Tei želji bočemo ustpeči obenem na tudi dragim zamudnikom nuditi priliko, da se te tekine še lahko udeleže — Družinska pratika se če dobi no knjigarnah papirnicah in drugih trgovinah. — Imena dvajsetih srečnih nngraiencev objavimo v ^Slovencu" na Cvetno nedeljo, v ^Domoljubu" pa 5. aprila. Upfifs Brkinske pnttke H0V1 GROBOVI t Majsr v p. J. Žagar p!. Saisaval Spominu odličnega in plemenitega moža gre nekaj več ko nekaj vrstic. Ni ziiun mladi generaciji. Suj nas ni dosti živih od tedaj, ko je blagi rajnik poveljeval kadru 17. pešpolka — »kranjskih Janezov«. I oda ve naj tudi mlada generacija, kaj se pravi biti — mož in poveljnik. Major Ivan Žagar pl. Sanaval je bil od cesarja Irancu Jožefa 1. odlikovan s podelitvijo dednega plemstva. To takrat ni bilo malo! Saj jc bil rajnik vseskoz zavedeli Slo-enec. Plemstvo si je zaslužil v bojih okupacije Bosne. Pa to je svetno plemstvo, ki je minljivo. Zakaj višje in največje nleiustvo mu je sedaj po 92. letu življenja podelil Najvišji vladar neba in zemlje. Saj je bil Njemu do zadnjega diha zvesto vdan. Naj navedem dva primera iz aktivne službe v dokaz pravega plemstva duha in srca. Nekoč je ukazal piscu teh vrst, da naj zavoljo prekršitve discipline privedeni k ruportu nekega podčastnika. Pa ga ni kaznoval takrat. Moral sem ga privesti še enkrat naslednji dan, češ: hočem še premisliti. A drugi dan? Sodba: Ne bom Vas kaznoval. Pojdite in poboljšajte se!« Ob drugi priliki je sklical vse podrejene k pouku. Pa kaj jim je naročil? Da naj gredo ob nedeljah in praznikih v cerkev! »Nihče naj se ne sramuje,« tako je govoril, »poklekniti pred Najsvetejšim.« Vidite vi mlajši: to je pravo plemstvo aktivnega častnika! Zato sem napisal te vrste, da posnemate njegov zgled. Sedaj je zamenjal častniško subljo s pulnio zmage. Prav gotovo je pred Najvišjim kot Njegov zvesti vitez v. ospredju armade nebeščanov. Sinu — duhovniku in voditelju iskreno so-žalje; blagemu dobrotniku premnogim srčna hvala! F. K-u. f Prol. dr. Eržen Peter V nedeljo 5. marca je umrl v ljubljanskem Leoni-šču po trimesečnem trpljenju zgledni duhovnik i»i profesor na kočevski gimnaziji g. dr. Eržen Peter. V sredo 8. marca so blagega pokojnika položili v grob na jx>-kopališču j>ri Sv. Križu v Ljubljani. Pokojni gospod jo bil spoštovan i:n priljubljen daleč naokrog izven Kočevja in Sostregn, kjer je vršil v veliko korist ljudstva zlasti mladine svojo učeniško in dušnopasti/rsko slu/,'o. Iz ljubezni do Boga je dr. Eržen ljubil svoj poki V, svojega očeta in mater, vse domače in svoj trpeči narod. Gospodu doktorju Erženu, daj Gospod, večni mir in |>okoj. Preostale tolaži Bo«! Na Rakeku je umrla Zupan Ivama roj. Sle-vec. — V Gorici je odšla v večnost 90-letna Ka-rolina Cicigoj, doma iz Solkana. — Na Dobravi pri Ljubljani so pokopali 72-letnega posestnika Janeza Kozaniurnika iz Stranske vasi. — Na Bregu pri Borovnici je zapustila solzno dolino po-sestnica Frančiška Švigelj roj. Rozman. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino: trgovinski inšpektor Oton Kette, nadporočnik Arnšok Anton, Frančiška Završali, 92-letni Janko Žagar, bivši trgovec v Nabrežini, Franc Nemec, notarski pripravnik Milan Mravljak, inšpektor drž. žel. v pok. Franc Lavrič, livar Rudolf Dejak, 75-letni Frane Ziller, bivši pekovski mojster Broj Franc, KaUn-ka Gilly roj Škerbinec, trgovec in gostilničar Ivan Oblak, trgovec Andrej Zorman i« vdova gimn. ravnatelja Alojzija Beyer roj. Koprivec. — Naj počivajo v mirul Preostale tolaži Bog! Vrhnika. »Brez doma« nova dvojna knjiga, »Slovenčeve knjižnice« je izšla in jo dobe naročniki na Podlipski cesti štev. 9. Tu se tudi poravna naročnina za knjige, »Slovenca«, 'Slovenski dom« in »Domoljub«. Zaloga vseh knjig »Slovenčeve knjižnice« in zbirke »Svet«. mm pod «wvo BBR.. povlstjelko . v /Z G A J OV dO KO VNJA CE V »Groga, v »j in brat Tomaž podkve pribija rjavcema, ki sta ju prignala semkaj. Dobro ' sta gonila, «!a vse podkve poizgubila. Željno vaju pričakuje, ker ima mnogo pozdravov za vaju.« ►Gremo. Tacinan, dan «e dela,« pozove Jerdanov na odhod. »Ne boj se, Jaka! Naj gredo ljudje listje grabit. Ženskam se seveda mudi, če hočejo kaj nabrati. Alo, jera, Neža. Mica, . Travnova trojica, ti Mina jih pa vodi, ker so ti znane hiše po Goričali.« Žrn.ske odidejo na Tacmanovo ,povelje moški pa sedejo in pušijo tobak Grosovega Blaža. Zora je prižarela izza gora, go-«[K)dinje so zgodaj zakurile za kosilo. Itokovnjačke so obrale vse hiše in nabrale sala iu masla. Zadovoljne so se vračale proti Lukan-čevemu lazu. VI. Prazna je bila vas, vse je hitelo na sončnate bregove, da nagrabijo listja za zimo. Le otroci in kaka starka so čepeli za pečjo, zaviti v cunje. »Ženske so rekle, da je Končeva hiša najbolj založena. Pri Bajtu ia Kozlu imajo sicer dosti ovac, pa za te nam danes ni toliko. Torej, Ja. J»a, najprej h Koncu,« reče Tacmaij svojim tovarišem. »Nosili pa zdaj jiodnevi ne bomo, ampak poberite vse po hiši, kar je za nas, in zne-site v Končeve svisli. Od tam bo-iim) lahko drevi vse dobili. Najbolj 1h> spravljeno in vse drugod bodo ukradene reči prej iskati kakor pa doma, če jih bodo sploh iskali « Rokomavhi se hipoma rasprše in začno ropati hišo. Izpod strehe pri-neseta dva celo