Nova pot
Na volitve ne gremo z novim programom, ne s posebnimi obljubami, temveč z že davno izdelanim programom, hi smo ga štiri ' leta ustvarjali na bojnem polja in v zaledju.
T1TJ
Cena 2 din, mesečno 8 din
Leto I. - Štev. 15
Vestnih Osvobodilne ironie celjskega okrožja. Izhaja vsak petek
Celje 26. oktobra 1945
Kaj in zakaj bomo volili 11. novembra?
Stara Jugoslavija je potrebovala skoraj tri leta, da je lahko razpisala volitve v ustavodajno skupščino. Politične skupine, ki so se borile med sebo} za oblast, so imele kaj različne poglede na ureditev države, velesrbske čaršijske stranke pa so hotele pridobiti na času, da z obljubami in lažmi preslepijo ljudske množice, jih odtegnejo resnično ljudskim, demokratičnim pokretom in na ta način uresničijd svoje protiljud-ske, imperialistične težnje. Tako je prišlo do proslule vidovdanske ustave, ki je postala grobokop suverenosti jugoslovanskih narodov, ki je uzakonila neenakopravnost slovenskega, hrvatskega, črnogorskega, makedonskega naroda, jih ponižala na stopnjo drugo in tretje-rednih »plemen«, zagotovila pa je vele-srbskim finančnim in političnim špekulantom ogromne proiite na račun izkoriščanja neenakopravnosti jugoslovanskih narodov in delovnega ljudstva Jugoslavije sploh; drobtine od teh težkih milijard dela in znoja kmečkih in delavskih množic pa so bile namenjene proti-Ijudskim voditeljem, klikam in strankam v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Skoplju in Cetinju, ki so se udinjale, pokorno krivile hrbtenico in »zastopale« interese svojih narodov, to se pravi pomagale izkoriščati, izdajati in pritiskati svoje lastno ljudstvo. Pa še ta senca demokracije je bila režimom politične in socialne reakcije stare Jugoslavije odveč. Ne samo, da so ustvarili iz Jugoslavije peto kolo brez vsakega ugleda in vpliva v zunanjem svetu, da so ustvarili polkolonijalno balkansko državo z imenom Jugoslavija, ki je postala plen pohlepnih in dobička lačnih inozemskih finančnih koncernov in izkoriščevalcev našega narodnega bogastva, še tisto malo svoboščin, ki jih je dajala krivična velesrbska vidovdanska ustava, so ukinili z uvedbo odkrite diktature dvorski spletkarji z Aleksandrom na čelu, slavo-hlepni in nesposobni generali Živkovi-čevega kova, kockarji in borzijanski goljufi Stojadinovičeve branže, da ne govorimo o političnih špekulantih, pustolovcih, karijeristih in fašistofilih Jevtiču, Cincar-Markoviču, Cvetkoviču, Mačku in nešteto drugih. Prav nič čudnega ni, če se je država, ki se je ustvarjala v takšnih okoliščinah, znašla aprila leta 1941 v popolnem gospodarskem, političnem in vojaškem polomu. Geslo ljudskih množic, ki so stopile v borbo proti osovraženemu okupatorju brez in mimo svojih »starih in preizkušenih voditeljev«, je bilo: »Nočemo več stare, korumpirane, protiljudske pred-aprilske Jugoslavije, uustvariti hočemo novo, nacionalno enakopravno in socialno pravično ljudsko državo.« Za to geslo so umirali junaški sinovi našega naroda, padali so talci, tisoči junakov so prenašali nečloveške muke in zlo-v stavljanja po italijanskih, nemških, belo-gardističnih, ustaških in četniških mučilnicah, kjer so jim trgali in mesarili ude pri živem telesu, za svobodo in za novo Jugoslavijo so stisnjenih zob in pesti prenašale vse žalitve, ponižanja in strašne žrtve naše žene, kmetje, delavci, inteligenca, mladina so gledali iz dneva v dan smrti v oči po italijanskih kaznilnicah in v strašnih brlogih nacistične zveri — v koncentracijskih taboriščih. Ves narod je bil prežet z vero in
Sovjetska zveza odlikovala tov. Borisa Kidriča
Predsednika Narodne vlade Slovenije, tov. Borisa Kidriča je Sovjetska vlada odlikovala z Redom Kutuzova I. stopnje. Iz vseh krajev Slovenije pošiljajo predsedniku številne čestitke k temu visokemu odlikovanju in priznanju za njegove zasluge v narodno osvobodilni borbi.
Ob proslavi obletnice osvoboditve Beograda so z manifestacije v Celju poslali naslednjo čestitko: »Sovjetska zveza je spet priznala velike zasluge naših narodov za zlom fašizma, ko je odlikovala mnoge naše častnike in državnike z redom Kutuzova I. stopnje. Ko je odlikovala tudi predsednika Narodne vlade Slovenije, je obenem odlikovala ves slovenski narod. K tem priznanju prebivalstvo Celja iskreno čestita tov. Borisu Kidriču in zagotavlja, da se zaveda tudi danes svojih nalog, kot se jih je zavedala za časa borbe in bo zato enotno in strnjeno nastopilo 11 .novembra na volišču, da potrdi pridobitve na-
še težke narodno osvobodilne borbe.«
Krajevni odbori OF, NO, AFZ inZMS iz Rogaške Slatine in Tržišča pa so čestitali s sledečo vsebino:
»Vse ljudstvo Krajevnega odbora Rogaške Slatine in Tržišča, zbrano na proslavi obletnice osvoboditve Beograda, je sklenilo, da Vam ob priliki Vašega visokega odlikovanja z Redom Kutuzova I. stopnje, ki ste ga prejeli od naše največje zaveznice Sovjetske zveze, pošljemo tople in prisrčne čestitke! V tem odlikovanju vidimo ponovni dokaz in priznanje za Vaše ogromno delo in trud. Trdno smo prepričani, da boste tudi vnaprej posvetili Vaše delo za dobrobit in napredek slovenskega naroda.«
Nadalje so podobne čestitke poslali iz Vitanja, Zbelova, Podčetrtka, Rogatca, Šmarja pri Jelšah, Sv. Štefana, Sv. Petra, Kostrivnice, Mestinja, Sv. Floriana, Virštajna, Sv. Katarine, Sv. Roka in številnih drugih krajev.
Veličastna proslava
obletnice osvoboditve Beograda
Na večer 19. oktobra so se napolnile celjske ulice z množico ljudstva, ki je spontano manifestiralo in proslavilo obletnico osvoboditve Beograda. V hipu se je razvila slavnostna povorka. Delovno ljudstvo, mladina, množične organizacije in vojska so šli v gosto strnjenih
vrstah — mladinka je korakala poleg partizana, delavec poleg uradnika, žena z otrokom ob roki poleg kmeta. Ta proslava je bila enodušna manifestacija edinstva in bratstva, skovanega v toku štiriletne borbe. Odsev plamenic, ki jih je nosila mladina in vojska, je ožarjal navdušene obraze manifestantov. Navdušenje je doseglo svoj višek, ko je prispela množica pred zgradbo okrajnega odbora. Govorniki na balkonu so morali počakati, da se je poleglo vzkli-kanje ljudstva. Tov. Močnik, predsednik NO Celje-mesto, je kot prvi pozdravil množico. V svojem govoru je poudaril pomen osvoboditve Beograda. 20. oktobra 1944. je bil osvobojen jugoslovanski Beograd, glavno mesto demokratične, federativne Jugoslavije. Na beograjskih ulicah se je takrat skovalo nerazrušlji-
vo bratstvo vseh narodov Jugoslavije, katero bo ponovno izkazalo pri volitvah 11. novembra. Na koncu svojega govora je tov. Močnik pozval zbrano ljudstvo, da počasti spomin borcev, padlih za o-svobojenje Beograda.
