KTEV. 5. Poštnina plačana v gotovini. V LJUBLJANI, dne 22. januarja 1925. LETO VII CiiasIIo »Samostojne |P kmetijska stranke za jwaftS|oS4< ...................-m nima.. .............nwrm,| „,-, ..................i..... 1 ni r-nwr—tt h ■fc^ii^inarrTiinrrri-rrT-irTTf-frfi-ia mrim r ri n i -it iriTirr nr-ri.....r mynnrmrr'Trii------—-i----1---f~.--.-y ------——--------------- — ~—------—• —-----—— rr -------r- m&ročniu^i i Kmet mom^m Si sam, I fa»«rati j .................SSiE~ I iR slaSIil® v državi s < psd< ™...........4 D,a ;:::;:;::::::: T* ! »ravnaj si sami I ^^petuvrgu . . .. riiaBaatfiiTrrirHVriTVri*i'ItiCIBiiTMi—irw>*Tir>friMi—<—I»'«n—iat i~"irr~i M—i m- ■^♦■^iiniTilM—iTiTllliiiIn~ in M—Hi ——I ■ imwi Miom«-«««' infri'n r»» J« i OrtMitvo 1» xj»f»f«iitT« M«t& j« v Ljuhif&ai* Kolodvorska. silcs ?, v ht&i *£ke&om&". . —iiummi i»'air>%«wiT wif'.............................." memMnMrsmimmK** «GČS S. K. S. povsod V celi državi vlada v naših vrstah najlepši red. Iz južnih krajev nam poročajo, da dobe kmetje najmanj 50 poslancev. Narodni blok je popolno razcepljen, v vsakem okraju imajo po tri in še več razcepljenih lisi. Radikalom so se uprli kmetski poslanci, ker nočejo več služiti bankarstvu in se priglašajo k zemljoradnikom. Na zadnji seji radikalne stranke so izključili ia etranke 10 poslancev. Dne 8. feb-bruarja bo konec Pašičeve in Žerja-vove slave. V Sloveniji prireja SKS javne shode, kar no dela nobena druga stranka. S poštenostjo se povsod lahko javno nastopi. Vsi shodi so dobro ob- iskani in kmetje pristopajo v masah v svojo kmetijsko stranko. Dosedaj je priredila SKS že nad 200 shodov. Iz vseh krajev prosijo za shode, vendar vsem ni mogoče ustreči. Kjer ni shodov, agitirajo naši pristaši od hiše do hiše. Zaupniki od povsod poročajo, da bo SKS veliko napredovala. Nasprotne stranke v strahu pričakujejo, kaj bo. Zadnje dneve bodo napele vse sile, da presleparijo kmeta, ali zavest je v naših vrstah tako trdna, da bodo vsi napori nasprotnikov zastonj. Vsi na delo za kmečko stranko, dne 8. februarja mora kmet pokazati celemu svetu, da hoče biti sam gospodar na svoji zemlji. Klerikalnega agitatorja vprašajte! Kje je avtonomija, kako je 21 klerikalnih poslancev davke znižalo, kako so izvedli agrarno reformo, kako so premestili fante iz Macedo-aije, kako so odpravili draginjo? Kdo je pustil sladkor povišati, kdo je t Beogradu bika licenciral? Kdo je prodajal vozovnice za banatsko ■toko po 500 do 800 Din? Kdo je po-Ktavil lansko leto samo radikalno riado, ki je povišala petkrat zemljiški davek, 30% osebno dohodnino? Kdo je 4. novembra 1918 potrdil stare avstrijske davščine (osebno dohodnino, deželne naklade in cest-at davek) in potem vse skup prenesel t Beograd? Kdo je podpiral sa-aiaradikalno vlado, ki je dala strahovit taksni zakon, vojaški zakon, prepovedala izvoz prašičev do 70 kg, ne-sa&jisko trošarino, povišala železniške eene in obdavčila šolska spriče-Tala in spravila slovenskega kmeta ia obrtnika na boben? Kaj je delalo «t»i čas 21 klerikalnih mamelukov v Beogradu? Zakaj ni postal klerikalni kmet minister, ampak duhoven in profesor? Zakaj ne sme več biti kandidat kmet Staisovnik, ampak duhovnik Smodej, ki neče opravljati svoje svete službe? Kdo je prestavljal uradnike in penzijoniral velike župane, da je moralo ljudstvo nositi stroške? Kdo je postrelil 13 delavcev, ki so prosili kruha na Zaloški cesti? Kdo je napravil zvezo s turškimi begi in agi, da so osleparili bosanskega kmeta «a zemljo? Kdo je hotel zemljo stiškega samostanskega vele-posestva odvzeti kmetom? Kako je pomagala klerikalna vlada polhov-grajskim ponesrečencem? Vse to so zakrivili klerikalci, zato jih na shodih vprašajte! Na shodu povejte javno, da je vsaka kroglica za klerikalce zločin nad kmetom. Edina rešitev, da kmet in obrtnik pomagata sebi, je, ako vržeta kroglico na Kranjskem v 3., na Štajerskem pa v 6. skrinjico! Najhujši sovražnik Slovencev Ljudstvo, Tvoj najhujši sovražnik »o klerikalci. Obljube leta 1923. Ali se spominjaš volitev v narodno »kupščino leta 1923? Nikdar se v Sloveniji pri kakoršnihkoli volitvah ljudstvu ni toliko obljubovalo, kakor so klerikalci Slovencem obljubovali leta 1923. Izvojevali bodo slovensko avtonomijo; denar slovenskih davkoplačevalcev ne bo šel več v Beograd; davki se bodo znižali; slovenski fantje bodo opravjali vojaško službo doma v Sloveniji in ne več v Macedoniji; izvozne carine na živino se bodo odpravile itd. Mnogo, mnogo lepih stvari so klerikalci obljubovali, ako jih slovensko ljudstvo voli. In Slovenci so jih volili. 26 poslancev je volila Slovenija, od tega so klerikalci dobili 21, torej skoraj vse. Vso moč so imeli v svojih rokah. Kako klerikalci svojo moč porabljajo. človek bi mislil, da bodo klerikalci, ki so bili tako močni, kakor še nikdar poprej, ostali zvesti dani besedi in bodo takoj začeli izpolnjevati one obljube, radi katerih jih je slovensko ljudstvo volilo. Toda kaj vidimo? Klerikalci so na svoje obljube pozabili in so takoj začeli misliti samo na to, kako bi prišli do korita. Ker je takrat korito bilo popolnoma v rokah radikalov, so se začeli prilizovati radikalom in so podpisali Markov protokol, s katerim izjavljajo, da so zadovoljni, ako kralj vlado da samo radikalom. Seveda le pod pogojem, ako bodo radikali tudi klerikalcem zmiraj po nekaj vrgli iz državnega korita. Kšeft je bil napravljen. Radikali so klerikalcem dajali denar za strankarske namene in so klerikalcem na ljubo tudi pomagali uničevati Kmetijsko družbo, ki je neprijeten konkurent klerikalni Gospoda'Jd zvezi. Torej: Samo za svojo strankarsko malho so klerikalci ves ta čas skrbeli, za obljube, dane slovenskemu ljudstvu, pa se niti najmanje niso zmenili. Klerikalci kot ministri. Klerikalcem so se tako dolgo cedile sline po koritu, da so končno zlezli v vlado. Dobili so kar štiri ministre in celo pet ministrstev. No, hvala Bogu, smo rekli, bodo vsaj pri volitvah leta 1923 dane obljube izpolnili. Toda kako smo se zmotili 1 Vedeli smo, da so leta 1923 toliko obljubovali, da je nemogoče vse naenkrat izpolniti. Da pa sploh ničesar ne bodo storili, tega niti mi, njihovi politični nasprotniki nismo pričakovali. Res, kakor čudež izgleda cela nedelavnost klerikalnih poslancev in klerikalnih ministrov. Ves čas, kar so bili na vladi, niti zinili niso za slovensko avtonomijo ali za slovenske fante v Macedoniji. Davke, namesto, da jih znižajo, so jih povišali do strašne višine. Nikdar slovensko ljudstvo še ni plačevalo tako strašnih davkov, kakor ravno od takrat, ko so klerikalci prišli na vlado. Centralizem tudi še ni bil nikdar tako strog, kakor ravno pod klerikalno vlado. Klerikalni minister Kulovec je celo ižanskega bika v Beogradu licenciral in ne v Ljubljani ali pa na Igu! Nič, pa prav nič niso klerikalci storili ko-! ristnega za naše ljudstvo, pač pa je ; dokazano, da so na debelo kradli dr-j žavni denar, denar davkoplačevalcev in ga porabljali za svojo stranko. /.