de/o slanine, iz kleti celo naročje plečet in gnati, iz shrambe pet hleoov ovčjega sira. iz skrinje krila in baterovke, iz čumnate srajce in rjuhe, bosopeti Jaka obilje, tudi nove očetove škornje in Tacinan zadavi v hlevu dva jarca. Kakor bi trenil, je vse nakradeno blago v Kor»čevih svislih. V kleti je bil velik sod hrušev-ca. Rokomavhi izbijejo čep in pijo sladko pijačo iz loncev... Čisto nič niso slutili, da je Kon-čec Jernejec na hlevu ležal in kukal iz slame na dvorišče. Dasi je bil šele deset let star. je vendar ta-Ikoi uganil, kaj se godi. Brž poskoči s hleva v steljnak in odtod steče za zklom čez sosedov vrt in dalje v gozd. Na potu sreča Kozlovega očeta, ki je že peljal listje iz gozda. Kozel takoj sklene, da poskusi ro-TKirje ujeti, jernejcu naroči, naj hitro steče naprej in naznani še drugim v gozdu, naj hitro pridejo (lomov. Koze! sam priveže vola ob kolovozu in hiti iskat župana Bajta, ki je v bližini resje nakladal. Preden je minilo dobre po! ure. je bilo že polno Goričanov okrog Končeve hiše. Tacman, ki je stal na straži, se ni zanesel, da jih kdo oilaziije in je tudi sam šel v klet pit in priganjat sodruge k odhodu. Ko stona spet v hišo. zagleda P" oknu ljudi, ki so se bližali. Zabr-lizga in skoči pri oknu. ki ni bilo zamreženo, na piano. Že ko je bil iz vasi, ga zagledajo. V tistem hipu pa se na žvižg tudi tovariši pokažejo na dan. Pri vežnih vratih se usujejo na cesto in beže. Ali sreča jim ni bila mila. Tam pri znamenju se spopadejo z možmi in fantiui. Bil je velik krik. Ženske so mahale z grabljami in burkljami, rokovnjači so ka>zali nože, toda Kozel je Jerdanovega tako stisnil za roke, da se Jaka ni mogel več braniti. Tudi dragi njegovi tovariši so se morali vdati, dasi je Konec odnesel precejšnjo rano iz boja. Povezani so ležali rokomavhi na tleh. stiskali zobe in kleli. Ženske so jih teple z burkljami, otroci so jih ščipali, župan Bajt jih je izpra-ševal. Toda ujetniki so molčali kakor zid, le Jerdanov Jaka je izustil besede maščevanja: »Mene ne bo več na (lan iz ječe. Preveč ste me premikastili. Ali preden bo mene konec, lx>š imel ti, Kozel, rdečega petelina na strehi.« Teh besed se ljudje prestrašijo. Pustili so jih in se porazgubili, oče Bajt pa je napregel konja in odpeljal ujetnike proti Kranju... Tacman je gledal z Anzelnovega hriba in čakal svojih tovarišev. Pa ni jih bilo. Obraz mu je potemnel in težka je bila hoja * Udni boršt. Ba! se je Velikega Groge iu ni vedel, kako bi se izgovarjal? Sam naj stopi pred poglavarja, brez ropa, brez ljudi! Ali bo odnesel zdravo kožo s kurjavišča? In ravno ta dan, ko ima harambaša slaviti svojo pet-insedemdesetletnico! AH naj poglavarja nalaže? Groga bo kar hitro zvedel po ženskah, kako se je zgodilo. »Prokleti hruševec, da bi te ne bil šel poskušat!« Tacman se ozira p° tovariših, pa jih le ni bilo. Sonce je stalo že visoko in mir je vladal po dolini. Samo ukanje fantov se je čulo tam od Latenškega briba. Tudi on jo pase! ondi nekdaj ovce in n kal. Počasi koraka ob Udnein borštu in posluša, kako potok Goričica odnaša pozdrave proti Kokrici. Zagledal jc na cesti voz. »V Tenctišah bom že izvedel, kako je,« pravi sam pri sebi in pospeši svoje korake. Pod Gradiščem se ustavi. Zagledal je na cesti voz, pri vozu pa štiri moške, ki so korakali z naba-sanimi puškami in klicali: »Pa sroo jih ujeli in jiovezali vse, samo eden je pete odnesel.« Tacman hiti dalje, pa se spet ustavi in včele besede na ušesa. »Ribnikar, prineisi ga eno mero, pot je še dolga. Ali poznaš te tiče? Tegale Jaka gotovo poznaš, saj je Tenetišan.« Tacmanu je kri plula jjo žilah, škripal je z zobmi, pa si ni vedel pomagati. Ali naj gre jx> tovariše v Udui boršt in naj napadejo stražo in rešijo svoje tovariše? Predaleč je in voz bo poprej v Kranju, kakor on s svojo četo. »Ribnikar, še eno mero, potlej pa gremo naprej. Le [»misli, kaj je izustil ta jerdanov Jaka? Dejal je, da bo požgal Kozlu še poprej, preden ga zlodej pobere.« Tacmanu se je kri {»legla. Srce se mu je ohladilo pri maščevalnih besedah in sam pri sebi je govoril: »Prav imaš, Jaka! Jaz se maščujem. Ti pa, kai če te zapro? Saj so mene že tudi. Na Gradiški sem bil, pa sem jo odkuril. V vinogradih smo delali, uklenjeni i.a nogah. Z | vejnikom, s katerim sem ostril kole, sem presokal lanec in ntekel med triami. Tri dni nisem nič jedel in tretji dan sem šele povžil skodelico raleka. Pa sem še živ in zdrav. Kaj bi si belil las«, nekoč pridemo vsi na vrsto.« Tako modruje Tacman, zabrliz-ga na piščal, da so pred Ribnikar-jevo gostilno vsi potihnile, pojem pa sk»[»i urnih korakov čez dolino Zavožno proti odprtemu Temniku. Grdo je gledal harambaša, ko se približa Tacman, premeril ga je z očmi od vrha do tal, pa izustil karajoče besede: »Kapitan moj, pa tnk_ nerodnež! Jerdonova Mina mi je že vse povedala. kako ste se obnašali? Ne zameril bi Polonjeku ali Bresi, ki sta volka na pijačo, toda od tebe ne bi bi! pričakoval kaj takega.« »Ne zameri, harambaša, jaz sem jih še! samo priganjat, pa niso znali od sladkega tiriiševca.