Nato je govoril v imenu jugoslovanske vojske podpolkovnik tov. Stevo
Maoduš, ki je podčrtal zgodovinski pomen osvoboditve Beograda. V svojem govoru je dejal, da se je v Beogradu zapečatilo iskreno, večno in nezlomljivo bratstvo narodov Sovjetske Zveze in Jugoslavijo. Ramo ob rami z borci Rdeče armade so se borili jugoslovanski partizani 7 dni za osvoboditev glavnega mesta demokratične federativne Jugoslavije. 20. oktobra je bila izvojevana ena največjih zmag naše mlade Jugoslovanske armade. A to ni bila samo vojaška zmaga, bila je to zmaga velikega političnega pomena. S to zmago smo pokopali vse nade tuje reakcije, 11. novembra pa bo zaključena tudi poslednja faza te zmage, takrat bo vsem proti-ljudskim elementom zadan poslednji udarec, da se bodo naši narodi enodušno
priznali k Titovi Jugoslaviji. Tov. Maoduš je nato pozval manifestante, naj vzkliknejo Vrhovnemu poveljniku Jugoslovanske armade, ljubljenemu maršalu Titu, generalisimu Stalinu, Rdeči armadi in Jugoslovanski armadi. Vzkli-kanja ni hotelo biti konec. Iz tisočih grl je med drugim zaorilo geslo »Beograd -Moskva! Beograd-Moskva!«
V svojih" nagovorih so tudi drugi govorniki poudarili, kako odločilnega pomena je bila osvoboditev Beograda za vse narode Jugoslavije. Na koncu je bilo objavljeno visoko odlikovanje predsednika NVS tov. Borisa Kidriča, od strani Sovjetske zveze, katero mu je bilo izročeno baš na dan, ko proslavljamo obletnico osvoboditve Beograda. S tem se je ponovno manifestiralo neraz-rušljivo bratstvo in edinstvo narodov Sovjetske zveze in Jugoslavije. Ob tej priliki so bili prečitani telegrami in čestitke tov. Borisu Kidriču, ki mu jih pošilja celjsko prebivalstvo.
Po končanih govorih je prišlo do izraza navdušenje in radost ljudstva v pesmih in kolu, ki ga je zaplesala množica sredi trgov. Odsev bakelj se je poigraval na zidovih hiš, na ruševinah od bomb razdejanih zgradb in osvetljeval nočno nebo. Še dolgo so se razlegale partizanske pesmi po celjskih ulicah.
Slično kakor v Celju so predvečer obletnice osvoboditve Beograda proslavili po vsem okrožju. Povsod so plame-nice razsvetljevale noč, po hribih so goreli kresovi in vesela pesem se je razlegala po vaseh in goricah.
Naslednji dan, 20. oktobra je bila v Domu ljudske prosvete svečana akademija. Otvoril jo je tov. Močnik in kot zastopnik Jugoslovanske armade podpolkovnik Stevo Maoduš, ki sta orisala veliki pomen osvoboditve Beograda za vse nadaljnje življenje in razvoj naših narodov. Obletnico osvoboditve Beograda proslavljamo ravno v pričakovanju volitev v konstituanto, ko bodo narodi Jugoslavije zapečatili svojo veličastno zmago na bojnem polju s tem, da bodo vsemu svetu pokazali svoje edinstvo in brezmejno ljubezen do maršala Tita in njegove mlade armade. Po nagovorih se je pričel spored, v katerem je bila najučinkovitejša »Biografija tov. Tita« in narodni plesi. Navzoči so izvajanja z navdušenjem pozdravljali.
Na proslavi obletnice osvoboditve Beograda je svobodno Celje ponovno dokazalo bratsko ljubezen in povezanost narodov Jugoslavije, 11. novembra pa bo svojo enotnost in pripadnost k Ljudski fronti dokazalo vsemu svetu.
upanjem v srečno in lepšo bodočnost, v partizansko, ljudsko, Titovo Jugoslavijo. Volitve ali za staro ali za novo Jugoslavijo so ljudske množice dejansko že izvedle z orožjem v rokah — v štirih letih narodno-osvobodilne borbe. Obsodile so vse domače izdajalce, obsodile izdajalsko, strahopetno, emigrantsko londonsko vlado na čelu s poslednjim kraljem protiljudske dinastije Karador-devičev in njegovih opričnikov, korak za korakom so gradile novo, ljudsko oblast, uvajale nov duh v naše državno življenje, duh prave demokracije, socialne pravičnosti, enakopravnosti, udeležbe najširših množic pri reševanju vseh važnih vprašanj, duh kontrole ljudstva, konstruktivne kritike in novega, do takrat za nas še malenkostnega odnosa do dela.
il. novembra, na dan našega velikega in zgodovinskega praznika, bodo množice delovnega ljudstva vse Jugoslavije izvolile iz svoje srede ljudi-borce v domovinski vojni in borce miru za obnovo in gospodarski dvig porušene domovine, ki se ne bodo prepirali kot so se nekdaj politikanti v stari Jugoslaviji, kako neki naj bi uredili državo, da bi imeli od tega čim večjo korist borzijanci, finančni in politični mogotci, ampak bodo složno potrdili in uzakonili to, kar si je ljudstvo z orožjem priborilo.
Na volitvah bomo torej potrdili republikansko ureditev države. Monarhija je nerazdružljiva z interesi širokih ljudskih množic, to se je naše ljudstvo naučilo iz izkušenj preteklosti, to smo ponovno doživeli v času vojne, ko se je srednjeveška prikazen našega
»kralja« spečala z največjim sovražnikom slovanskih narodov in mu pomagala z besedami in dejanji v borbi proti ljudstvu, ki se je borilo na življenje in smrt za svojo svobodo, za svoj narodni obstoj. Vprašanje kralja je za ljudske množice že zdavnaj rešeno vprašanje, novoizvoljeni skupščini bosta samo formalno potrdili, uzakonili in zapečatili enkrat za vselej to vprašanje.
Potrdili bomo še druge pridobitve domovinske vojne. Ljudska oblast je temelj naše ljudske države. V stari Jugoslaviji je bila oblast v rokah proti-ljudskih oblastnikov, sreskih načelnikov in žandarjev, država ni bila ljudska država, ampak le sodstvo, mehanizem, s pomočjo katerega so ti elementi sedeli na vratu delovnega ljudstva, ga zatirali in izmozgavali. Danes pa je dr-
žava naša, je t rokah ljudstva, ki ne bo nikdar več dopustilo, da bi se vtihotapil v njen organizem kdorkoli, ki bi se lahko okoriščal z njo v svoje sebične in osebne namene. Za to ljudsko oblast bomo glasovali dne 11. novembra.