& | svoje pristaše in svoja društva. | I Klerikalci se boje novih volitev! i - Razume se, da je ta strašna klerikalna politika rodila za klerikalce tudi strašne posledice. Ljudstvo je spregledalo in tudi v klerikalni stranki sami je bilo radi škodljive klerikalne politike vedno več nezadovoljnežev ali »nergačev«, kakor jih je imenoval klerikalni »Domoljub«. Vedno večja je bila jeza ljudstva proti klerikalcem, ki so vse obljubovali, a ničesar dosegli. Zato je razumljivo, da je spreletel klerikalne poslance smrtni strah, ko so zvedeli, da bodo nove volitve. Sedaj že tri mesce vedo, da bodo volitve, a velikega strahu se še zmiraj niso znebili, kar najlepše dokazu-. jejo s tem, da si cele tri mesce niso ! upali sklicati ni enega javnega shoda v Sloveniji. I Nove laži. Pac pa si upajo na dan z novimi lažmi. O starih svojih obljubah molčijo, obljubujejo pa boj za slovenstvo. Toda kakor so lagali, ko so obljubo-j vali avtonomijo, vojake iz Macedonije, 5 znižanje davkov in tako dalje, tako lažejo tudi sedaj, ko napovedujejo vojno za slovenstvo. Lumpje lažejo, da bi vlovili čim več kroglic. Ko bodo izvoljeni, pa zopet ne bodo delali nič dru-zega, kakor polnili le lastne žepe, na ljudstvo pa bddo pozabili. Ljudski sleparji in lažnjivci so naši ■ klerikalci. Ljudstvo je začelo uvide-! vati in 8. februarja ne bo več volilo i klerikalnih sleparjev in lažnjivcev. j Dovolj gorja so nam že povzročili, za i to proč z njimi! Zdražbarji. Kmečka povest ra predvojne dobe. Spisal Metod Dolenc. (Nadaljevanje.) »Za moj dolg bi ne bilo treba še skrbeti, ako bi se intabuliral na prvem mestu.« »Stric, vsaj ste intabulirani precej za hranilnico. Kaj hočete priti še pred hranilnico?« vpraša čudeč se Mica. »Kaj tisti dolg, ki ga je še rajnki napravil... Tistega še v misel ne jemljem. Tisti je varen!« reče Žabkar in motri previdno Mico... Mica pogleda moža... »Pij, Micka, bodimo veseli!« vikne Martin nanjo in vzdigne kupico, da bi trčili. »Saj res, piti smo pozabili!« kriči Žabkar. S bripavim glasom počne peti: »Vivat, vivat, ven ga 'spit', pa druzega nalit'!« Ali pel je sam! Mica je pač trčila, pa je postavila kozarec na mizo, ne da bi se dotaknila vina. Milo se ji je storilo, solze so ji zalile oči. Moža sta to videla — in sta postala tudi resna. Žabkar dregne Martina: »ti ji povej!« Martin se dela, kakor da ne bi vedel, zakaj gre... Mica reče skoraj jokaje: »Torej, kaj pa imata »od seboj? Kaj skrivata? Martin, že cel popoldan ® tako strašno čuden! Zakaj pa to? Ali ne smem jas »vedeti? Jaz — tvoja žena!!« — Martin se je v zadregi obrnil proti Žabkarju, ki ga je pazljivo motril, kaj poreče. Z besedo pa le ni hotel na dan. Videlo se mu je, da ravnS bolj iz trmoglavosti, kakor pa iz kakšne bojazni. Tu se obrne Mica proti Žabkarju: »Pa vsaj vi, stric, ne bodite taki in povejte, kaj imata med seboj, da bi jaz ne smela vedeti...« Žabkar se ji približa, da se je nehote cdmek-nila proti možu. »Vidiš, Mica,« počne oprezno, »jaz sem Martinu pred letom posodil tristo kron. To je bilo tisti čas, ko je moral plačati stroške pravde z Ja-grovim gostilničarjem —« »Tristo kron?!« se začudi Mica. »Pa kaj je s tem posojilom?« »No, vrnil ga še nisem, Mica!« pravi Martin osorno. »Tisti vrag je najel čisto gotovo krive priče, pravdo sem po nedolžnem izgubil!« »Pa veš, Mica, pred poroko sem odštel Martinu še tristo kron; je skupaj šeststo kron!« Primakne Žabkar in Martin hitro dostavi: »Saj sem si moral kupiti nekaj za poroko in nekaj kronic je šlo za pijačo, kakor je to v navadi.« Mica je prebledela. »Pa kako?« pravi: »Ali si si izposoieval, ko si imel denarja več stotakov ... Kazal si mi jih v gostilni pri Florjanu... In pri županu si imel tudi še nekaj zaslužka... vsaj šestdeset kron?« »To so bili posojeni stotaki, ki si jih videla, da veš, Mica! Prav si videla!« se zasmeje Žabkar, pa tako odurno — škodoželjno, da je speklo Mico do dna srca. Prebledela je. Martin je to dobro opazil in jezilo ga je, da je Žabkar vse tako brezobzirno razkril, pa — nekoliko sramoval se je tudi svojega dejanja... ' »Mica,« jo je prijel za roko, ki 6i je ž njo solze brisala; »nič ne maraj! Žabkar mi je to nasvetoval in storil sem tako, sicer bi me ti morda ne vzela...!« »Ej! Kaj bi se zastran tega cmerila,« reče Žabkar. »Moža imaš, to je glavno in kaj bo on še vse pridobil za hišo, to boš ti še gledala ...!« »To je tisto!« reče naglo Martin. »Mi bomo na gruntu delali in tudi kaj zaslužili. Napravimo nov hlev, redili bomo še dve kravi, vsaj še pet prašičev več, popravimo pod, ki je trhel, da ga morda burja podre čez noč. Potem prenaredimo hišo, strop treba dvigniti, streho pokriti, da ne pokaže reber. Viš, Mica, potem bo šele lepo in prijetno pod našo streho!« Takih reči nobena gospodinja ne posluša nerada. Tudi Mici so zablestele oči, ko je čula, kak6 lepo naj se dom preuredi. Da bi pokazala, da tudi ona razume, kaj se pravi lep dom, vzdahne: »Ko bi vse to le res bilo?! Pa — kako češ zidati in zidati, če še starega dolga ne plačaš?« »Žabkar posodi, kaj ne?« se obrne Martin do imenovanega. »Kaj bi ne posodil! Rad posodim! Samo zastonj ne morem posoditi... in pa varno mora biti!« pravi s poudarkom Žabkar. »Kaj pa kakor varno! Tudi zastonj ne bo. Obresti bomo plačevali po šest od sto... in pa ... kakor sem obečal...« reče Martin. Žabkar opazi, da Mica zopet nemirno bega z očmi od moža do njega in nazaj. Zato se oglasi z glasom, kakor bi pravil nekaj vsakdanjega. »No, enega prešička, en stot težkega, mi bosta primaknila vsako leto v Božiču. Saj jih bosta redila zadosti!« »Kako, obresti — pa še prešička?« vpraša skrbeče Mica. Kmečki zvezi Po zadnjih političnih dogodkih smo pričakovali, da bo sklicala »Kmečka zveza« svoje načelstvo, na kateri bi razpravljala o nadaljnem političnem delu za kmetijski stan. Zakaj? Dokazano je, da če hočemo ljudstvu v resnici pomoči iz neznosnih razmer, moramo našo politiko tako usmeriti, da v doglednem času izvojujemo večino v skupščini. Vse obljube so bob ob steno in navadno varanje podeželskega ljudstva, čd ne temeljijo na podlagi, katera naj zasigura večino podeželskemu ljudstvu v skupščini; To večina pa mora biti čista, mora biti poštena in mora imeti program, ki jamči, da bo vse delo posvečeno izboljšanju v državni upravi, da se uvede v državi red, ki odgovarja ljudski volji, da se neha bratomorni boj in da se uvede tak gospodarski red, ki bo omogočil ogromni večini ljudstva resničen napredek. SLS take večine dobiti ne more, zveza z radičevci, muslimani in demokrati je neodkritosrčna, umetno vzdrževana in ne pomeni dosti. Radič se za gospodarski program ni še odločil ali naj bo kmetski, meščanski ali mešan, muslimani pa so reakcijonar-ci, zagovorniki veleposestev in radi tega nasprotniki kmetijskega pokre-ta. Vse druge večje stranke, osobito radikali in demokrati, vodijo proti-ijudsko, bankarsko politiko, ki