« »Tvoja komanda ni vredna pi-škavega oreha. l'remlad si še za kapitana. Zato odslej ne boš nosil malhe na križem in vse tri dni našega fiofrania boš vodo nosil od studenca. Vrhiitega ti nalagam, da sprejmeš v svoje varstva psa, ki ga je Vranjek prignal iz preddvorske graščine in ga izvežbaš za naše namene. Povem ti pa, da je pes hud in nevaren in jc v rodu v drugem kolen n z volkom. Tlodi!« Sonce je zašlo za gore, tema se je razgrnila po gozdu in mračni obrazi so švigali skozi goste smreke in košate bukve. VII. Velik ogenj je zažaret v Petri-i cevem dolu in i* Boltarjevega drevošča so se čuli veseli glasovi. ' Vse jx)!no jc po m a zelo črnili po- stav, moških in ženskih, pa tudi otrok. Kar ustreli nekdo iz samokresa. Hipoma potihne vriše in rokov« njači šepetajo med sabo: »Harambaša!« »Razdelite se!« zakliče Veliki Groga z mogočnim glasom. »Žensko pripravljajte jedila, otroci nanesite drv! Mali Groga naj poskrbi za stražo, moški pa se umaknite v Pe-tričev dol na zborovanje!« Po tem ukazu namigne Vranje-ku, s katerim se oddaljita počasi proti šavsovemu znamenju. »Amirejec, rad te imam! Ti si še mlad, jaz pa sem že starec. N«i ve se, kaj pride. Treba je pravo« časno poskrbeti za prihodnjost.« Vranjek resno upre svoje oči t! jioglavarja. Ta pa odrezavo nada« lj nje: »Marsikaj ti imam zaupati. Ti boš moj naslednik!« »Harambaša, to bo preveč! Ali mi bo mogoče obvladati to divjo četo?« »Ne skrbi! Jaz že vem, komu zaupam. V znak udanosti ti dani svojo hčer. Danes obhajam svoj petinsedemdeisetletni rojstni dan, nocoj te poročim, seveda po naše^ ha! Nekdaj si hodil v šolo. Česar, pa se nisi naučil v šoli, to te j« naučil tisti gSistavi Jožek Jeglič v, Dupljah, ki je študiral črno šolo. škoda, da je sušica pobrala tega fanta. On bi bil lahko naš pisar, ker tako potrebujemo takih ljudi, pa jih nimamo. 1'ako je in zato veš, kaj je vojaška disciplina.* ^NSJ »Tvoja komanda ni vredna piška« vega oreha.« »To že, ali kaj poreče Mali Groga? On se mi gotovo nprel Tudi on bi rad tvojo hčer in zaslu® si je nabral za našo družbo kakor malokdo.« »Disciplina, ljubi moj. disciplina! To je vse. Kakor hitro zaslutiš, da kdo ubira svojo pot, kair na' kol ž njim! Sicer se ga pa ne boji Lahkoživček je. Sam že ve, sli pai še ne, koliko ljubic je že imel in koliko jih še bo. Saj sam ve, da ni za vlado rojen.« »Ali mati Agata, ta je vsa nor« na Fimdeža!« »Žensk je samo srce in samo * srcem vladajo. In baš to ne sina biti. Disciplina, veš? Pa povsodi, tudi pri ženskih! Vrniva se!« — Tam pod veliko skalo, ki ja štrlela na v pik, je stala koliba, pokrita s smrekovim lubjem. V koli« bi pa so sedeli možakarji — strašni obrazi! Ptišili so tobak, sedeč n« sivih kamnih. Hsrambašica, grba-sta Agata, je sedela na zdolbljm nem kamnu, podobnem prestolu* pa zabavala resne rHomvalce. 5* Naše hrihshe in dolinske cerkve Naši verni predniki so v zahvalo zmago nad Turki, pa tudi kot izraz hvaležnosti za fco/je dobrote postavili po slovenskih hribih in gričih mnogo večjih in manjših lx)/jili hiš. JNekaterih izmed teh danes ni več, so razpadlo Mame po sebi, ali pa so jih uničili zakleti »ovražniki .bo/jega imena. Domoljub je pokazal že marsikatero naših hriibskih in dolinskih cerkva. Dane« priobčiljemo še par cerkvic ikot izraz globoke verske miselnosti slovenskega naroda- Kapela sv. Hieronima pod vrhom Nanosa nad Vipavo Primorske narodne noše na svojeeasnem kongresu v Ljubljani Cerkev Srca Jezusovega v Drežnici pod Krnom Marija Snežni ca nad Avčami Šentviška gora na Cerkljanskem „a sredi med Sv. Lncijo in Cerknem Tudi on jc ponovil: mleko. -Podal sem mu kos kruha in dejal: kruh, on pa ia menoj: kruh, itd. Mar nisem delal prav? Morda nekateri preveč natančni učitelji ne bodo odobravali tega načina. A to me ne vznemirja, kajti dejstvo je, da sem s tem načinom dosegel v kratkem času velik uspeh. A nisem ga učil samo angleščine, ampak tudi lepega vedenja, kako naj lomi kruh, kako naj ga nemoči v mleku... Ni mu pa bilo treba pokazati, kako naj ga dene v usta. Videl sem, da mu dobro tekne. Tedaj «em ga naučil reči: Dobrol Tega izraza ni več pozabd in ga je rabil ob vsaki priliki. Drugi dan sem pri zajtrku vzel skledo in mu jo ponudil. Iztegnil je roko in jo prijel. Jaz pa sem mu jo vzel iz rok in mu dal razumeti, da mora prej povedati, kako se ta predmet imenuje. Počasi jc zlogoval: »skleda«. Prikimal sem in mu jo dal, nato pa sem se obrnil proč, kakor da se ne zmenim več zanj. Petek pa je začel kričati: »Mleko, mleko, mleko!« Prav to sem hotel. Nasmehnil sem se in mu nalil polno skledo mleka. Hotel sem že oditi, ko je zakli-cal za menoj: »Kruh!« Ko sem mu ga dal, ga je ves vesel začel jesti na način, kakor sem ga naučil. Od tedaj ni več pozabil teh treh besed. Pozneje sem ga naučil, da je za vsako stvor rekel »hvala lepa«. Tudi tega mi pozneje nikdar več pozabil in se j« vedno lepo zahvalil za vsako stvar, ki sem mu jo dal, kot najbolj olikan evropski otrok. V začetku ni še razumel smisla teh dveh besed in jih je izgovarjal nekam trdo; a kmalu sem ga naučil, da se je znal zahvaliti z vso ljubeznivostjo. Vsakokrat je narahlo sklonil glavo in se nasmehnil. Ko sem ga nekega dne odvedel v trdnjavo, jc od začudenja na široko odprl usta. ob pogledu na toliko stvari, ki jih ni še nikoli videl. Dotikal «e jih je, kakor da bi se hotel prepričati, ali so resinične in ali ne sanja. Nikakor pa se ni mogel misliti, čemu