V stari Jugoslaviji so nam nasilno s pendreki in ječami vbijali v glavo bratstvo in edinstvo jugoslovanskih narodov, dejansko je bila pa vsa politika vladajočih protiljudskih režimov naperjena v razbijanje bratstva in enotnosti. S tem, da ni bilo narodne enakopravnosti, da je vladal osovraženi centralizem in unitarizem kot krinka za čim večje izkoriščenje zasužnjenih narodov, se je ustvarjala mržnja in sovraštvo med narodi, ki so ga zločinski elementi in politični pustolovci še bolj umetno razpihovali. Spomnimo se pokolja makedonskega prebivalstva, spomnimo se na zločine ustaških in četniških band, ki so ubijale in iztrebljale na stotisoče hrvaškega in srbskega življa, takoj ko se je razblinila v nič »mogočna stavba« predaprilske države. Da ljudske množice niso imele ničesar skupnega s temi pokolji poklicnih zločincev, so dokazale v narodno-osvobodilni borbi, v kateri so se bratsko povezali vsi jugoslovansKi narodi s ciljem razbiti in uničiti vse tisto, kar je v preteklosti razdruževalo naše narode in postaviti nov temelj Titovi Jugoslaviji, temelj enakopravnosti federativne ureditve države, kjer ima vsak narod enakopravno in suvereno pravico odločati o svojih vprašanjih, kjer ni privilegiranih narodov, ampak bratska družina svobodnih, enakopravnih, v delu nstvarjajočih narodov. To veliko pridobitev našega težkega boja bodo tudi potrdili 11. novembra.
In naj si mednarodna reakcija, katera ima skomine po naših bogatih gozdovih, rudnikih, rekah in tovarnah še tako prizadeva, naj še toliko spletkarijo, lažejo in obrekujejo skupinice naših domačih reakcionarjev, izdajalcev in brezdelne-žev v času osvobodilne borbe in danes, ljudske množice bodo vkljub vsem težavam, ki jih utsvarjajo povojni časi, vkljub pomanjkanju in novim žrtvam, potrdile to, kar imajo v rokah, kar so plačali z morjem svoje dragocene krvi, s tisoči požganih domov, s trpljenjem, mukami m solzami nedolžnih otrok,
žena in starcev, enodušno in plebisci-tarno bodo 11. novembra glasovale ob spominu na te vse padle žrtve za novo. ljudsko Titovo Jugoslavijo, socialne pravičnosti in narodne enakopravnosti, za napredek in blagostanje, za ostro in nepremagljivo orožjes ljudsko demokracijo in ljudsko oblast!
Istočasno pa bodo ljudske množice pomedle z bednimi kreaturami tako-zvane »opozicije« — koalicije izdajalcev in narodnih sovražnikov, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je danes pri nas ljudska oblast, tisto budno oko in viseči meč, ki jim onemogoča igrati se z ljudskimi interesi, kot nekoč, ki jim onemogoča parazitsko in brezdelno življenje polnjenja svojih žepov in blagajn na račun dela in trpljenja drugih.
11. novembra bodo široke ljudske množice zacementirale pred vsem svetom, ki je občudoval našo borbo proti tisočkrat močnejšemu sovražniku in ki občuduje danes delovni polet naših narodov za obnovo in lepše življenje, da hočejo in bodo za svoje pridobitve ▼ borbi in za ustvarjanje srečne in lepše prihodnost korakali še naprej po poti enotnosti, po poti svoje vsenarodne in vsedržavne organizacije, Osvobodilne in Ljudske fronte.
Naj živi 11. november, veliki praznik delovnega ljudstva Jugoslavije!
Kdor ne bo volil,
je proti ljudstvu, je za četnike, ustaše in belogardiste!
Volilni sestanki, zborovanja in prireditve v trboveljskem okraju
Naši kandidati
Obletnico osvoboditve Beograda so revirji in drugi večji kraji svečano proslavljali. V Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Radečah, Lokah in Izlakah so se vršile velike manifestacije s povorkami, na mitingih pa so govorniki poudarjali pomen 20. oktobra za jugoslovanske narode, razliko med starim in današnjim Beogradom in o velikih zaslugah Rdeče armade ter Jugoslovanske armade za osvoboditev naše zemlje. Številni kresovi, ki so goreli po vseh obronkih in vrhovih naših hribov, so oznanjali vsemu bližnjemu in daljnjemu prebivalstvu zgodovinski dan osvoboditve prestolnice nove Jugoslavije. Velika udeležba ljudskih množic na teh proslavah je ponovni dokaz, kako globoko je v srca delovnega ljudstva prodrlo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, ta dragocena pridobitev osvobodilne borbe. Množice so burno in navdušeno vzklikale svojim ljudskim voditeljem, bratski Sovjetski zvezi in junaški Jugoslovanski armadi.
Pretekli teden se je mudil v trboveljskem okraju kandidat za Zvezno skupščino tov. Marinko Miha, trboveljski rojak, dobro poznan že iz časov stare Jugoslavije kot odločen in dosleden borec ! za pravice delovnega ljudstva. Imel je mnogo sestankov in zborovanj, kjer so množice rudarjev in kmetov pozorno : poslušale njegova izvajanja o politični I situaciji, o pomenu volitev, o gospodar-i skih vprašanjih itd. Diskusija je bila povsod živahna, delavci in kmetje so stavljali številna vprašanja v zvezi z volitvami, o dvodomnem sistemu pri nas, ostro so obsojali ljudi, ki zavestno
ali nezavestno podpirajo črno borzo, so radi tega odgovorni krivci za porast cen in škodljivci v našem gospodarskem razvoju, v Dolah pri Litiji so se raz-govarjali kako rešiti pomanjkanje orodja in obleke, ki je tako nujno potrebna v teh krajih, kjer se je ljudstvo vrnilo iz pregnanstva in mu primanjkuje najpotrebnejšega za vsakdanje življenje, v hrastniški steklarni so v diskusiji govorili trije delavci steklarji in vsi poudarjali izredno zgodovinsko važnost 11. novembra, dneva volitev, v kemični tovarni so obravnavali gospodarske probleme, na zborovanju v rudniku pa o preskrbi otrok, o amnestiji in njenem pomenu, v Polšniku so se ljudje živo zanimali za vse podrobnosti v zvezi z volitvami, diskusija o gospodarskih vprašanjih pa je pokazala visoko politično zavest in razumevanje delovnih množic za razne težave, ki še danes ovirajo hiter gospodarski dvig. Zagorska mladina je toplo pozdravila borca tov. Marinka v svoji sredini in mu izročila kot izraz svoje hvaležnosti in priznanja za vse njegovo delovanje lep šopek cvetja. Tudi tukaj kot v drugih krajih, Lokah, Izlakah, Čečah, Radečah, Gaber-kah itd. so množice navdušeno sprejemale svojega kandidata in živo sledile vsem njegovim tehtnim in preudarnim izvajanjem. Iz vseh sestankov in zborovanj so odhajale množice s trdnim sklepom, da ne sme biti v njihovem kraju nikogar, ki bi 11. novembra ne pokazal, da je za enotnost vsega ljudstva v okviru Ljudske fronte, da je za slavno in ponosno Titovo federativno republiko Jugoslavijo.
Iz_ okraja Konjice
V soboto 13 .t. m. smo imeli v Konjicah lepo uspelo kulturno-prosvetno prireditev s prav pestrim programom,
katerega je povečini sama spisala in re-žirala tov. Anica iz Konjic. Posebno so ugajali vsem skeči »Pastir nemškega župana«, »Prodala je svoje ime« in pa »Naši emigranti bežijo v zavetišče reakcije«.
Po "vsem okraju smo slavnostno proslavljali obletnico osvoboditve Beograda. Gorelo je po naših hribih 23 kresov, posebno pozornost sta pa vzbujala dva v obliki peterokrake zvezde. Slovesne baklade so se vršile na predvečer narodnega praznika v Oplotnici, Zrečah, Vitanju in Konjicah, v ostalih krajih pa je bilo mnogo zborovanj in mitingov, kjer se je govorilo o zgodovinskem pomenu osvoboditve Beograda, o bratski povezanosti s Sovjetsko zvezo pa tudi o naših volitvah, za katere se v konjiškem okraju zelo pripravljamo, da jim bom dali čim bolj praznični značaj. Ustanovili smo tudi Fizkulturno društvo, ob tej priliki je bila v Mladinskem domu dobro obiskana igra »Razvalina življenja«.