tira kmetijski stan v propad. Te meščanske stranke pa bodo toliko časa neomejeno gospodarile v državi, dokler ne bo sloge v kmetskih vrstah. Iz gornjih razlogov smo pričakovali, da bo vodstvo kmetske zveze sklicalo zborovanje in odločalo. Odločitev ne bi bila težka. Edini pokret v državi, ki zamore ozdraviti neznosno stanje v državi, je zemljoradniški pokret. Ta pokret je zadosti močan, da že prihodnja leta dobi večino. Organizacija je izvedena v vsej državi in šteje, smelo trdimo, danes že čez 300.000 organiziranih volilcev. Ta stranka ima program in vodstvo, ki jamčita, da se bodo razmere v državi takoj uredile, čim dobi večino. Temu pokretU naj se pridružijo še pravi Radičevi seljaki in kmečka zveza, pa je večina že pri teh volitvah zasigurana. Ni pa to samo naše mnenje, ampak k nam prihajajo pristaši in odborniki Kmetske zveze, ki so prav istega mnenja in vprašujejo kedaj se boste združili SKS in Kmečka zveza. Takega zborovanja predsednik Kmečke zveze Janez Brodar seveda ni sklical; ne vemo zakaj ne, ali ga ne sme sklicati, ali o tem sploh ni razmišljal. Tako zborovanje pa je sklicala meščanska SLS. Vodsfvo meščanske SLS se zaveda položaja, v katerem se nahaja in zato je o v*em gornjem razpravljalo. Njeni sklepi so pa taki, da nas presenečajo, kako je mogla te sklepe odobriti tudi »Kmetska zveza«. Sklenili so, da na-roče dr. Korošcu, da takoj začne pogajanja z radikali za sestavo nove vlade po volitvah. Za vsako eeno se mora doseči sporazum med radikali, muslimani in klerikalci za dobo 4 let! Za zvezo z radikali so se posebno goreče zavzemali dr. Brejc, Jarc in Re-mic in tudi prodrli. Da na to pripravi pristaše SLS, je takoj ubral »Slovenec« lepe strune za zvezo z radikali. Za sedaj piše »Razmere med radikali se čistijo«, »Ljuba Jovanovič prihodnji mož« itd. Torej za radikale boste glasovali pristaši Kmečke zveze, podpirali boste najhujše krvnike kmetskega ljudstva, vpregli vas bodo zopet v korupt-no bankarsko politiko, kot nagrado pa boste dobili nekaj korit za svoje voditelje meščanske koritarje. Ali je t« politika poštenosti in za ljudstvo? Zadnjo uro pred odločitvijo poziva- Vprašajte klerikalce, kdaj se vrnejo vojaki iz Macedonije! Vsak pristaš kmečke misli mora biti Član »Kmetijske tiskovne zadrug«?: ' no vas kmete in vodstvo Kmečke rve-ze, no izdajte svojega stanu! Priključite se l.metijskerau pokretu v državi! ALo tega na storite, vas bo prekli- njalo po volitvah vse kmečko ljudstvo in ?a vse gorje boste dajali odgovor voditelji Kmečke zveze. Pristaš kmetskega pokreta. Klerikalci in davki. SLS se poslužuje na svojih sestankih laži, da je Pucclj kriv vs h davkov. Mi za danes pribijemo samo tele žalostne resnic;, da na:-i in ki rikalni voiilci vidijo, kako lažnjiva je stranka klerikalcev. Dr. Korošec in njegovi l udje so sprejeli in podpisali pooblastveni zakon, s katerim so prenesli v Beograd pobiranje vseh davkov, osebne dohodnine in deželnih doklad. S tem činom so upeljali in z zakonom potrdili centralizem. Po prej nesrečni postavi bo rastli davki, je padala valuta in s tem rastla osebna dohodnina; po tem nesrečnem dnevu so bili v Beogradu sprejeti proračuni, ki se niso prav nič ozirali na naše deže. In ti ljudje, ki so zakrivili ta strašen zločin nad slovenskim narodom, si upajo govoriti, da je SKS kriva davkov. Ko so sedeli štirje klerikalni ministri v vladi v Beogradu, so ti ministri sestavili proračun za prihodnje leto v znesku 18 milijard dinarjev, to pomeni, da bomo za naprej, če bodo volitve zopet prinesle klerikalcem ve- čino, plačevali še za 80 odstotkov več davkov kot lotos. Kje so bili klerikalci dr. Korošec, dr. Ktilove*'. profesor Sušnik in profesor Vesenjak, ko so sedeli v Beo-pradu v vladi, da niso videli, kako davčna bremena pritiskajo na slovensko ljudstvo? Zakaj so sestavili proračun za 18 milijard dinarjev in s tem hoteli naložiti nove davke? Naj povedo klerikalci na shodih, zakaj so z Markovim protokolom dali Pašicu vso moč, da je mogel tako obdavčiti slovensko ljudstvo. Naj povedo, zakaj j dr. Korošec prosil kralja, da poveri Pašiču vlado, ki tepe ubogo davkoplačevalce. Izdajstvo nad Slovenijo so izvršili klerikalci,' ko so j sprejeli in podpisali pooblastilni za- ! kon in s tem zakonom izročili Slovenijo v davčno izmozgavanje Beogradu. Namesto, da bi skesano priznali ta svoj greh, očitajo drugim, kar so sami zakrivili. To svojo nepoštenost bodo klerikalci plačali s politično smrtjo dne 8. februarja. Demokratskega in radikalnega agitatorja vprašajte5 Zakaj ne zapro one velike državne tatove in goljufe, ki so bili obtoženi ogromnih državnik poneverb in ljudskega denarja? Zakaj sedijo slovenski liberalci s temi goljufi in tatovi v vladi? Zakaj je dr. Žerjav centraliziral bolniško blagajno v Zagreb, kjer se stekajo stotine in stotine milijonov našega denarja, a vse to požre Slavenska banka, katere upravni svetniki so vodje liberalcev? Liberalci, aH deinokratarji sedijo v vladi i velesrbi radikali. Vprašajte jih, zakaj ne odpravijo carino na prašiče in živino, zakaj ne odpro meje za živino in prašiče? Zakaj ne odpravijo carino na blago in železo, da bi kmet ceneje kupil? Zakaj ne izenačijo davkov? Zakaj so penzijoni-raJi velike župane in celo vrsto uradnikov in napravili davkoplačevalcu strašne stroške? Zakaj ne zapro tiste bankirje, ki zaračunavajo za posojilo po 20%, dočim dobijo denar od Narodne banke po 6% ? Zakaj zapro malega trgovca, obrtnika ali branjevca, ki hoče napraviti par krajcarjev profita, na svobodi pa pustijo bankirje, veletrgovce, fabrikante, ki kar na milijone ropajo kmetu denar "n^snite! Pašič, bog radikalov in Žerjavovih demokratov, je danes star nad 80 let. Celih šestdeset let se je pečal s politiko in samo s politiko. In vendar je Pašic danes najbogatejši človek v celi Jugoslaviji. Povejte nam, radikali in demokrat je, kako je to mogoče? Kako je mogoče s poštenim političnim de- Demokratski narodni blo<. Pod tem bobnečim naslovom se predstavlja javnosti slovenska demokratska gospoda pod zastavo krivo-nosega Žerjava. Kakor po vsem svetu, tako tudi pri nas izrablja kapitalizem vsa sredstva, da si obdrži odločujočo moč v državi. Ker je pa ogromen kapital koncentriran v rokah par sto bankirjev, torej le male peščice ljudi, ki sami ne pomenijo v političnem življenju ničesar nasproti ogromni armadi kmetskega in delavnega stanu, si stavijo na svoje čelo vedno kako mikavo firmo pod katero skušajo preslepiti izkoriščano ljudstvo, da mu ta zagotovi politično moč v državi. Pri tem kapitalisti ne štedijo z denarjem. Milijone izdajajo za svojo politično stranko. Ko pridejo na vlado, so jim milijoni stokrat povrnjeni iz državnih kas. Demokratska stranka v Sloveniji ni nič druzega kot politično zastopstvo Slavenske banke. V tipravnem svetu te banke najdemo tele voditelje demokratske stranke: dr. Kra-mer, ki kandidira v okrajih Logatec in Kranj. Dr. Lipold, ki kandidira na