služijo vsi ti predmeti. Dal sem niu Tazumcti, da nočem, da bi hodil okrog nag in sem mu dal par hlač, ki sem jih sam naredil in mornarski jopič, da se obleče. Vzel je oboje v roke in začudeno ogledoval, ker ni vedel, kaj naj počne s temi stvarmi. Razume se, da sem ga moral sam obleči. Nekaj časa se je počutil v obleki nerodnega in nezadovoljnega. Pojasnil sem mu, da se mora zve-ter, ko gre spat, sleči, zjutraj pa ko vstane, rwj se zopet obleče. Ubogal ine je. Toda drugo jutro je prišel k meni tako čudno napravljen, da sem »e moral zasmejati na ves glas. Zlezel je namreč v jopič z nogami, hlače pa je nataknil na roke. Ves začuden me je gledal, ker ni mogeJ razumeti, čemu se smejem, saj m* 5« vendar ubogal. Razume se, da sem mu moral sani pomagati, da se je prav oblekel. Z vso preprostostjo mi je dal razumeti, da oba ubita divjaka ne bosta več užitna, če ju bova pustila še ležati zunaj in da bi se on rad posladkal z njunim mesom. Bržkone sem naredil strašno grd obraz, kajti ubogi mladenič je zakričal na vse grlo in se ves trepetajoč skril v kotiček. Morda je mislil, da hočem jaz poku-siti njegovo meso. Z veliko težavo sem ga spravil iz skrivališča in mu dopovedal, da obeh divjakov ne bova jedla, ampak da jih morava zakopati v zemljo. Dejal sem mu tudi, da jih bova pokopala, ko bova gotova, da so njegovi živi tovariši že odšli. Povabil sem ga s seboj na grič, da si ogledava okolico. S pomočjo njegovih bistrih oči in mojega daljnogleda sva ugotovila, da so divjaki izginili, ker tudi njihovih čolnov ni bilo več videti. Tedaj sem odvedel mladeniča na kraj, kjer sta ležala mrtva divjaka in mu velel, naj ju zakcplje, medtem ko sem stal poleg njega s puško v roki. Zagrozi! sein mu. da ga bom pokončal z bliskom in gromom, oe bo kakor koli skušal oaicča-stiti trupla. Zaenkrat sem mu moral na tak način dopovedati, kaj je prav, Dejstvo, da so divjaki izginili, pa ni bilo nikako zagotovilo, da se v bo-boče ne bodo več vrnili. Za vsak primer sem izroči! Petku sabljo, sam pa se oborožil z lokom in puščicami. Dal sem mu tudi puško. Ostali dve sem vzel sam, kakor tudi nekaj streliva. Tako oborožena sva odšla na kraj, kjer so divjaki imeli ogabno pojedino. Ob pogledu na ostanke strahotne pojedine, so se mi naježili lasje na glavi. Petek pa je gledal popolnoma brezbrižno, če ne skoraj z nekakim zadovoljstvom. Ob ognju je ležalo pet lobanj, pet rok .. . Potek mi je povedal, Odvedel sem ga, di si ogleda uči« nek bliska in groma« in ko je videl teči kri iz rane, se kar ni mogel naj čuditi. »Dober, dober,« sem mu dejal in mladenič se je nasmehnil, ker m< je zdaj prav razumel. Pokazal sem mit ptiča na veji, nato pa ustrelil. Verf presenečen je gledal, kako je ptii padel na tla. Stopil sem korak naprej in bum. i* ffgo asu? swi#iHB WB ^umiB EEnt J&nec- doM> Kavka Karel: O gradivu, ki ga bomo rabili za obnovo (O betonu in betonskih izdelkih smo na tem mestu že pisali; o lesu in gradnji z lesom pa bomo obširneje pisali kasneje. Sedaj prehajam na): Vezila: Poleg naravnega gradiva bomo rabili za obnovo v znatnih množinah dve vezili za napravo malt in betonov, in sicer apno in cement. Žgana vezila imajo lo lastnost, da se z vodo mešana kemično vežejo, v nadaljnjem kemičnem procesu pa otrde in zlepijo drobce dodatkov (peska), ki jih obdajajo, v trdno maso. Vezilo, ki ga bo naš kmet v največji meri rabil in lahko tudi sam pripravil, je apno. Za pridobivanje apna rabimo apnenec, ki ga žgemo. Primesi, ki jih vsebuje naravni apnenec so: inag-nezit, železov in manganov oksid, glina, bitumen In drugo. Za žganje apna so merodajni magnezit ter glinaste in silikatne primesi- Te pa ne smejo presegati 10%, ker sicer žganega apna ne moremo več ugasiti. Apnenec žgemo v apno pri 1200 do 1300 stopinj Celzija. Pri lej temperaturi odda ogljikovo kisiino in se spremeni v živo apno. Pri žganju moramo paziti, da se apnenec ne žge preveč in tudi ne premalo. Posebno moramo pazili pri apnencih, ki vsebujejo glinaste primesi. Žgano apno ne smemo puščati na prostem neugašeno; najbolje je, če ga ugasimo čimpreje. Apno žgemo v posebnih pečeh — apnenicah. Na deželi se bomo morali poslužiti zopet enostavnih kop in poljskih peči. Najpreprostejša in tudi od nekdaj v rabi je kopa. ostavi se na ravnem in nekoliko vzvišenem prostoru. Premer in višina kope znaša cca 5 razloži se iz lomljenca ler se najprej napravi obokano kurišče. Ko je apnenec v kopi zložen, se kopa obda s plaščem iz gline ali pa z gosto apne-no • jiio, ki se napravi iz apnenih odpadkov. V , nustimo več zračnih lukenj za prooust izgorenih plinov in ogljikove kisline. Z odpiranjem in zapiranjem lukenj v plašču usmerjamo plamen na vse strani in tako reguliramo temperaturo v celi kopi. Pri nas na deželi so v rabi tudi kope v obliki valjev, katerih plašč zgrade iz pokonci stoječih kolov, ki jih prepletejo z vejami iu oblože z ilovico. V navadi so tudi poljske apne-nioe. Zgrade jih navadno na pobočju kakega griča, ki ga nekoliko odkopljeio, da dobe za peč ravna tla in pred pečjo nekoliko prostora, na katerem je mogoče delati. Pri tej peči izolira pobočje peč od Ireh strani in tvori istočasno tudi njene stene, ki jih oblože še z večjimi kosi apnenca v ilovnati malti. Sprednia slena