Po vseh vaseh so dnevno sestanki, na katerih se razpravlja največ o predsto-ječih volitvah in drugih političnih in gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo
vsakogar. Tako so se vršili začetkom tega tedna sestanki v vasi Tepanjski vrh, v Prelogah in Vinarjih, v Prepužu
in Sevcu, v Sv. Kunigundi, v mali vi-ničarski vasi Zapoštu ter v Dobrovi. V diskusiji se'je govorilo o opisovanju v OF, o gospodarskem, političnem in nacionalnem programu Ljudske fronte, v Prepužu je vladalo posebno zanimanje za agrarno reformo, viničarji v Zapoštu
so bili v razgovoru sila živahni in so zatrjevali, da so danes, v dobi obnove z vsemi svojimi silami pri Osvobodilni fronti, kot so bili nekoč ko so še hodili partizani v njihovo vas. V Dobrovi so se zanimali za skupino reakcije z Gro-lom na čelu in so ostro obsojali njihove jalove poizkuse razbijati enotnost Ljudske fronte.
Vsi prebivalci konjiškega okraja smo trdno odločeni, da bomo 11 .novembra z enotnim nastopom pri volitvah zadali poslednji udarec vsem izdajalcem, ki skušajo izkoriščati težko gospodarsko stanje, ki so ga povzročili sami skupaj z okupatorjem. Kot smo izšli zmagoslavni iz narodno osvobodilne borbe, bomo zmagovito zaključili z velikim socialnim programom Ljudske fronte, vse sile bomo zastavili v obnovo domovine in za lepše življenje delovnega ljudstva.
Pripravljamo se na volitve
Vse prebivalstvo iz Celja in okolice se zanima za bližajoče volitve, ko se bo izreklo za Titovo Jugoslavijo. Po vseh vaseh se zbira na predvolilnih sestankih in živahno razpravlja o vseh problemih, ki so trenutno najbolj pereči. Vidi se, da se ljudje zavedajo težav, ki so kot posledica vojne neizbežne in da vedo, da jih bomo lahko odpravili samo s skupnimi napori in enotni v Osvobodilni fronti. To dokazuje tudi število vpisov v OF, ki stalno narašča. Pri prostovoljnih prispevkih za volilni fond so se zlasti izkazali kraji Petrovče, Za-bukovca in Žalec. Na prvem mestu so Petrovče, ki so same zbrale preko
5000 dinarjev. Ti trije kraji naj bodo vzor ostalim krajem okraja Celje-okolica Dne 11. novembra bomo šli strnjeni na volišča in potrdili ono, za kar so se naši borci vsa ta štiri leta borili. Če ti niso oklevali v najtežjih dneh, ko so morali'zapustiti svoje domove, zapustiti svoje najbližje in oditi v borbo proti okupatorju in izdajalcem našega naroda, ker so vedeli, da se borijo za pravice našega delovnega in kmečkega človeka, tudi mi ne bomo omahovali 11. novembra, ampak izjavili pred vsem svetom, da je program Osvobodilne fronte naš program, program slehernega poštenega Slovenca.
Tov. Miha Marinko, rudar, član AVNO J-a,. kandidat okrožne liste v Zvezno skupščino za volilni okraj Trbovlje
Rodil se je v Rovtah pri Trbovljah kot sin rudarja. Že v zgodnji mladosti je stal v prvih vrstah delavskega gibanj a.'Protiljudski elementi v stari Jugoslaviji so ga zasledovali, zapirali, pretepali in mučili. Nekajkrat je bil interniran. Po zlomu Jugoslavije je prevzel na Polšniku vodstvo prve partizanske čete, obstoječe iz 40 mož. V Ljubljani so ga ujeli Italijani in ga obsodili na 30 let robije. Do kapitulacije Italije se je nahajal v italijanskih kaznilnicah, potem se je vrnil v domovino in takoj stopil na čelo osvobodilnega pokreta. Tov. Marinko spada med vrsto naših najbolj zaslužnih borcev za svobodo delovnega človeka.
Tov. Franc Svetek, podpredsednik glavnega odbora ESZDNJ, kandidat na okrožni listi za Zvezno skupščino za okraj Šmarje pri Jelšah
Rojen je bil leta 1892 v Mostah pri Ljubljani. Po dovršeni šoli in izučitvi ključavničarske obrti je služil kot strojnik v vojni mornarici. Po končani prvi svetovni vojni je ves čas aktivno sodeloval v delavskih in nameščenskih strokovnih organizacijah. Ob razpustu Svobodnih strokovnih organizacij se je pridružil gibanju za ustanovitev akcijskih odborov »Delavskih Enotnosti« in tako že pri ustanovitvi Osvobodilne fronte vstopil v njen Vrhovni plenum. Prvi dve leti okupacije je bil v Ljubljani, kjer je aktivno sodeloval pri organizaciji odpora proti okupatorju. Konec julija 1943 je odšel v partizane in postal član Izvršnega odbora OF. Na kočevskem kongresu odposlancev slovenskega naroda 1. 1943 je bil izvoljen za člana SNOS-a in delegiran kot član v AVNOJ Januarja 1945 je bil na ustanovnem kongresu Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije izvoljen v njen izvršni odbor.
Volivno zborovanje v Mozirju
V sedanji volilni kampanji, ko se pri-rerajo zborovanja v vseh naših krajih, se je vršilo volilno zborovanje v Mozirju dne 24. oktobra ob 7. zvečer v dvorani Doma ljudske prosvete, katero so napolnili volivci in volivke iz Mozirja Lok in Ljubije.
Zborovanje je vodil tov. Predan. Govoril je kandidat okraja tov. Vipotnik Albin - Strgar. Zbrani množici je na domač in ljudski način obrazložil pomen volitev 11. riovembra. Med drugim je dejal: 11. novembra ne bomo ustvarili nekaj novega. Izvolili bomo poslance v našo najvišjo ustanovo — Ustavodajno skupščino, kjer se kujejo zakoni za vse državljane Jugoslavije. Ti zakoni bodo takšni kot si jih ljudske množice želijo in ki bodo njim v korist. Potrdili bomo to, za kar smo se borili v letih krvave okupacije — to je svoboda in enakopravnost vseh bratskih narodov
V nedeljo, dne 21. oktobra, so prebivalci Slovenj gradca in okolice na velikem predvolilnem zborovanju potrdili svojo trdno vero v zmago Ljudske fronte in resnične, ljudske demokracije. Prišel je kandidat šoštanjskega okraja za Zvezno skupščino, duhovnik tov. Lam-pret Jožef. Zbrana množica preko 800 ljudi, ga je navdušeno pozdravljala.
Jugoslavije. Omenil je tudi našo tako imenovano reakcijo, ki si nadeva ime »opozicije«. Sprva so hoteli ti gospodje postaviti opozicijsko listo, ko pa so s strahom opazili, da jih ni niti za predlagatelje dovolj, so listo umaknili. Zdaj lajajo iz skritih kotov in skušajo odvrniti ljudi od volitev. Naše ljudstvo pa je politično dovolj zrelo, da zna'presoditi, kaj mu je prinesla zmagovita Osvobodilna fronta. Zato 11. novembra ne bo poštenega Slovenca, ki se ne bi odzval klicu domovine.