Štajerskem. Poleg njih sta še v upravnem svetu Slavenske banke Avg. Praprotnik, znan pristaš demokratov in veleindustrijalec Arko. Nad polovico denarja ima vloženega v tej banki čifutska Landerbank z Dunaja. Tako se slov. demokratska gospoda v najtesnejši zvezi z mednarodnimi čifuti predstavlja in ponuja iz žepa? Zakaj zapro reveža, ki nese par pakeleov tobaka čez mejo, tistega, ki cele vagone prešvindla, tistega pa pustijo, da še naprej veriži in draginjo dela? Zakaj ne zapro co4 upravni odbor Trboveljske družbe, ki spušča v Savo na vagone premoga, mesto da bi ga ceneje prodajala in s tem draginjo zmanjšala? Zakaj je trboveljski premog najdražji v Evropi in zakaj so trboveljski rudarji najslabše plačani? Zakaj ne dajo našim vojakom dobre hrane in poštene obleke? Zakaj jih ne premestijo v zdrave kraje, ker imajo vlado? Vsega tega nečejo napraviti liberalci oziroma naši škrici deinokratarji, ker so oni upravni svetniki bank, upravni svetniki Trboveljske družbe, sami fabrikanti in velepod-jetniki, ki kradejo stotine milijonov denarja iz kmetskih žepov, gulijo in derejo vsakogar. Zato valijo vsa bremena na kmeta, obrtnika in delavca. Ker je za to treba imeti poslance in vlado, da lahko vse te lurn-parije uganjajo, hodijo med vas in prosijo kroglic. Zato pa te stvari vprašajte demokrate, radikale in njihove agitatorje! j lom pridobiti toliko premoženje, kakršnega poseduje stari Pašic, ki nikdar v življenju ni delal drugega, ka- ' ; kor edinole »nacijonalno« politiko >za | j kralja in za domovino«. Pojasnite, po- J jasnite to, vi »nesebični« »nacijona- i listi«. Za nas pa je največji hudodelec | tisti, ki je od politike obogatel! v Sloveniji kot najčistejši »nacijonal-ni (narodni) blok«. Slavenska oziroma čifutska Liinderbanka ima nad polovico premoženja Trboveljske premogokopne družbe. Trboveljski premog je najdražji po celi Evropi. Trboveljski rudarji so najslabše plačani v celi Evropi. In ves ta sto- in stomilijonski profit gre v demokratsko Slavensko banko in čifutsko Lan-derbanko. To je druga plat »Nacionalnega bloka«. In zaradi te plati se skuša z vsemi silami kmetski stan organizirati, da se ubrani neusmiljenega izkoriščanja »Nacijonalnega (či-futskega bloka«. Za to bi bil zločin najgrše vrste, ako bi takemu nacionalnemu bloku dal kmet ali delavec s svojimi krogljicami še naprej politično moč, ako bi mu še naprej zagotovil krvavi bič izkoriščanju. Premog rabi železnica in tovarne. Ker ga drago plačujejo, se s tem podraži proizvodnja, vožnja in prevoz blaga in tako rastejo cene ter nastaja draginja. Slavenska banka ima okrog 80 milijonov kredita v Narodni banki po 6%. Banka pa posoja denar po 20 do 25% ali še dražje. Torej brez vsakega truda, brez dela zasluži letno 60 milijonov kron. Obrtnik, kmet morata plačevati strašne obresti, dočim banke bogatijo in ropajo denar na vseh krajih na najlažji način. Vse to^ je omogočeno le, ako imajo politično moč in vlada za to žrtvuje milijone in podkupuje vse vprek, da se vzdrži na oblasti. To oblast jim pa zamore dati edino le najštevilnejši kmetski stan. Kapitalistom v Sloveniji, demokratskim kakor klerikalnim, je najbolj na potu napredujoča zavedna kmetska stranka in bankirji so se zarotili, da jo hočejo uničiti. Včasih se jim posreči, da podkupijo enega ali drugega slabiča, ki izda svoje stanovske tovariše kmete in gre med demokratske agente, vendar fronta zavednih kmetov raste in 8 februarja mora kmetski stan končno obračunati t vsemi svojimi sovražniki. Kmet pomagaj si sam in Bog Ti bo pomagal. Razne politične vesti. NAŠI SHODI. V nedeljo jih je bilo v ljubljanski in v mariborski oblasti nad 50. Mnogi so se spremenili v prave manifestacije kmečke misli. Na mnoge naše shode so prišli nasprotniki, toda so se po večini dostojno zadržali. Le nekod na Štajerskem so podivjani kaplani prišli razgrajat, a brez uspeha. V Št. Rupertu v Slov. Gor. je n. pr. kaplan pripeljal 30 pijanih fantov, toda niti s to gardo ni opravil ničesar, nego se je moral odstraniti, nakar se je zborovanje v redu vršilo. Razpoloženje med našimi voiilci je izvrstno in s polnim zaupanjem pričakujemo volitev. KMET Z GNOJNIMI VILAMI. Tako so klerikalci v svojem lažnji-vem listu naslikali tov. Puclja. Čisto prav, odobravamo. Kajti toliko je že klerikalnega gnoja v Sloveniji, tla ga bo mogoče izkidati le z vilami. Tega dela pa ne bo opravil nihče drugi, kakor kmečka stranka. Dobro ste v sliki pokazali svoj brezmejni strah pred Samostojno kmetijsko stranko in pred tov. Pucljem. »OMAHLJIVCI« IN »NERGAČI«. Cekinasti ^Domoljub«, ki je v sredo izšel pod imenom »Slovenec«, piše o »omahljivcih« v klerikalni stranki. Včasih ste jih imenovali »nergače«. Vseeno! Veseli nas le, da sami priznavate, kako Vas lastni ljudje zapuščajo kar trumoma. Radi svoje politične lažnjivosti in nepoštenosti tudi drugega niste mogli pričakovati. Ali pa ste morda mislili, da vam bo slovenski kmet sledil, pa če ga še tako goljufate s svojo politiko? Bridko se bo glasil obračun z vami, klerikalci, dne 8. februarja! »Nergači« in »omahljivci«, živeli in pomagajte graditi lepšo bodočnost slovenskemu kmetu! LAŽ IN SAMO LAŽ. Klerikalci samo lažejo. Sedaj so si izmislili, da je Pucelj 18. t. m. hotel zborovati v Nemškem Rovtu v Bohinju, toda ni dobil lokala. Resnica pa je, da je Pucelj 18. t. m. imel tri shode, dva v kranjskem, enega pa v kamniškem okraju in je lažnjive in pokvarjene klerikalce povsod imenitno našibal. NESREČEN »KMETSKI k KANDIDAT. G. dr. Albert Kramer, upravni svetnik »Slavenske banke« in »kmetski ' kandidat za okraja Kranj in Logatec na bankirski listi zlaganega nacionalnega bloka, je prišel na shod v Šenčur nad Kranjem. Visoke njegove politike kmetje niso prav dobro razumeli, zato je začel po shodu bolj poljuden razgovor s poslušalci. »Kako pa kaj letina?« jih vpraša. »Te pa še letos ni,« so mu odgovorili kmetje, »letino imamo šele jeseni.