pa se cela zgradi iz apnenca. Ko je peč napolnjena se pokrije na vrhu s plastjo gline ali pa z apneno malto- V krovu napravijo odprtine, skozi katere uhajajo zgoreli plini. Nedoslatek kope in poljske peči je ta, da jih morajo po žganju vsakokrat razdreti, ker so zgrajene iz apnenca, katerega žgo. Tudi poljske peči kurijo navadno z drvmi, in sicer toliko časa, da se pokažejo na vrhu svetli plamenčki brez dima, kar ie znak, da ie apno žgano. Za žganje večjih množin apna prihajajo v po-Slev_ zidane annenire, ki sličijo poliskim pečem, ležečim na pobočju, le da so te zgrajene iz žgane opeke in znotraj obložene s Samotno opeko. Te peči so trajne. Živo apno gasimo navadno v lesenih širokih koritih, ki so nekoliko nagnjena in imajo na spodnjem koncu zamreženo odprtino, opremljeno z leseno zaklopko. Ugašeno apno pustimo, da od-leka v obliki apnene kaše v apneno jamo. Dobro |e, da puščamo kašo skozi sito, na katerem ostajajo neugašeni ali premalo žgani koščki apna in ctruge primesi. Najboljše je za apno, da jama ni obzidana. Od-višna voda mora namreč pronicati v zemljo, vendar pa mora ostati nekaj dni na apnu, da ga popolnoma ugasi in da raztopi vse soli, ki jih je Jpu« vsebovalo. Te soli mora odnesti voda s seboj- Ce ostanejo v apnu, lahko pozneje razkrajajo malto. Apnena kaša ni takoj uporabna za napravo malte. Stati mora toliko časa, da se spremeni v masleno apno. Da je apno dovolj uležuno, opazimo na dva do tri cm širokih razpokah, ki preplezajo njegovo površino. Če ga pokrijemo s plastjo peska, ga ohranimo svežega tudi daljšo dobo. Za zidanje smemo uporabiti le tako masleno apno, ki je iežalo najmanj 8 dni v apneni jami. Za omete pa rabimo le tako apno, ki je ležalo v jami najmanj tri tedne, če pa le mogoče, ga pustimo ležali osem tednov. Ko apneno jamo praznimo, ne smemo apna, ki je ležalo na dnu uporabiti za napravo maltnih ometov. Zračno malto imenujemo ono, ki veže le na zraku in ki jo napravimo iz mešanice apna, peska in vode. Običajno mešalno razmerje za napravo malte za zidan je zidov je 1 :3 do 1 :5. Za omete pa uporabljamo mešalno razmerje 1:2 do 1 :2.5-Ce hočemo vezilno moč malte povečati, ji dodamo nekaj cementa. V ta namen mešamo 1 del cementa, pol dela apna in 5 delov peska. Z zračno malto smemo zidati le, če je temperatura vsaj dve stopinji nad ničlo, če uporabljamo toplo vodo, pa smemo zidati tudi pri 3 do 4° pod ničlo. Znatno boljše vežejo irr otrde malte, narejene iz vodnih (hidravličnih) apen. Vodna apna ime- I nuiemo ona, katerih malte vežejo in otrde tudi pod I vodo. Za pridobivanje vodnih apen nam služijo v I ——I PRAVNI NASVETI Kmečko poverjeništvo za Ljubljansko pokrajino. Z naredijo vrhovnega komisarja je ustanovljena posebna organizacija, ki se imenuje Kmečko poverjenišlvo za Ljubljansko pokrajino. Namen te organizacije je pospeševanje kmetijstva in gozdarstva ter vzgoja kmečkega prebivalstva. Poverjenišlvo se deli na pokrajinsko kmečko poverjenišlvo, okrajno in občinsko kmečko poverjenišlvo. Tem bodo načelovali pokrajinski, okrajni inkinečki poverjenik, ki bodo imeli svoje namestnike in sosvet. Pokrajinskega kmečkega poverjenika in okrajne bo imenoval šef pokrajinske uprave, občinske kmečke poverjenike pa bo imenoval pokrajinski kmečki i>overjenik. Cane sosveta pri pokrajinskem kmečkem poverjeništvu imenuje šef pokrajinske uprave, člane sosvetov pri okrajnih kmečkih poverjeništvih imenuje pokrajinski kmečki poverjenik, člane sosvetov pri občinskih kmečkih poverjeništvih pa imenuje okrajni kmečki poverjenik. Za izvrševanje njegovih nalog so kmečkemu poverjeništvu v pomoč Kmetijska zbornica, kmetijske zadružne organizacije in Pokrajinski prehranjevalni zavod. Zapora vseh živil in krmil. Šef pokrajinske uprave v Ljubljani j« izdal odredbo o zasegi vseh živil in krmil. Vsa živila in krmila v Ljubljanski pokrajini, ki niso pod zaporo in kolikor presegajo z racioniranjeen odmerjene, odncsno proizvajalskim obratom in gospodarstvom dovoljene količine se morajo z ukrepom Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda staviti pod zaporo, s čimer ie prepovedano vsako prosto razpolaganjem z njimi. Prevod bo uredil promet z živili in krmili v skladu z ve-liavnimi predpisi in navodili nadrejenih oblastev. Prekrški te naredbe se bodo kaznovali z denarno kaznijo do 5000 lir in z zaporom do dveh mesecev. V vseh primerih se bo blago zaplenilo. Nujni delež. K. F. Oče vam je izročil posestvo leta 1935, bratom in sestram pa je določi1 doto, ki ste jo izplačali. Sedaj je oče umrl, bratje in sestre pa zahtevajo nujni delež in se bo posestvo na novo cenilo. Vprašate, katera vrednost posestva pride v poštev, ali ob času izročitve ali ob času očetove smrti? — Predvsem vam moramo povedati, da se za določitev nujnega deleža precenijo predvsem vse v zapuščino spadajoče stvari, to so tiste stvari, ki jih je oče do smrti še imel. Te stvari se seveda precenijo po vrednosti ob času pripada dediščine, to je ob času očetove smrti. K tem stvarem je pa priračunati tudi vse ono, kar ie zapustnik daroval med živimi. Pri vas torej prvi vrsti kribine lapora, ki obstoje iz apnenca in gline. , . . , Naravno vodno apno, ki se zge iz lapora in ki ga na deželi žgo v navadnih apnenicah je vodno