Nato je spregovoril še tov. Hribar. Povedal je, da je stanje v naši državi še najboljše izmed vseh evropskih držav ne glede na to, da smo v vojni največ trpeli in da je okupator pri nas največ požgal in porušil. Ljudska oblast je tista, ki dela v korist slovenskih množic, in ki daje našemu ljudstvu tisti veliki polet pri delu za obnovo.
riščala vse naše narode. Ljudje, popolnoma obupani, so začeli iskati rešitve drugod. Zlasti severni predeli Jugoslavije so bili preplavljeni z nemško propagando. Zadnja štiri leta so naše ljudi temeljito ozdravila. Ljudstvo ne naseda več lažem reakcije, ki skuša zopet z obljubami in obrekovanji rovariti proti ljudski oblasti. Spoznalo je, da je nje-
je bila največ 3.500 kg dnevno). To je bil njegov prvi uspeh.
Drugega, še pomembnejšega je dosegel, ker je omogočil uporabo 20.000 kg nadomestka, ki je doslej kot mrtva roba ležal v skladišču. Inženjerji so že za časa okupacije napravili več sto poizkusov, ki so ostali brez uspeha. Tov. Lebnu pa se je posrečilo s pridatkom gotovih kemikalij ustvariti najpopolnejšo emajlno zlitino. Pri tem je prihranil obratu 46 odst. sode, ki je danes zelo primanjkuje.
Vse te poizkuse je pod vzel tov. Leben iz lastne prakse, brez pomoči študija in knjig. Samoiniciativa skromnega, doslej nepoznanega delavca je omogočila obra-
tovanje tovarne, zaslužek delavstvu in znatno prispevala k obnovi domovine. Pobuda za njegove poizkuse je bila tov. Lebnu preskrba prizadetih krajev s posodo in misel, da bi njegovi tovariši-delavci ostali brez zaslužka, če bi morala tovarna zaradi pomanjkanja surovin ustaviti obrat.
Toda njegovi uspehi ga ne uspavajo. Stalno se bavi z novimi poizkusi, da bi čimbolj izpopolnil in dvignil produkcijo in s tem prispeval svoj del k obnovi naši2 domovine.
Na vprašanje, ki smo mu stavili v razgovoru, kaj misli o volitvah, je brez pomisleka kratko odgovoril: »Uverjen sem, da bo naše delovno ljudstvo 11. novembra dokazalo svojo pripadnost k Ljudski fronti!« Samo tako in ne drugače mislijo vsi naši delavci-udarniki, ki so izraz delovne moči naše demokratične federativne Jugoslavije.
Celjani! V nedeljo 28. oktobra se odpravi na Kozjansko skupina sindikalnih funkcionarjev, ki bo nesla žrtvam nemškega in ustaškega terorja obleko, obutev, gospodinjske in gospodarske predmete, ki jih tako nujno potrebujejo. Pozivamo vse Celjane, ki lahko še pogrešajo kaj oblačila, da ga odstopijo tem najbednejšim, ki so goli in bosi. Prinesite te stvari v Delavsko zbornico, Raz-lagova ulica, v pisarno Krajevnega strokovno zveznega sveta, da jih vzamejo v nedeljo s seboj.
Volivno zborovanje v Slovenjgradcu
Pri volitvah 11. novembra ne gre za to, da ena stranka prekosi drugo ali da se na kakršenkoli način s pomočjo gumijastih kroglic dokoplje do oblasti. Danes gremo na volitve, da manifestiramo enotnost naših ljudskih množic, da pokažemo, da hočemo odločno braniti pridobitve velikega osvobodilnega boja.	tit.o
Mnogo ljudi iz slovenjgraške okolice ga je poznalo že iz časa narodno osvobodilne borbe, ko se je kot partizanski duhovnik boril za svobodo slovenskega naroda.
V imenu volilcev je pozdravil kandidata tov. Puncer, nakar je spregovoril tov. Lampret sam. V svojem govoru je poudaril, kako je bilo naše ljudstvo prevarano po prvi svetovni vojni. Reakcionarna klika, ki je prevzela vso oblast v svoje roke, je obljubljala vse mogoče svoboščine, ko pa bi jih morala resnično izvajati, se jih je ustrašila, pozaprla vse, ki so se borili za najosnovnejše pravice širokih ljudskih množic in prepovedala vse resnično ljudske stranke. Beograjska čaršija, v kateri se je ta reakcija organizirala, je nesramno izko-
gova rešitev samo v Jugoslaviji, katero si je samo v teh štirih letih priborilo. Za to novo, Titovo Jugoslavijo se bo tudi
izreklo 11. novembra, ko bo šlo vse na volišča volit svoje ljudske zastopnike.
Zbrana množica je neprestano prekinjala govornika, vzklikala maršalu Titu, ljudski oblasti in programu Osvobodilne fronte. Vsi Slovenjgrajčani smo tega dne sklenili, da bomo 11. novembra pokazali, da je program Ljudske fronte program našega delovnega ljudstva. Kot smo zaupàli Osvobodilni fronti za časa narodno osvobodilne borbe, ji zaupamo tudi danes, v času obnove. Zavedamo se, da je samo ena pot v lepšo bodočnost, to je pot ljudske oblasti, pot dela, po kateri stopa ves naš slovenski narod.
Lep zgled udarništva
Leben Karl je ime udarnika, ki mu je ministrstvo za industrijo in rudarstvo pri Narodni vladi Slovenije nakazalo 10.000 din nagrade za njegov trud in požrtvovalnost, s katero je dosegel uporabnost razpoložljivih emajlov brez boraksa v tovarni emajlirane posode Vesten v Celju.
Ze 18 let dela tov. Leben v emajlirnici. V tem času je zrastel s svojim delom. Vso svojo iznajdljivost je posvetil izpopolnjevanju kemične zlitine, a nikoli ni žel pohvale in priznanja. Preje, v stari Jugoslaviji je bil vodilni inženjer v njegovi delavnici oni, ki se je postavil z uspehi tov. Lebna in njega je pohvalilo vodstvo tovarne za uspehe, ki jih je dosegel skromni delavec. Pod okupacijo je večina delavstva sabotirala, a po ! osvoboditvi naše domovine so zastavili
vse svoje sile, da čimpreje zvišajo produkcijo in prispevajo k obnovi domovine.
Štiri leta je ležal v skladišču nadomestek za surovine, ki je prišel iz Nemčije. Bil je jieuporabljiv. Z neumorno vztrajnostjo in potrpežljivostjo se je tov. Leben lotil poizkusov izpopolniti te kemikalije, ker je vedel, da bi bil obrat brez njih obsojen na zastoj in bi s tem izgubilo na stotine delavcev kruh.
Pri sedmem poizkusu se mu je posrečilo, da je omogočil izkoriščanje doslej neuporabljivih surovin in da je izboljšal kakovost emajla na višjo stopnjo kakor je,bila v stari Jugoslaviji. Obfenem je omogočil ponovno nemojenp obratovanje tovarne in že v najkrajšem času se je dvignila proizvodnja posode na 6000 kg dnevno (za časa Nemčije
Tedenske politične vesti
Volitve v Sovjetski zvezi. Z odlokom predsedstva vrhovnega sveta ZSSR od 16. oktobra in v zvezi s členi 34, 35 in 36 pravilnika o volitvah v vrhovni svet ZSSR je bilo odločeno, da bo država za volitve v Zvezni svet razdeljena na 565 volivnih okrožij, za volitve v svet narodov pa na 631 okrožij.