« »Kaj pa drugače,« skuša nadaljevati visoki gospod razgovor. Eden mu potoži da mu delajo poljske miši veliko škodo po travnikih in deteljisčih. »Tako, tako,« se začudi »kmetski« kandidat, »tega pa še nisem slišal. Za podgane vem, da delajo škodo, za miši pa res čisto nič ne vem. Bo treba povprašati o tej stvari naše živino-zdravnikek Kmetje so se gospodu kandidatu iz vsega srca smejali. Za demokratske živinozdravnike Ipavce, Cehe, Kunce in druge široko polje raziskovanj v glavah in na polju. AGITACIJA OKRAJNIH GLAVARJEV. Kranjski okrajni glavar, ravnatelj gimnazije in živinozdravnik iz Škofje Loke, romajo po Kranjskem okrajnem glavarstvu in ponujajo ljudem spufa-no robo zlaganega nacijonalnega bloka. Največjo piko imajo na samostoj-neže. Visoki gospodje ponavljajo bankarsko lumparijo in lažejo, da je SKS propadla in skušajo vjeti kak glas za Žerjavovo Slavensko banko. V Žabnici so visoki gospodje, ki uganjajo to svinjarijo, doživeli zaslužen poraz. Kmetje so se zahvalili za njihovo bankarsko kramo in odločno izjavili, da ostanejo pri SKS in da bodo volili le svoje kmetske zastopnike. Če hoče tistih par demokratskih mandel-cov, da gremo skupaj, naj kar vržejo kroglicye v skrinjico Sam. kmetijske stranke. Zgage pa jim ni treba delati med kmeti. In visoki gospodje so od- čii s čifutskiini nosovi. Tako naj kmetje povsod napravijo s priganjači bankarskih kandidatov. Zgagarjem pokazati vrata, četudi je to glavar, živinozdravnik, ali kaka druga živina. URADNIKI. NE IZZIVAJTE! Kočevski okrajni glavar in orožni-ški kapetan potujeta po okraju in poučujeta orožnike, kako morajo postopati pri prihodnjih volitvah. Za to potovanje delamo odgovornega g. velikega župana, kakor on sploh odgovarja za vse nezakonitosti, ki jih vrše razni okrajni glavarji in drugi javni nameščenci. Prav vse bomo radi teh dejanj postavili pred sodišče. Samo še potrpite par dni, kmalu bo 8. februar! Zato: Ne izzivajte, sicer Vas bo glava bolela! PRI NAS NI NASILJA! Žerjavovo časopisje: Kdor piše, da se poslužuje moja vlada nasilja, je protidržaven element, ki ruši temelje naše države. Ata Narod: Sedaj poročajo, da je upravna oblast odvzela pravico kol-portaže tudi zeinljoradniškim »Novo-j stimNa mnoga še leta! Mostec. Iz breškega posavja. Gosp. urednik, namenil sem se nekaj vrstic poročati; ne prevelike zanimivosti, vendar nekaj je pa, ker od lanske povod nji se nisem oglasil. Letos Vam poročam o drugi nezgodi in sicer o potresu, ki nas vedno vznemirja tudi dvakrat na dan. Ker me pa tudi zanima volitev, bi rad izrekel 6voje mne-aej. Baje se oglaša vedno več kandidatov. Zvedel sem, da imate na Kranjskem 9 skrinjic in na štajerskem celo 14. To gotovo nekaj pomeni. Še bode za mizarje mogoče trda šla, da se toliko skrinjic o pravem času zgctovi. Dragi tovariši kmetje, združimo se v naši stanovski samostojni kmetijski stranki in volimo za sebe dne 8. februarja v spomin 351-letnice Matija Gubca, ki je prestal za nas grozno smrt. Zato vrzimo kroglice na Kranjskem v tretjo in na Šta- jerskem v šesto skrinjico, drugim pa figo! Za staro pravdo i — Volilec. KOROŠKO. Mežiška dolina. Presneta reč, sedaj bomo pa kmetje imeli že nebesa na zemlji, o kako se nam bo dobro godilo, seveda samo do 8. februarja, potem bo pa tiste obljubarske gospode kar manj. Kar eden za drugim hodijo po naši dolini; najprvo je bil dr. Gosar, nato je bil napovedan dr. Miil-ler, ki pa ni imel časa, nato je prišel tudi stari Grafenauer. Ljudje v obče pomilujejo revčka, ki ima res velike zasluge za koroške Slovence, da so 9e mu na stara leta možgani tako zmešali. Ta je že bolj koren jaški, zato se je potrudil tudi v najbolj oddaljene kraje, medtem ko se gibljejo doktorčki le bolj po dolini. Čudno se zdi nam kmetom, da poleti, ko nam je nekaterim dvakrat pobila toča, drugim ni zazorilo žito itd., da tedaj nismo videli nobenega poslanca, ki bi nam bil volje kaj pomagati. Ubogi revčki, kar smilite se nam, kako je biti luštno poslanec in vleči mastno dinarčke. Nam se zdi, da je vas veliko poklicanih, pa bo malo izvoljenih. — Kmetje z Mežiške doline bo-demo volili samo kmete, 6 skrinjica je naša, vse drugo je goljufija. Državni uradniki in volitve. Kaj pomeni za državo dobra uprava, o tem razpravljati se mi zdi popolnoma odveč, saj občuti sleherni državljan na svoji lastni koži posledico slabe in nezdrave uprave. Uprava pa zamore biti dobra edinole tedaj, če ima dobre, vestne in objektivne uradnike, ki vrše svojo uradniško funkcijo nepristransko in točno po zakonskih predpisih. Da pa more uradni-štvo tako ravnati, je predpogoj, da je v vsakem ozira neodvisno, predvsem pa neodvisno od pritiska od zgoraj, katerega se sedaj le prepogosto poslužujejo politične stranke v dosego raznih ugodnosti za svoje pristaše, katerih bi sicer pri neodvisnem in objektivnem uradovanju samega urac«-nlka ne mogle doseči. Dalje pa mora biti uradništvo popolnoma neodvisno v materijelnem ozira, kar bi tudi najprej pripomoglo do odprave korupcije v upravi, ki je za našo državo nad vse pogubna. Korak k zboljšanju materijelnega stanja uradništva je storila nova uradniška pragmatika, ki predvideva vsaj delno odpomoc z ureditvijo uradniških prejemkov ter naredba prometnega ministra o olajšavah na železnicah. Človek bi mislil, da bo vlada vsaj sedaj tik pred volitvami »velikodušno« storila za uredništvo to, kar je po zakonu storiti dolžna, da mu bo izplačala razliko med starimi in novimi Kaj prinesejo volitve. Pod tem naslovom je priobčil ata Narod prerokovanje dr. Lenarda. Res, kunštni so ta gospod! Ker so pa kunštni, so jo tudi pogruntali. Slovensko ljudstvo je lahkoverno, saj verjame celo cigankam, ki mu prerokujejo ;srečcK z roke ali pa iz kart, zakaj bi pa no verjelo njemu, ki je doktor in ki piše v ata Narod? Tako so mislili ta veleučeni doktor in so takoj začeli prorokovati g. Žerjavu »srečo« pri volitvah. Zgodi se pa često, da se ciganka pri svojem »prerokovanju« prav pošteno ureže, če ni dovolj previdna in da mora v takem slučaju brez vsakega odlašanja pobrati šila in kopita, če noče dc-biti svojega plačila po hrbtu. Tega pa atov prorok najbrže ni pomislil ali pa je pozabil, da prerokuje o dogodkih, ki bodo že v treh tednih dokazali pravilnost njegovih prerokb. Možno pa je še eno, — da si je gospod prorok omislil kotiček po Radičevem vzorcu — pod posteljo, češ, tu me pa ne bodo našli. Pa je prerokoval: V bodoči skupščini bo absolutni gospodar g. Pašič. Pri tem gospodarstvu bo imel vernega pomočnika Žerjava. To pa zato, ker Davidoviče-vih demokratov sploh ne bo v skupščini, ker ne bodo izvoljeni. (Najbrže imajo g. doktor v9e Davidovičeve vo-lilce na špagi!) Zemljoradnikov razen samega Puclja tudi ne bo na poslanskih sedežih. To pa zato, ker so imeli že sedaj malo, prihodnjič bodo imeli komaj kaj čez nič. (G. doktor so pozabili, da so zemljoradniki sedaj stali po dejanski moči, po številu dobljenih glasov, med 9 parlamentarnimi grupami na 4. mestu, da so bili močnejši samo radikali, Radičev-ci in Davidovičevci ter da se Žerja-vovcev v primeri z zemljoradniki še pod povečevalnim steklom ne bi moglo najti! Tudi so g. doktor pozabili vedeti, da je zemljoradniška stranka vsak dan močnejša, ker se sistematično izpopolnjuje njena organizacija. Pa kdo bi g. doktorju zameril, da niso dobre poučeni o nas kmetih, ker tako velikemu gospodu bi se res ne spodobilo, da bi se o kmetih informirali!) Pa pravijo nadalje: Radikali bodo »znatno« napredovali. Imeli bodo v najslabšem slučaju 130 mandatov. Največ jih bosta pridobila znani korupcijonist dr. Laza Markovič v Hercegovini in črnožolti podrepnik dr. Srskič v Bosni. (No, če se g. doktor zanašajo na ta dva, bo bolj »švah«!) Samostalni demokrati bodo tudi »znatno« napredovali. To pa zato, ker so postavili skrinjice po celi Srbiji, pa tudi na Hrvatskem, Vojvodini in Bosni. (G. doktor so pa pozabili napisati, da prazna skrinjca še ne da poslanca. Vejo pa to prav dobro, zato