in cementno ali romanovo apno. Vodno apno jo sicer zračno apno, ki veže na zraku v 2—7 dneh in otrdi nadalje tudi v vodi. To apno dobimo, čo žgemo apnenec, ki vsebuje 15—20% glinastih in silikatnih primesi. Ce ga po žganju ugasimo, dobimo grob, zrnat prah s hidravličnimi lastnostmi' Cementno ali romanovo apno dobimo, če žgemo apnenec, ki vsebuje 20—30% glinastih primesi. Žganega ne moremo več ugasiti, ampak! ga moramo po žganju zmleti v prah. Ta snov, mešana z vodo in peskom, da močno hidravlično malto ali beton velike trdnosti. Zi zidovje, tlako in podobno ga lahko s pridom uporabimo in ni potrebno za te namene uporabljati dragega port-landskega cementa. Ce hočemo dobiti hidravlično malto, pa nimamo zato cementa, si lahko pomagamo tako, da napravimo mešanico apna in vode, namesto peska pa vzamemo hidravlični dodatek. Ta ima nainreS lastnost, da da malto, ki veže tudi pod vodo. Hidravlični dodatki so naravni in umetni. Pri nas prihajajo v poštev le umetni: žlindre iz plavžev, zdrobljena opeka in opečna moka. pepel iz premoga. Na deželi bo,.,„ v izdatni meri lahko uporabljali zmleto opeko, dobljeno iz porušenih hiš, v kolikor ne bo uporabna za novo zidanje. Uinelne cemente (portlandske) j« bomo morali v bodoče za podeželske zgradbe uporabljati 1» tam, kjer se ne bomo mogli izogniti železobeton-skim konstrukcijam, za katere so neobhodno potrebni. Za žganje portlandskih cementov so potrebne obsežne industrijske naprave z dragimi stroji in zahtevajo tudi kvalificirano delavstvo in sodelovanje strokovnjakov- (Dalje orlhorlnllS.) B UlilllUH.............. pride v poštev posestvo, ki ga vam je izročil leta 1935. Glede cenitve tega pa določa postava, da so določi vrednost nepremičnin po času prejema, premičnin pa po času pripada dediščine, lo je po času očetove smrti. Ohrog sosedov s Nrdškof dr. Stcpinec je objavil okrožnico, v kateri protestira proti bombardiranju Zagreba^ proti brezvestnemu morjenju žena in otrok in proti uničevanju hiš, ki so last prav najrevnejših slojev prebivalstva. Enako ugovarja tudi proti uničenju dveh samostanov in dveh cerkva. s Prodaja perutnine na srbskem področja. Pristojna oblast v Belgradu je izdala odredim, ki se nanaša na oddajo kokoši, rac, gosi in puranov. Centrala za živino bo v sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo iu prebrano določila za vsako posamezno okrožje število glav perutnine, katero bo treba oddati v ta namen pooblaščeni organizaciji. Cene, določene za posamezne vrsta perutnine, so naslednje: Kokoši: Pri živinorejcu v Banatu 57 din, v Srbiji 54 din za 1 kg žive teže. Pri prodaji na veliko je cena določena nai 70 din, v prodaji na drobno pa 74 din. — Gosi, race in purani: V Banatu 52 din, v Srbiji 50 din za 1 kg žive teže. V prodaji na veliko je dovoljena cena 66 din, na drobno pa 72 din. Odredba je stopila takoj v veljavo. s Srbska vlada se je sporazumela z romunsko glede dobave večje količine soli, ki je v Srbiji ni dovolj. s Policijska ura v Zagrebu se prične ob 21. Javne prireditve morajo biti zaključene najmanj do 20.30. s 8(1(10 slušateljev šleje danes belgrajsko vseučilišče. s Opomin zagrebške obrtne zbornice čevljarjem. Zagrebška obrtna zbornica je pozvala vso zagrebške čevljarje, naj gredo prebivalstvu bolj na roko pri popravljanju čevljev. Da bi bilo delo zagrebških čevljarjev olajšano, jim je omenjena zbornica preskrbela za popravilo čevljev 20.000 parov gumijastih podplatov, kalere lahko dobe po ceni 200 kun za par. s Nenavadna odškodnina. Hrvatska država je odkupila bivšo zasebno Bondino gledališče v Dubrovniku ter v njem ustanovila hrvatsko državno gledališče. Vsi lastniki lož v tem gledališču so sedaj prejeli od hrvatske vlade za posamezne ložu odškodnino v višini 200.000 do 300.000 kun. i r ! Ste v. 11. »DOMOLJUB«, dne 15. marca 1944. «a belo sprejela neka dobra krščanska dru- j" nf! bi pustila potovati sama, in ne »ogel nihče kaj zlobnega reči, je dobra Ro- da, stara služabnica in zdaj zaupna prijateljica matere evangelista Marka, stara devica in pametna žena, sprejela nalogo, da spremlja ubežnika prav do Pele. Abigajla je tudi preskrbela dober voz in hitre konje. V soboto zjutraj je pripeljala Sara Rahelo v Pavlinovo hišo, kjer jo je čakal Natanael. Oba mlada, Roda in Sara, dve ženi globoko zastrti, so stopili skozi sionska vrata, kjer je čakal voz, ki naj jih popelje daleč po cedronski dolini v Jeriho in nato čez Jordan v Pele, kamor bodo prispeli do noči. Razdalje v Palestini niso bile velike in lepe so bile ceste, ki so vodile iz Jeruzalema v Jeriho, mesto cvetja in s Pelo obljudeno rimsko naselbino. »B.Ng vaju blagoslovi,« vošči Pavlin, ko sta oba mlada odpotovala; »zaigrali smo zelo tvegano igro.