Občinske volitve v Budimpešti. Združene socialdemokratske in komunistična stranka so dobile pri občinskih volitvah v budimpeštanskih predmestjih in okoliških četrtih večino. Po objavljenih podatkih je izid volitev naslednji: socialdemokrati in komunisti (združena lista) 491, stranka malih posestnikov 10 in demokrati 6 odbornikov.
Kandidatne liste domovinske fronte. Kandidatne liste strank Domovinske fronte Bolgarije za bližnje zakonodajne volitve so gotove in so kandidatna mesta med posameznimi domovinskimi strankami razporejena sledeče: Bolgarska delavska stranka (komunistov) 98 kandidatov, Zveno 46, bolgarska delavska socialdemokratska stranka 31 in radikali 11 kandidatov. V vsakem volivnem okrožju so nosilci list znani domovin-skofrontni prvaki vseh petih domovin-skofrontnih strank.
Madžarske žene pri maršalu Voroši-lovu. Predsednik zavezniške nadzorne komisije na Madžarskem, maršal Sovjetske zveze Vorošilov je sprejel zastopstvo madžarskih žena, ki so izrazile hvaležnost sovjetski vladi in zlasti maršalu Vorošilovu zaradi repatriacije madžarskih vojnih ujetnikov.
Partizanski pokret v Španiji je zajel vse ozemlje države, odkar se je z
odloki konference v Berlinu pozicija španskih republikancev zelo utrdila. Partizani zasledujejo izdajalce španskega naroda in jih kaznujejo, vdirajo v jetnišnice, kjer so zaprti republikanci in ji puste na svobodo in ščitijo kmečko prebivalstvo pred francovimi fašisti. Komunistična partija, socialistična in druge levičarske stranke delajo ilegalno pod zelo težkimi in nevarnimi okoliščinami, da bi bila tudi Španija končno očiščena fašizma.
Otvoritveno zasedanje mednarodnega vojaškega sodišča v Berlinu. V Berlinu je bilo otvoritveno zasedanje mednarodnega vojaškega sodišča. Sodišče je v 45 minutah zaključilo formalnosti, sprejelo obtožnice proti 24 nacistom ter odgodilo zasedanje. Prihodnjič se bo sodišče sestalo v Nürmbergu. Sovjetski sodnik Nikičenko, ki je temu zasedanju predsedoval, je objavil, da bo britanski vrhovni sodnik Lawrence predsedoval niirnberški razpravi.
Razprave proti glavnim vojnim zločincem se bodo začele v Nürnbergu 20. novembra. Göringu, Hessu, Ribben-troppu in 21 vodilnim nacistom so že izročili obtožnico, ki obsega U0 strani. Hitlerjevemu namestniku Bormannu, ki se nahaja na begu, so sporočili obtožnico po časopisu in radiju.
Dachauski proces. Prva razprava v zvezi z ujetniškim taboriščem v Da-chau-u se bo pričela pred ameriškim sodiščem okrog 15. novembra. ,
Stavka v newyorškem pristanišču se je poostrila tako, da je na zapoved ameriške Zveze dela prišlo na delo izmed 35.000 delavcev samo 7.300.
Preskrbimo siroie iz Bosne!
Akcija za preskrbo sirot iz Bosne in Hercegovine je v polnem teku. Že po prvih dneh se opaža, da tisti ljudje, ki so za časa narodno osvobodilne borbe najbolj podpirali partizane ,tudi danes ne zaostajajo za drugimi, ampak so še najbolj požrtvovalni. Četudi sam ne ve, kaj bo dal jutri v lonec, ga ni strah preskrbeti še eno siroto. Zaveda se, da bo tako rešil siroto pred še večjim pomanjkanjem.
Tisti pa, ki niso niti podpirali naših borcev, kaj šele, da bi sami aktivno sodelovali, so ostali gluhi in slepi tudi sedaj na te pozive, ne čutijo svoje dolžnosti, ki jo imajo do teh sirot, žrtev vojne, ne vidijo njih bede.
Ze ako primerjamo, kako je uspela akcija v okrajih Gornji grad in Celje-, mesto vidimo velikansko razliko. V gor-njegrajskem okraju si je že prvih šest dni prijavilo 200 družin, ki bodo vzele pod streho po eno siroto. Upoštevati moramo, da je gornjegrajski okraj pasiven, ki je že lansko leto v stalnih borbah mnogo pretrpel in je mnogo krajev popolnoma požganih. Istočasno se je prijavilo v okraju Celje-mesto, ki šteje 3.000 prebivalcev več kot gornjegraj-
ski, samo 160 družin.
Pri tej akciji se je prav dobro izkazalo tudi Kozjansko, zopet pokrajina, kjer so prebivalci neprimerno več trpeli kot Celjani. V okraju Šmarje se je prijavilo že 248 družin, ki bo vzela vsaka po enega otroka. Pripravljalni odbor pa je pripravil en vagon kruha in pet zabojev jabolk. Organizirana je tudi že nabava mleka. Posebno se je izkazal požgani pas Kozje, ki je vzel deset otrok in izšel jeniški pas Buče, ki jih je vzel devet. Vsi so odločno odklonili kakršno koli odškodnino.
Na predvolilnem sestanku v Zibiki je bil med udeleženci tudi star možakar. Ko je nekdo vprašal, kako je z otroci iz Bosne, o katerih je že citai v časopisih, se možakar oglasi: »Moja bi tudi enega vzela!« Takoj je izpolnil prijavnico. Tako naš preprost človek čuti do teh sirot. Mnogi navzoči so že preje izpolnili te prijavnice.
Vsi, ki teh prijav še niste izpolnili n ki lahko vzamete otroka k sebi, storite to čimprej. S tem boste storili samo svojo dolžnost in se na najlepši način oddolžili vsem tem, ki so za časa vojne toliko pretrpeli.
Konferenca okrožnega socialnega skrbstva za preskrbo sirot iz. Bosne in Hercegovine
Prejšnji teden je odsek za socialno skrbstvo pri okrožnem odboru OF Celje sklical konferenco za organizacijo preskrbe bosanskih in hercegovskih sirot, ki bodo preko zime evakuirane v Slovenijo. Seje so se udeležili zastopniki množičnih organizacij in vseh odsekov narodnih in OF odborov.
Namen te konference je v izčrpnem poročilu podal član okrožnega odbora. Obrazložil je nujno potrebo, da se pred nastopom zime in mraza poskrbi za osirotele otroke iz prizadetih pokrajin Bosne in Hercegovine. Dolžnost nas vseh je, da se pobrigamo za te sirote, ki so brez staršev, brez doma, brez vsakih sredstev za življenje in s tem dokažemo bratstvo med jugoslovanskimi narodi.
Na vso Slovenijo pride okoli 5000 teh otrok. Vsak okraj naj jih vzame vsaj 200. Pri organizaciji razpodelitve naj se polaga posebno pažnjo na točnost in zmožnost članov, ki se bodo te organizacije udeležili. Pripadajo pa naj ji po
1 član odseka za socialno skrbstvo, 1 iz odseka za zdravstvo in 1 od AFŽ, ZMS ter iz prosvetnega odseka.
Otroci dobe od države mesečno podporo v znesku din 500. Z obleko in obutvijo bodo zadostno preskrbljeni. Kdor pa bi hotel vzeti otroka v oskrbo brez denarne podpore, bi s tem omogočil, da se ta denar uporabi za druge nujne potrebe pri pomožni akciji opu-stošenim krajem. Sindikati bodo s sodelovanjem AFŽ, ZMS in RK prevzeli kontrolo in nadzorstvo nad vzgojo in izobrazbo otrok.