so kljub svoji veliki radodarno-sti obljubili samostalnim demokratom samo še kakšen nov mandat.) Radi-čevci pa kratkomalo odpadejo, ker ne bo vlada dopustila, da bi se razvili. (To je torej tista svobodna odločitev naroda! Ali je Radič identičen s hrvatskim narodom?) Konec je pa tak, da so volitve v Sloveniji brez pomena! (Čujte, čujte, kaj pravijo g. doktor!) Kajti vseh 26 mandatov, če jih ne dobi Žerjav, ne bo pomenilo čisto nič za državno politiko! (Tako torej, g. doktor, naših 26 slovenskih poslancev po vašem ni toliko vrednih, kakor 26 poslancev, izvoljenih recimo v Bosni, Vojvodini ali Južni Srbiji?" Lepa hvala, da ste povedali, kako mislite o nas Slovencih, ki ne trobimo v Pa-šičev velesrbski rog!) G. doktorju bi mi, slovenski kmetje, nujno svetovali, naj si takoi preskrbijo dvoje »špegl«. Ene naj bodo tako ustvarjene, da bodo iz 1 napra- vile 10, š temi bodo g. doktor šteli krogljice v skrinjicah Pašiča in Žerjava. Druge »špegl « pa morajo biti tako ustvarjene, da bodo iz 10 napravile 1; p, temi bodo g. doktor šteli : krogljice v naših zemljoradniških | skrinjicah. Če se pa g. doktor ne bodo ravnali po teh nasvetih, jih bo 8. februarja lahko zadela kap. Pa na br- log pod posteljo tudi ne smejo pozabiti! Končno bi še vprašali g. doktorja, kje so se učili logike?! Njih premise, ki jih rabijo za svoje sklepe v omenjenem prerokovanju, in pa način tvorenja zaključkov, vse to je nekam čudno kunštno. Morda je to nova logika ate Naroda? levice. Zadnja kmsM wska (Dopis štajerskega kmeta). prejemki ter izdala legitimacije za znižano vožnjo na železnici. Sicer bi v tem slučaju prav gotovo smatralo le malo število uradnikov ta čin vlade kot naklonjenost uredništvu, ogromna večina pa bi bila uverjena, da je to le navadno agitacijsko sredstvo, 8 katerim si skuša vlada sedaj pred volitvami pridobiti uredništvo. Toda zgodilo se ni niti to in se v doglednem času najbrž tudi ne bo. Za izplačevanje razlik med starimi in novimi plačami >nema pare«, ker — volitve stanejo, in legitimacij za ugodnost na železnicah vlada ne more izstaviti, ker jih državna tiskarna ne more dotiska-ti! Vsak pastir pa že ve, da bi najmanjša tiskarna v Ljubljani z lahkoto natisnila v nekoliko dneh uradniške legitimacije za celo državo! Pač pa se uradnika, ki vrši svojo službo objektivno in vestno ter se noče pokoriti raznim političnim pritiskom, kratkomalo prestavi, ne da bi se mu povedalo zakaj in uvedlo proti njemu ev. disciplinarno preiskavo. Da upliva tako postopanje vlade napram uradnikom moralno uničujoče, jim jemlje potrebno avtoriteto, jim ubija vsako veselje do požrtvovalnega dela in škoduje naši celokupni upravi, je jasno. Koliko bodo državni uradniki vladnim farbarijam še nadalje nasedli in ji pomagali pljuvati v svojo lastno skledo, bo pokazal 8. februar. Že marsikaj ste slišali o uporih naših pradedov in strašnem izmoz.°ava-nju ubogega kmečkega naroda od strani krvoločnih trinogov, grofov, baronov, drugih plemičev - pcseslnikov in višje duhovščine kot lastnice velikih posestev. Nižja duhovščina je deloma bila poslušna višjim predpostavljenim, deloma pa je držala z ljudstvom v boju proti trinogom. Tudi dandanes najdete dobre duhovnike, ki čutijo z ljudstvom, toda so mirni, ker vedo, kakšna kazen jim preti, ako bi se uprli za ljudstvo škodljivemu klerikalizmu. V Jugoslaviji se bije sedaj hud boj za obstanek med kmečkim ljudstvom in gospodo. Iz ljubezni do zemlje in sotrpinov sem tudi jaz stopil v ta boj. Vidim, da jih je že mnogo, ki tavajo po izdajalski poti in torej delajo za kmečki pogin na korist gospode. A gospoda se sedaj bori za pridobitev čim več naših izdajalcev, med tem ko se v Beogradu tem bolj zadovoljno smejejo, čim več kmetov je kedo potegnil za nos. Jasno se vidi, da nas ima gospoda samo za norca, zato je potrebno, da se zdramimo, ako nočemo še večjega trpljenja v obliki davkov, taks in drugih takih prijaznosti. Večkrat sem čital o strašnih kmečkih puntih in o Matiji Gubcu, voditelju kmečkih.uporov. Kupil sem si tudi knjigo »Zadnja kmečka vojska«, ki se dobi pri knjigotržcu Veikslu v Mariboru, pa tudi drugod po prodajalnah knjig. Kakor hitro prečitaš to knjigo, ti zavre kri, kajti tam popisane grozote so neverjetne in vendar resnične. Naj navedem nekaj stavkov. Ko je grof Tahi Ferenc od 1. 1560 do 1573 prevzel posestvi Susjed in Stubica, je takoj začel hujskati grofe in velikaše na Hrvatskem, Kraniskem in Štajerskem proti kmetom, katerim je nalagal strašne davke. Drugi veli-kaši so mu sledili — kdor se je branil, je plačal z mukami in smrtjo.. Najhujša zver je bil grof Tahi. Kmetje so morali oddati prav vse 7rn;e in vino, a za lastno hrano so si morali nabirati želod in hrastovo skorjo. Mnogi so od lakote pomrli. Pobožni župnik Babič je hodil v Zagreb kupovat kruha, da ga je delil med ubogo ljudstvo, toda s tem si je nakopal smrtno sovraštvo višje gospode. Končno je obupani narod zgrabil orodje, kose, krampe, sekire in drugo ter se je pod vodstvom Matiie Gubca obrnil proti grajščakom. Začel se je boj za staro pravdo. Grajščaki so pod vodstvom hrvatskega bana zbrali veliko vojsko, a še ne bi bili premagali kmetov, da se med bedniki niso našli izdajalci, ki so za Judeževe groše pomagali plesti gosposki bič za kaznovanje kmetov. Prav kakor danes pri nas ... Zanimivo je tudi, kdo je bil takrat ban, t. j. cesarjev namestnik na Hrvatskem. Bil je to zagrebški škof Juri Draškovič. On je imel vso oblast v rokah in je zbral veliko vojsko proti kmetom. Bedni kmetje so vsled silne škofove vojske bili premagani. Matija Gubec je bil obsojen na strašno smrt. Posadili so ga na razbeljen železni prestol in mu postavili na glavo žarečo železno krono, a njegove nesrečne sobojevnike in sotrpine so pobijali in morili, kakor muhe. Danes ni več grajščakov, ki bi zatirali kmeta; namesto njih pa imamo še hujše tirane. To so razni bankirji, advokati in politikujoči duhovniki. Navidezno se vsi ti med sabo tepejo za nekaka svetovna naziranja, v resnici pa mislijo samo na to, kako bi kmeta in ljudstvo sploh izmozgavali. Posebno Tebe, kmet, imajo zvezanega v Kmečki zvezi, da moraš molčati. Dr. Korošec, dr. Žerjav, Pašič, vsi so enaki in se med seboj tepejo samo za to, kdo bi smel najbolj vihteti bič nad ljudstvom. Nižii duhovniki morajo mnogokrat proti lastni volji pomagati našim trinogom in izkoriščati v to svrho celo cerkev, sv. vero, priž-nico, spovednico, pekel in nebesa. Še na smrtni postelji često ne prizanese-jo ubogemu trpinčenemu kmečkemu človeku. Dragi tovariš, ki si že spoznal to strašno kugo, idi sedaj od soseda do soseda. Povsod pokaži naš pravi »Kmetijski List«! Pokaži ta članek, ki ga je pisala navadna kmečka roka! Povsod dopoveduj, da je za kmeta edino-le Samostojna Kmetijska Stranka, a naš voditelj je tov. Ivan Pucelj. Glavna bitka bo 8. februarja. Povejte mož°m, da ne rabimo kos, sekir, krampov in drugega orodja za to bitko, nego