« v »Morali smo to storiti, da rešimo Rabelino dušo,« odvrne Abigajla. Pavlin se je bil odpravil v trdnjavo, da vidi Pavla. Ni mogel z njim govoriti, ker je bil ta v velikem zboru; ko 6e je bit odpravil tja, 'je bil priča razdora in. prepira, katerega je hotel apostol povzročiti med dvema mogočnima strankam«, da da slavo Gospodu, ki je dovolil, da se reši njegov služabnik nepoškodovan iz. nesreče, ki mu je pretila. Pavlin je šel znova proti večeru, da bi se prepričal, ali se je po mestu že raznesla novica o Rahelinem begu in kaj je ukrenil veliki duhovnik, da bo zasledoval ubežnico. Nihče pa ni govoril o Raheli, nihče o begu; palača velikega duhovnika je bila zaprta, kakor se spodobi za sobotni dan; da bi dajal veliki duhovnik dober zgled, se je vzdržal vsega, razen molitve in počitka, ni odhajal iz hiše, niti ni sprejemal obiskov. Ali si veliki duhovnik ni bil na jasnem zaradi Rahelinega bega? Ni bilo mogoče. Ali ni polagal važnosti? Tudi to je bilo izključeno. Zakaj je potem vladal tak mir navidez okrog palače? Ali je že našel sled za ubežniki in jih zasleduje, Pavlin je čutil živo skrb za usodo brata in deklice. Ko se je vračal domov, da dobi tolažbe pri pametni ženi, je bila že noč, se je sešel z nekim sovrstnikom, ki je ostal jud, pa ni pretrgal vezi čustvenega prijateljstva z njim, ki se je spreobrnil h krščanstvu. Oba prijatelja sta si segla v roke in jud je vprašal Pavlina: »Kaj praviš o zaroti?« »Kakšni zaroti?« vpraša Pavlin presenečen. »Kaj nič ne veš?« »Ne. Ali je kaka zarota, da bi se otresli trdega cesarskega jarma?« »Zaroto so sklenili proti tvojemu stricu. Jaz gotovo nisem med njegovimi častilci, toda takih ukrepov ne morem odobravati. Naši očetje so se zmotili, ko so sklenili smrt Jezusa iz Na-zareta. Ako bi ga bili pustili živeti, bi danes nihče več ne govoril o njem. Slabo ravnajo, ko hočejo umoriti Savla,« nadaljuje jud, ki je bil pošten. »Umoriti?« vpraša Pavlin. Znanec mu je povedal, kolikor je vedel. Več kot štirideset zarotnikov se je zaklelo in priseglo, da ne bodo ne jedli ne pili, dokler ne bodo umorili Pavla; povedal mu je tudi o pismu, ki ca je Anaaija poslal tribunu. Pavlin se je prestrašil. Naglo se je poslovil od prijatelja, tekel v trdnjavo in skušal priti notri, da sporoči stricu žalostno vest, toda trdnjava je bila zaprta; povedali so mu, tla je po sončnem zahodu dostop do jetnikov prepovedan in moral se je vrniti drugo jutro zgodaj. Kar je imel sporočiti, je bilo zares nujno. _ Pavlin se je vrnil domov zelo nezadovoljen. Žena ga je zato mirila: »Nocoj je stric varen; nihče se ne bo upal vdreti v njegovo celico in mu kaj zalega storiti. Jutri zjutraj pa se boš podal k njemu pravočasno, mu vse povedal in ga vprašal za svet. 43. Benjamin pa ni niti opazil niti slutil temni® senc, ki so ga obkrožale v primerni razdalji. Sel je brezskrbno proti gradu in se veselil sveta. 44. Ker pa je Benjamin začuiil mahoma hudo la,' koto, je zavil v krčmo, ki jo je ravno videl in sil naročil jela in pijače. In zopet ni opazil sumljivih' oseb, ki so stopile za njim v sobo — preveč je bifl zaverovan v jed. 45. Ko se je Benjamin najedel in potešil žejo, st je pričel ozirati po sobi. Pa mu je nenadoma etlei* izmed gostov namignil, naj se presede k njemu lil že sta bila v živahnem pogovoru, Skuoai sta trkala na zdravje in pila. Križem sveta Nov kaloliški dom v Zagrebu Polog župnijske cerkve svetega Blaža v Zagrebu so nedavno blagoslovili trinadstropno palačo »Katoliškega doma župnije sv. Blaža«. DveJre-Ijini |x>slopja je namenjeno za potrebe Katoliškega doma, in to za razne župnijske prosvetne, verske in karitalivne organizacije. Ena tretjina palače je določena za zasebna stanovanja. Z najemninami za Ia stanovanja se bo v IkkIočc dom tudi vzdrževal. Novozgrajeni Katoliški dom ima tri oddelke. V prvem nadstropju je prosvetni oddelek, kateri razpolaga s tremi dvoranami. Vsi ti prostori so določeni za Katoliško akcijo. Trenutno je v tem nadstropju ljudska šola. V pritličju so prostori za karitalivne organizacije. Tu je večja dvorana za obednico za reveže, kuhinja in soba za zdravniške preglede siromakov. Ljudsko kuhinjo bodo vodile sestre. V Katoliškem domu je nadalje moderno urejena kino dvorana. Novi kino se 1)0 imenoval »Prosvjeta«. Dvorana je dolga 30 m, široka pa 13 m ter razpolaga s 300 sedeži. Kinoaparatura je že nabavljena ler bo novi kino pričel v najkrajšem dajati predstave, in to vsak dan, kakor ostala zagrebška kinopodjetja. V njem IkkIo pa predvajali samo tiste filme, ki jili bo odobril cenzorski odbor, postavljen od nadškofije. Katoliški dom in dvorano katoliškega kina je blagoslovil sam zagrebški nadškof dr. Slepinac. Kako bodo izvedli knjižno tombolo Mnogi vprašujejo, kako InmIo sploh izvedli tombolo. Zato pojasnjujemo: na veliko nedeljo bodo žrebali prve tri številke za dvojke. Vsi, ki l>oste kupili tombolske tablice, boste v časopisju in po radiu izvedeli, katere številke bodo izžrebane. Številke boste doma prečrtali na svojih tablicah. Kdor l>o zadel dvojko (2 šlevilki v eni vrsti), se bo oglasil v naši pisarni in bo prejel dobitek. Na belo nedeljo bodo izžrebali naslednje številke. Vsi, ki bodo zadeli trojke (3 številke v eni vrsti), se 1x>do oglasili v naši pisarni in prejeli dobitek. Podolmo bo z zadetima fetverkami in peloricaml. Od 25. do 30. aprila bodo žrebali še nadaljnje številke, ki bodo potrebne za tombolo. Tombola 1k> razglašena v nedeljo 30. aprila. Dobitniki tom-l>ole bodo poklicani v nedeljo 7. maja, ob 10 v pisarno Zimske pomoči. Tam bodo žrebali, kateri znesek bodo prejeli poleg knjig, ki so določene za toniliolo. S takoj izplačanim denarjem si bodo kupili kakršne koli nadaljnje knjige v kateri koli knjigarni. Nedvignjeni dobitki bodo