Te dni bo prispel prvi transport sirot iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo, zato je treba, da čimprej zaključimo vse priprave za njihov sprejem in porazdelitev. Prepričani smo, da ne bo slovenske družine, ki se ne bo odzvala klicu nepreskrbljenih sirot in ki bi, če bo le imela možnost, hotela nuditi zavetišče ubogi deci.
Akcija za pomoč prizadetim krajem
Kakor znano, je okrajna skupščina okraja Celje-okolica na svojem prvem plenarnem zasedanju sklenila široko akcijo za pomoč onim krajem svojega oki'aja, ki jih je okupator najhuje udaril. Akcija je v najlepšem teku in je že dosedaj pokazala prav presenetljive u-spehe. Socialni čut našega ljudstva se je zopet izkazal! Tako je sama sindikalna organizacija v majhnem Lokavcu nakazala doslej že 3523 din, trgovec Strupi v Celju je v blagu prispeval 7000 din; tudi od drugih strani prihajajo po večini prav dobra poročila. Le iz nekaterih krajev, ki so bili sorazmerno prav malo ali nič prizadeti, so nabrane vsote še prav skromne, vendar pa upamo, da se bo uspeh tudi tam še močno izboljšal, predno se akcija zaključi.
Samo s skupnimi napori bomo premagali težave, ki se gromadijo pred nami. Saj bomo tudi sadove teh naporov uživali vsi! Ne pozabimo, da gre za pomoč onim, ki so v najtežjih časih z našimi borci delili poslednji grižljaj in nad katerimi se je okupatorjev bes zato najbolj divjaško znesel. Zima je pred durmi, pomoč je nujna! Vsem prebivalcem okraja Celje-okolica kličemo paradi tega še enkrat: darujte za požgane vasi, darujte za tiste, ki jim je okupator pustil
le golo življenje, darujte za tiste, ki nimajo mehkih postelj in trdne strehe nad glavami, darujte za partizanske sirote in vdove! Darovali boste s tem tudi sebi, za lepše življenje, za srečnejšo prihodnost vsega delovnega ljudstva.
Po zaključku akcije bomo imena vseh darovalcev s točnimi zneski objavili v časopisju.
Socialno skrbstvo
Našo največjo skrb moramo posvetiti vsem onim, ki so bili najhuje prizadeti od okupatorjevega terorja, onim, ki so se iz logorjev vrnili na opustošene domove, sirotam in družinam padlih borcev, ustreljenih talcev in žrtev nemških koncentracijskih taborišč. Vso ljubezen in pomoč moramo izkazati onim, ki so se kot invalidi vrnili iz osvobodilne borbe. Skrbeti moramo za to, da prebivalstvu najbolj prizadetih krajev čim prej zopet ustvarimo normalne živ-ljenske pogoje in s tem pospešimo obnovo naše domovine.
Odsek za socialno skrbstvo pri okrožnem odboru OF Celje je v času od osvoboditve do danes izplačal 18,708.409 din in sicer:
Javne podpore invalidom Narodno osvobodilne vojske in družinam bor-
cev, družinam padlih partizanov in žrtev fašističnega terorja v znesku din 15,472.141.—
Kot pomoč partizanom odpuščenih iz vojske din 750.000.—
Kot pomoč repatriirancem v iz-seljeniškem pasu, in prebivalstvu opu-stošenih krajev v obliki nabave posode in štedilnikov v znesku din 1,026.268,—
Pomoč repatriirancem v obliki enkratnih podpor in obliki živil din 400.000,—
Ubožne podpore onemoglim in nepreskrbljenim osebam din 560.000,— Za oskrbo domov onemoglih kot dotacija din 140.000,—
Za oskrbo v Dečjih zavetiščih din 120.000,—
Za zdravljenje v zdraviliščih in zdravila ubožnih in tuberkuloznih oseb din 90.000,—
Za vzdrževanje dijaških kuhinj in pomoč revnim dijakom din 150.000.— Torej skupaj je izdalo socialno skrbstvo okrožja Celje din 18,708.409,—
Vse kredite smo sprejeli od ministrstva za socialno politiko Narodne vlade Slovenije.
Denar je bil razdeljen okrajnim odborom oziroma krajevnim NO.
Enkratne trenotne podpore je deloma okrožni odbor OF odsek za socialno skrbstvo sam izplačeval, od-nosno nakazoval onim osebam, ki so bile brez vsakih sredstev, posebno pa repatriirancem.
V preseljeniškem pasu se je razdeljevala tudi hrana, za številne re-patriirance na račun javne podpore, ki jo je odsek za socialno skrbstvo obračunaval.
Kaj je novega ?
Maršal Tito odlikovan z redom »Bratstva in edinstva I. stopnje« in z redom »Partizanske zvezde I. stopnje«.
Predsedstvo začasne narodne skupščine je odlikovalo maršala Tita z redom »Bratstva in edinstva I. stopnje« za njegove zasluge, ki jih ima za ustvaritev bratstva in edinstva med narodi Jugoslavije in s »Partizansko zvezdo I. stopnje« za spretnost pri poveljevanju, posebne podvige in pokazano hrabrost.
Najvišje Poljsko odlikovanje za maršala Tita. Dne 19. oktobra je veleposlanik poljske republike Jan Karel Vende j izročil maršalu Titu najvišje vojaško odlikovanje nove Poljske, »Gruenwald-ski križ« za njegovo junaštvo in hrabrost v borbi proti večnemu sovražniku vseh Slovanov —' Nemcem.
Manifestacija delovnega ljudstva v Trstu. V nedeljo je doživel Trst mogočni festival, pri katerem je sodelovalo na tisoče in tisoče ljudi. Samo v povor-ki jih je bilo nad 50.000. Iz vseh pokrajin Julijske Krajine je prišlo slovensko, hrvatsko in italijansko delovno ljudstvo z zastavami in transparenti, da izrazi svoje upravičene zahteve. Posebno navdušene so množice pozdravljale garibaldine in slovenske partizane, ki so se uvrstili za delavci. Na Garibaldije-vem trgu so govorili zastopniki tržaške in pokrajinske ljudske oblasti in zastopniki sindikatov. Za zaključek so udeleženci doživeli tako veličasten - prizor, kakršnega Trst še ni imel priliko doživeti: vse godbe so zaigrale delavsko himno »Internacionalo« in 200.000 ljudi je z visoko dvignjenimi jugoslovanskimi, italijanskimi in sovjetskimi zastavami prepevalo kot iz enega srca.
Maršal Tito na proslavi obletnice osvoboditve Kragujevca. Dne 22. oktobra je Kragujevac proslavil obletnico svoje osvoboditve. V mesto so prihajale od ranega jutra velike povorke ljudstva iz okoliških vasi z zastavami in transparenti. Vseh udeležencev je bilo nad
i asfalta
sirot iz Bosne se oddolžimo padlim borcem !
40.000. Ko se je pojavil v mestu maršal Tito, je prišlo navdušenje ljudstva do vrhunca. Potem, ko je položil venec pred spomenik padlih borcev in prisostvoval paradi čet, je imel maršal Tito daljši nagovor, v katerem je podčrtal simbolični pomen tega dne in pozval narod, da se pri volitvah 11. novembra oddolži padlim žrtvam in zapečati zmago, ki je bila dosežena na bojnem polju.
Na predvolivnem zborovanju v Ajdovcu na Dolenjskem je narod ostro nastopil proti Pastirskemu pismu. Kmetje so izjavili, da jih sovražnik edinstva naših narodov ne bo nikoli več pognal v bratomorno borbo in da jih nikoli več ne bodo vodili špekulanti in izdajalci. S svojo udeležbo pri volitvah bodo dokazali, da so vsi združeni v Ljudski fronti.