samo volilno kroglico. Dajte to kroglico naši kmečki stranki, tedaj bodo naši krvosesi naenkrat poraženi. Storite vsi kmetje in obrtniki svojo sveto dolžnost in vrzite 8. febr. kroglico v skrinjico SKS, kjer je nosilec liste tov. Ivan Pucelj. Josip Gangl. Cienerslmaior von Hofer ali Lažojivi Kljukec. Vsem je še v živem spominu avstrijski generalštabni poročevalec in njegove farbarije. Vsak dan je »zmagoval«, napredovala je avstrijska vojska, viel je na tisoče Rusov in vse je po tolikih »zmagah« komaj čakalo konca vojske. Konca pa ni bilo. In prešlo je leto, dve, tri, štiri... Hofer pa je še vedno >:zmagoval«, in zato so ga bili ljudje krstili za Lažnjivega Kljukca. Na tega lažnjivega generala spominja Žerjavov Nacijonalni blok. Povsod ljudje beže pred temi bankirji in plačanci bogatih družb, kakor pred gobavci, vsak se sramuje imeti z niimi kaj skupnega, v časopisih pa lažejo kakor avstrijski general von Hofer o zmagah. Pišejo sami v kakšen zakoten listič v Sarajevo in potem brž to »mišljenje« kunštnega Sarajlije pri-neso kot dobro »informacijo« pouče- nega človeka. Prismrdi »pisatelj in duhovnik«, iz Beograda s člankom v »Slov. Narod« in klobasa, kar gospodar želi, ki sedi po kavarnah. Obre-kujejo zlasti zemljoradnike, ki preganjajo korupcijo in trosijo laži. Volil-cev pa nimajo. Na deželi so tisti redki zapeljanci prave bele vrane, edina opora so še tista mala gnezda, ki so v dobi taborov in čitalnic držala nem-čurstvo pri nas, sedaj ko tega ni, so pa iz »noblosti« vsaj za silo »Jutrov-ci«. Seveda bo 8. februar sila mučen in tisti, ki razmer ne poznajo, pa verjamejo Lažnjivemu Kljukcu ljubljanskemu »Jutru«, se bodo na dan volitev poskrili. Kdor hoče, da bo njegova kroglica kaj zalegla, naj jo vrže v skrinjico Samostojne Kmetijske Stranke, danes pa je že jasno, da dr. Žerjav ne bo izvoljen. Poslano. Ker širi gospa Marija Osrajnik različne lažnjive stvari, kako je pošteno odpravila svoja otroka Adolfa in Marijo Tavalec, smo primorani kot dobri poznavalci prejšnjih in današnjih razmer pokojnega Ivana Tavalec izjaviti: Da sta otroka od strani nemoralne matere gmotno težko oškodovana in ogoljufana in da to, kar je pripravil pokojni oče svojima otrokoma, uživajo danes protizakonito — tujci. Maribor, v januarju 1925. Prijatelji pokojnega Ivana Tavalec. Drofenik koncem leta 1922. Koncem 1. 1922. se je Pašič hotel znebiti demokratarjev, pač pa je hotel za vsako ceno zadržati v vladi Samostojno kmetijsko stranko. Takratni SKS poslanec Drofenik pride domu. In tu se vrši sledeči razgovor: Gospa Drofenikova: »Kaj je nove- Drofenik: »Gre sedaj za to, ali gremo v vlado, ali ne. Hudo je to, da Pucelj noče in noče več v vlado.« Gospa Drofenikova: »E, pa pejd Ti v vlado, Pepek!« Število naročnikov na »Kmetijski list« je že naraslo za 1000 več kot lansko leto. Pridobivajte pridno nove naročnike ter pošljite naročnino vsaj do 1. februarja. Na razna pismena vprašanja odgovarjamo, da bo skrinjica SKS postavljena na vseh voliščih. Če kdo drugače govori, ga nam naznanite, da ga izročimo sodišču v zapor! Shodi se bodo vršili: v Dramljah 25. t. m. po rani maši. 1. februarja po rani maši v Dobovi, ob 11. uri istega dne v Kapelah pri Brežicah. Dne 2. februarja po rani maši v Pišecah, ob 11. uri v Artičah. Na omenjenih shodih poroča kandidat Mrmolja. V nedeljo 25. t. m. se vršita shoda tov. Zobnika pri Sv. Andražu v Slov. gor. in na Polenšaku. Vabilo na redni občni zbor »Kmetijske zadruge v Sp. Polskavi r. z. z o z., ki se vrši dne 1. februarja 1925 ob 13. v občinski hiši na Spod. Polskavi. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbore; 2. čitanje revizijskega poročila za leto 1923 in 1924; 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1924; 4. poročilo na-čelstva in nadzorstva; 5. volitev na-čelstva in nadzorstva; 6. Sklepanje za nakup zadružne mlatilnice; 7. slučajnosti. Opomba: Ako bi občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor na istem mestu z istim dnevnim redom, ki bo sklepal neglede na število članov. — Načelstvo. Na kmetijski šoli v Št. Juriju ob jui. žel. je letos 33 učencev, med tem ko ! jih je lani bilo le 18. Zadruga mlinarjev in Žagarjev v okraju Slov. Bistrica si je na občnem zbora dne 18. januarja 1925 izvolila za načelnika g. Antona Laha, posestnika in mlinarja v Zgor. Polskavi. Najtopleje čestitamo! V zagrebški mestni elektrarni je v nedeljo eksplodiral veliki kotel. Eden delavec je težko poškodovan, štirje pa lahko, vkljub hudi eksploziji, ki je uničila celo kotlarno in vse sosednje stroje. Požar je uničil posestniku Šporarju v Sv. Križu nad Jesenicami hišo in gospodarsko poslopje. Škoda je zelo velika. Velik požar je nastal v ponedeljek v Gornji Bistrici pri Rušah v Kobije- vi žagi. Iz šest krajev so prišle požarne brambe na pomoč. Žaga je zavarovana za 3 milijone dinarjev. Škoda je morebiti še večja. Pomilostitev. Janez Kristan, ki je bil zadnjo jesen v Ljubljani na smrt obsojen, je pomiloščen na dosmrtno ječo. Na semnju v Novem mestu je bilo zopet več žepnih tatvin. Nekemu možu je bilo ukradenih 44.000 kron, izkupiček za voli. — Na vlaku je bil okraden eden za 17.000 kron. — Bodite previdni in spravljajte denar na varna mesta! Strašna železniška nesreča se je dogodila pri Dortmundu v Nemčiji. Osebni vlak, v katerem je bilo okroglo 2000 delavcev, je trčil z ekspres-nim vlakom. Mrtvih je bilo nad 25. težko ranjenih nad 60, skoraj vsi potniki pa so lahko poškodovani. Morilca, ki je začetkom decembra umoril v Vidmu pri Krškem Jakoba Verdelja in njegovo ženo Marijo, so sedaj našli in zaprli v Zagrebu v osebi Jožefa Hercega. Morilec je služil pri umorjenih. Roparski napad sta izvršila 5. t. m. dva tolovaja med Orehkom in Zajčjim vrhom na Lazih pod Gorjanci na Martina Kralj in Jožefa Hrovatiča, ki sta prihajala iz Novega mesta. Tolovaja sta odnesla 3000 dinarjev. Advokatov je v Sloveniji 191. Recimo, da povprečno zasluži eden le 5000 dinarjev na mesec, bi to bilo na leto že okroglo 12 milijonov dinarjev. Toda, gospodje imajo še svoje koncipijente in uradnike, ki tudi hočejo živeti. Mirno lahko trdimo, da iz-žemajo advokati na leto iz Slovencev najmanje 100 milijonov kron! Ali ga ni škoda tega denarja? V poštni urad na Krki so vlomili 16. t. m. roparji in odnesli poštno blagajno. Na kolodvoru v Hočali pri Mariboru je ključavničar Koren po nesreči prišel pod lokomotivo, ki mu je odraza*. Ia obe nogi pri kolenu in ga težko poškodovala tudi na glavi in prsih. Pre-| peljali so ga v bolnico. V Orehovi vasi pri Mariboru so neznani tatovi vlomili v trgovino g. Vaj-diča in odnesli blaga za 3000 Din. Koristi kmečkega ljudstva nesebično zastopa samo S. K. S.! Jff" Vprašajte klerikalce, kdaj se vrnejo vojaki iz Maeedonije! Napoved za dohod mo Ljubeznivost je vedno tam najlepša, kjer se jo najmanj pričakuje. » Človeka se more soditi tudi po tem. kdo ga hvali. (Konec.) Odbitki. 