čakali lastnika do 31. maja ali točno mesec dni po dnevu, ko bodo izžrebane tombole. Zato naj bodo tudi ndeleženci tombole izven Ljubljane brez vseh skrbi, da ne bi dobili svojega dobitka, če bo zadet. Metli oglasnik Pristojbina za male oglate se platoje naprej. Semena za polje in vrt nudi B0K1KIK BEZEKSEK Ljubljana, Miklošičeva štev. 6, palača Ljudske posojilnice Iščem fanta ki je vajen kmečkega dela od 15—17 let starega Dolinar Anton, Dobrova 47. Poljske brane prvovrstne, v železnini Fr. Stupica Ljubljana, Gosposvet-ska cesla št. 1 — poleg »Figovca". OGLAŠUJ v DOMOLJUBU V Alpah so zmrznili Pred kratkim so se sporijeli nad Alpami ameriški in nemški aeroplani. Boji so se končali za Američane dokaj žalostno. Večina ameriških lovcev in bombnikov je bilo sestreljenih nad strmimi prepadi ledenikov v Visokih Turah. Ameriški pi-loli so se spustili s padali raz zadetih aeropla-nov, vendar ni ostal noben pilot živ, deloma zaradi tega, ker so se pri padcu več ali manj poškodovali, pa tudi zato, ker niso mogli prenesti strašnega mraza v visokem, zasneženem gorovju, za katero niso bili dovoljno oblečeni in preskrbljeni z živili. Nemški reševalci so spravili mrtve ameriške letalce v ledeniško razpoko, ker jih sedaj niso mogli odnesli v dolino. Zamenjava olivnega olja Zaradi oskrbe grškega prebivalstva z olivnim oljem je bil med nemškim zasedbenim <#>laslvom in predstavniki Mednarodnega rdečega križa sklenjen sporazum, po katerem bodo ]>ot robno olje za nemške čete v Grčiji in za grške delavce v službi nemške vojske krili izključno z otoka Mitilene. Pridelek ostale Grčije, kakor tudi Jonskih olokov in Krete, ki predstavlja 80% celotnega pridelka olivnega olja, pa ostane izključno za potrebe grškega civilnega prebivalstva. Odkup olja bodo vršili na ta način, da bodo pridelovalcem olivnega olja zamenjali pridelek olja za druga živila. Nad 500 ljudi se je zadušilo Iz Neaplja poročajo, da je vlak, na katerem se je vozilo nad 509 potnikov, obtičal v nekem predoru. Zaradi dima iz lokomolivnega dimnika se je v predoru zadušilo nad 500 ljudi. Dehidrirano meso V zadnjem času so začeli v velikem obsegu pošiljati v Anglijo dehidrirano meso. To ni morda na običajen način prekajeno meso, temveč meso, ki mu je s posebnim osuševalnim postopkom odvzeta voda. Zlasti prihaja tako meso iz Nove Zelandije. Ze za leto 1SM3 se je Nova Zelandija zavezala, da 1)0 poslala v Veliko Britanijo 250 ton dehidriranega mesa, kar ustreza količini 14.000 ton v svežem stanu. Za prevoz dehidriranega mesa zadostujejo običajni zal>oji in niso potrebni hladilni prostori. Ponos Španca Vojvoda Medine je kot poslanec španskega cesarja Karla V, prišel na nekdanji sultanov dvor v Carigrad. Jako se je začudil, videč, da v avdi-enčni dvorani ni bilo zanj nobenega stola. Zatorej si je vzel plašč z ramen, ga razgrnil po tleh in se po turško usedel nanj. Tako sedeč se je pogovarjal s sultanom Solimanom II. Po avdienci se je poslovil in odšel iz dvorane, ne da bi pobral plašč s tal in ga vzel s seboj. Sultan ga je prijazno pozval, da je pozabil plašč in ga naj vzame. »Poslanci cesarja Karla V. nimajo navade jemati stolov s seboj,* je mimo dejal vojvoda, se nalahno priklonil in odšel. Križanka št. 9 1 2 1' 4 5 6 7 I" » 10 1 1 11 12 13 14 15 Iti 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 31 35 30 37 38 39 40 Vodoravno: 1. kratica za kraljevi, 3, dosega cilja, 8. pritrdilnica, tO. redkokdaj, 11, dragocen kamen, 12. mrva, 1». predlog, 15. goljufan, 18. kratica zn dolžinsko mero, 19. nemško >koc, 21. blazen, 22. arabsko krstno ime, 23. ukazan, 24. število, 25. kratica za bivšo jugoslovansko valuto, 26. gora na Kreti, 28. za« (Vinici imena in priimku slovenskega pesnika, 29. vrag, 31. latinski predlog, 32. jim, 35. reka na Primorskem, 37. kristjan, 38. vrh v Julijskih Alpah, 39. mastna od olja, 40. pritrdilnima. Navpično: I. diči kraljevsko glavo, 2. del živalskega telesa, 3. velika kača, 4. kratica /a ljubljanski športni klub, 5, zavetnik, protektor, 6. pivski izraz, 7. bel koren, ki ga nastrganega jemo h klobasam, 8. del tedna, 9. najmanjši delci snovi, 14. glas sirene, 16. električna mera, 17. borilnica, 18. čok, tnalo, 20. počiva, dremlje, 22. moško ime, 24. nede-bela, 27. turško mesto, 29. mlinarska potrebščina, .30. ne mara, 33. močan, 34. glasbeni izraz, 35. družinski član, 36. dim. Rešitev križanke št. 8 Vodoravno: 1. neresnica, 10. ern, 11. Ema, 12. del, 13. bala, H. loku, 15. Oto, 16. kdo, IS. I.ali, 19. ko, 20. Kongo, 22. re, 24. dro, 25. bili 26. cin, 27. Ob, 29. tršat, 30. ki, 31. pok, 33. Ant. 34. bos, 30. Abel, 37. para, 38. rep, 39. Aca, 41. rep, 42. Kredarica. Navpično: 1. nebo, 2. Erato, 3. ralo, 4. c«, 5. smodnišnica, 6. na, 7. idol, 8. cekar, 9. Alah, 16. kobra, 17. oglat, 19. kdo, 20. kot, 2l.i>ct, 23. eni, 28. bober, 30. korec, 31. park, 32. kepe, 34. Bari, 35. sapa, 39. A. D. (Anton Dokler), 40. ar. Mestna hranilnica ljubljanska Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči račun Pupilarno varna! Izplačuje „a vista vloge" vsak čas, »navadne" in »vezane" po uredbi Za vse vloge in obveze hranilnice jamči Mestna občina ljubljanska Ilerausgeber ^^Or^ ^^ jnjAg, ^ ~ «lter Urcdik , Kremžn, Joumalist, časnika,