1. Neposredni davki, doklade in vai konkurenčni doneski. Dohodnine ni upoštevati, pač pa invalidski davek, rentnino in vojnico (vojaško takso). Pod konkurenčnimi doneski je umevati morebitne obvezne prispevke za zidanje ali popravo šole, cerkve, župnišča itd. 2. Obresti od dolgov. Navesti je one obresti, ki so bile v preteklem letu v resnici plačane ali pa koncem leta vsaj v breme vpisane. Če dolg dne 1. januarja davčnega leta še ni obstojal vse leto, je navesti obresti z onim celoletnim zneskom, ki ga bo plačati v tekočem (davčnem) letu. Na tretji strani napovedi je navesti v posebnem razpredelku ime in bivališče upnika, znesek dolga in obrestni odstotek. Te podatke porabi davčno oblastvo seveda potem v ta namen, da kontrolira napoved upnikovo in da se prepriča, če je upnik te obresti napovedal kot dohodek. Upnik ima plačati dohodnino potem tudi od teh obresti, poleg tega pa še rentni davek. To velja vendar samo za navadne upnike, ne pa n. pr. za hranilnice in posojilnice. Če ima kdo kakega upnika, ki bi se vsled tega mogel znašati nad njim kot dolžnikom, je včasih boljše, če obresti od takega dolga sploh ne navede. 3. Odplačila glavnice. Ta razpredelek je sedaj brez pomena, ker je zakon v tem ozira že iz premenjen. V razpredelek ni torej ničesar vpisati. 4. Trajna bremena. Tu je navesti, na pr. užitek ali kake druge prispevke, ki jih mora dajati gospodar svojim staršem ali drugim osebam, če ne žive ti z njim v skupnem gospodarstvu. Taka bremena so samo takrat odbitna, če temelje na posebnih pravnih naslovih, torej le, če jih mora gospodar dajati na podlagi kake posebne pogodbe (izročilno pismo, kupna pogodba), na podlagi razsodbe, sodne poravnave ali na podlagi prisojilne-ga pisma. Za prispevke, ki se redno dajejo ženi ali možu, staršem ali otrokom — če te osebe ne žive z davčnim zavezancem v skupnem gospodarstvu — ta določba ne velja; taki prispevki se upoštevajo, če tudi ne temelje na posebnih pravnih naslovih; pač pa zahteva zakon, da se obdavčijo ti prispevki pri prejemnikih. Pripomniti moramo namreč, da je i na tretji strani napovedi navesti ime ! in bivališče prejemnika teh prispev- j kov ali užitka. Ako znašajo užitek ali pa prispevki na leto več kot 5000 Din, se predpiše dohodnina potem tudi tem osebam, poleg tega pa še rentni davek. Prav za prav se jim predpišeta oba davka že takrat, če znašajo užitek ali pa prispevki tudi manj, a če ima prejemnik še kak 1 drug dohodek, tako da znašajo potem skupni dohodki več kot 5000 D. i 5. Prispevki za bolniške blagajne. Tu pridejo v poštev za kmetijske posestnike kvečjemu njih lastne premije za zavarovalnice zoper nezgode in še te samo do zneska 75 Din; če so pa zavarovani tudi otroci aH žena, pa do zneska 150 Din. Prispevke za bolniško blagajno za j posle, pomočnike itd. je odtegniti že i pri dohodkih iz zemljišča ali pa iz ! podjetij. (i. Zavarovalnice (zoper škodo). Te se upoštevajo že naprej pri i preračunitvi dohodka iz zemljišča, iz I poslopja in podjetij. Tu je vpisati kvečjemu ono zavaro- ' valnino, ki se plačuje za zavarovanje j pohištva. ■ 7. Zavarovanje življenja. } Če je zavarovan gospodar sam, se j sme odtegniti največ 75 Din; Če so ! zavarovani pa tudi otroci ali žena na 1 Nesramnost drugih nas bolj moti. kot naša lastna. TISKARNA MERKUR L1U8LJANA Simon Gregorčičeva oiJe« it 13 »»^HiimnuiMKMHaifl^M^aM Tlsss časopis«. po*ct-nlc«, knjiga, broiur«, leteke, cenit«, pravili, laptvfcs, va« trQG7sk* in ursdn* ti«ko?tn« Itd. v eni in v več barvah Najbolj čudni ljudje so oni, ki hočejo vse vedeti, a ničesar ne verjamejo. * Če se kača še tolikokrat levi, ostane vedno kača. ♦ ■ Nihče nima toliko prijateljev, ka- i kor ljudstvo pred volitvami in nihče j toliko sovražnikov, kakor ravno.isto j po volitvah. Lastna knjigo*«8%ica Edino najboljši šivalni stroji so ie Ljubljana (blizu Preše; novega spomenika ob vodi) znamke Gritzner in Adler za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju nogavic brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago Posluje po celi Jugoslaviji Ustanov. I. 1913. — Del. glavnica znaša 3,000 000 Din v zla u V NOV (»PREUREJENIH PROSTORIH M TRG 5i 6 y LJUBLJANI MESTNI TRG št 9 obrestuje vi«£e na hranilne knjižice in tekoči račun po J«r* eo °/ m lirtelnje v vseh pnljobnik dimenzijah in barvah. Motna »iojje a odpovednim rokom obrestuje tudi Tišje po dogovor«. Mprejema t ink»s« taktare ia eesije terjatev. FomhM* 4»j» proti popolni varaoati na vknjižbo proti poroštva ia proti laatavi. IBIIIIHUlBlIIMt Pripuroloiuo ivrdko Prepričajte se nrrrf nakupom I Naročajte in širite povsod Da se dobi dobro in trpežno blago za moške in ženske . obleke in vse druge potrebščine, samo A, češki izdelek pri .^r t ^ |N£f»I«tae Jamstva jam41 m taborno kakivMfc »SALONIT« Js m pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja Sirom cele Evrope. — Proračune, kataloge, cenike in navodila po-iOJa brezplačno: »Split« d. d. h cement Portland, Ljubljana. aii*u PreAeruovegn spomenika ob Ljubljanici.) Prostovoljno se proda cela KMETIJA, njive, travniki, gozdi, skupno 40 oralov s hišo in vsemi gospodarskimi poslop; i, vse zidano in v najboljšem stanju na Kup-ljeniku št. 6, pošta Bohinjska Bela. Podrobne informacije se dobi na licu mesta. NAJCENEJŠI NAKUP sogavic, žepnih robcev, irisalk, klota, belega in rjavega platna, sifona, ■eravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, po-Tebščin za šivilje, krojače, čevljarje, Bedlarje in brivce, škarje za kro-iače, šivilje in za obre-•sovanje trt. Na veliko in malo. Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji „V R TDžamonja in drugovi, družba as omej. zav., Maribor. Največji izbor rasnovrstnih plemenitih sadnih dre-res (čepov) v najpiemenitejših vrstah in v vseh (iblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme aeieujave, evetja ia gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in rastno akrasno grmovje in drevje imam* Zahtevajte cenike! eelo leto. Zahtevajte cenike! Za pomladansko posetev lanu imamo na razpolago Ia RUSKO LANENO SEME, katero oddajamo pod lastno ceno. Mehanična vrvarna, terilnica lanu in konoplje ter predilnica S-TON ŠINKOVEC d. d., Grosuplje pri Ljubljani. 9S/99% v vrečah po lOO k® Dira 7-50 $3U K) franko Ljubljana, prof I takojšnji odlocitvf. — Gallca dospe še ta mesec in bo se c žirom na Eelo ugodno ceno b malu razprodana. Nudimo najbolljiS.o osrednja gosp. ase dr. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7 Brzojavi: OUHaiSICa ££$18 Št 4 (V S3Stn! Stara/. Telefoni: trgovska. Kapital m tmm Din 19,000.000'- m l46'458 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. EKSPOZITURE Logatec. Prevališ PODRUŽNICE: Maribor tar5ik, Konjice, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenj^radec, Slovenska Bistrica ftatisnil* tiskarna »Merkur«., trg.-md. d. d. v LJubljani. SrvdBik: Ivaa PuectJ. 90234802010100020200000002010102015323480001000102000000020102020100310001002300