Duhovniki v Hercegovini nočejo citati Pastirskega pisma. Pastirsko pismo je naletelo na ostro obsodbo ogromne večine katoličanov v Hercegovini. Ljudski katoliški duhovniki, ki so uvideli nesmiselnost in podlost škofovskega izzivanja, so se odločno postavili proti temu, da bi čitali poslanico po svojih cerkvah. Vsi ti duhovniki so bili zaradi tega najstrožje kaznovani od poglavarja katoliške cerkve v Hercegovini, škofa Petra Cule. To postopanje škofa, o čigar protiljudskemu izdajalskemu zadržanju je bilo že večkrat govora, je naletelo na veliko ogorčenje pri katoliškem prebivalstvu. Na drugi strani pa je odločno domoljubno dejanje, ki so ga pokazali duhovniki, ki so odbili zahtevo, da či-tajo Pastirsko pismo, izzvalo iskreno zadovoljstvo med ljudstvom, ker to dokazuje, da ima katoliška cerkev poleg
duhovnikov, ki so zašli v vrste izdaj al-jalcev tudi mnogo resničnih ljudskih duhovnikov.
V Ljutomeru je bilo veliko predvolilno zborovanje, katerega se je udeležilo 5000 kmetov, ki so se pripeljali na sestanek z okrašenimi vozovi in mnogimi transparenti. Na zborovanju je govoril notranji minister Narodne vlade Slovenije, tov. Zoran Polič.
Prvi transport otrok iz Bosne in Hercegovine je odpotoval v Slovenijo. V transportu je 5000 sirot, starih od 4. do 10 let. V Sloveniji bodo otroci preživeli zimo ob dobri negi in hrani. Na poto-vahju skrbi za otroke 12 članic AFŽ-a, tri bolničarke in en zdravnik.
Drobne vesti
V	Št. Ilju pod Turjakom so tudi 21. t. m. proslavili obletnico osvoboditve Beograda. Ob tej priliki so priredili igro »Vrnitev« in »Živ pokopan«, ki je prav dobro uspela. Ljudstvo je navdušeno manifestiralo za maršala Tita in za republiko Jugoslavijo.
V	Pamečah so na dan obletnice osvoboditve Beograda goreli kresovi. Na političnem sestanku so se vsi navzoči udeležili debate, ki je potekala prav živahno in s katero so dokazali, da ne nasedajo reakcionarni propagandi.
Celje. Tvrdka Strupi iz Celja je poklonila za pogorelce iz kozjanskega okraja in iz Zg. Savfnjske doline po 100 m2 šip. Vsega skupaj je ta tvrdka doslej darovala za obnovo porušenih domov 300 m2 šip.
Veternik (Kozje). Visoko na Veterniku že stojita dve leseni hišici, ki jih je po-
4
Dobova po šestih mesecih osvobojenja
stavila Kozjanska terenska baza. Za tretjo hišico je že tudi vse na mestu in bo postavljena na Veterniku še ta teden. Četrta bo pa gotova te dni na Pilštanju. Izredno ugodno vreme lajša in pospešuje vsa tesarska dela in prevoze.
Kostanjek pri Koprivnici. Dne 18. oktobra 1945 se je smrtno ponesrečil v Kostanj eku, okraj Krško, na paši 13-letni Jožek Lokovšek. Ob poti, koder se je pomikala 11. maja letos ustaška drhal iz smeri Zdole — Koprivnica — Kozje proti Celju, je našel raztresene precej municije, med njo bombo italijanskega izvora, ki je ob dotiku eksplodirala. Prepeljan je bil v brežiško
Dne 21. oktobra se je vršilo v Celju v Domu ljudske prosvete zborovanje ljudskih tožilcev. Namen zborovanja je bil, da se seznanijo ljudski tožilci s svojimi nalogami. Na zborovanje jih je prišlo preko 400. To veliko število dokazuje, da se zavedajo svojih nalog pri izgradnji naše demokratične oblasti.
Na zborovanje je prišel tudi javni tožilec Slovenije, major Stante Jernej, ki so ga vsi navzoči z navdušenjem pozdravljali. V svojem izčrpnem poročilu je podal smernice, po katerih naj se ravnajo ljudski tožilci pri svojem delu. Nadaljna poročila so podali javni tožilec celjskega okrožja, tov. Zabkar Jože in pomočnika javnega tožilca dr. Bele Ivan in Fink Marjan.
dafäsuima
Bratstvo in edinstvo
Daj tovariš, poglej si na dno srca, pretresi in prerešetaj ga in povej mi, ali najdeš v njem tisto toplo in globoko čustvo ljubezni do drugih narodov Jugoslavije, kakor ga imaš za svoj lastni rod! — In če ga ni, vedi, da so zaman neštevilne žrtve, zaman je pojila kri našo sveto zemljo, zaman so padali naši najboljši sinovi. — Ako pa gori tisti veličastni ogenj v tvojih prsih, pomni, da je to veliko, neprecenljivo bogastvo, negovanja vredno in ena največjih pridobitev štiriletne borbe.
Pretresljiv pogled nas sili vztrepetati ob slikah stare Jugoslavije in ob gnusnih prizorih pokoljev izrodkov naših narodov nad svojimi brati, med okupacijo. Dejstvo, da nas je ravno to usode-polno needinstvo stalo na tisoče žrtev, nam da vedeti, kako velik je pomen med jugoslovanskimi, med slovanskimi narodi. Kajti bi-atstvo in edinstvo je bistvena podlaga procvitu naše Titove Jugoslavije, brez tega ne more biti močna in odporna proti vplivom tujih interesov. Mi vemo, kdor ne napreduje, ta nazaduje, in kdor nazaduje, ta pada, se ruši, je oslabljen in postane končno plen drugih, močnejših. Tja, kjer pojema medsebojna složnost in medsebojno zaupanje, se priplazi kakor hijena na mrhovino tuja moč, tuja oblast, ki je vsako minuto pripravljena urejevati razmere drugega in je že mnogokrat bila v pogubo manjšim narodom in njihovim pridobitvam.
Štiriletna borba Osvobodilne fronte je postavila temelj bratstvu in edinstvu jugoslovanskih narodov. Ona si je utrla pot skozi zmagovite in junaške pohode. Osvobodilna fronta nas vodi k zbli-žanju in združenju vseh slovanskih narodov, k povezanosti v eno samo močno celoto, ki se ne bo omajala pod nobenim pritiskom reakcionarnih nazadnjaških sil. Pri volitvah 11. novembra bomo dokazali, da smo strnjeni v Ljudski fronti, da delovno ljudstvo iz vseh po-
bolnico, toda radi prevelike izgube krvi zanj ni bilo več pomoči. Povsod še leži mnogo municije in drugega vojnega ma-terijala. Dolžnost vseh je, da ga javljajo vojaškim oblastem, da se na ta način preprečijo številne nesreče, ki so sicer neizogibne.
V Celju so s prostovoljnim delom odstranili že vse preostale bunkarje, kakor tudi vse prizidke pred kletnimi okni. Pri delu se je zlasti odlikovala vojska in mladina. Nemški ujetniki so odstranili pred poslopjem bivše Mestne hranilnice štiri stebre, na katere so šva-bi razobesili veliko karto Evrope.
Nato so ljudski tožilci sami iznesli težave, ki so trenutno najbolj pereče, zlasti vprašanje cen, borba proti špekulaciji, vrnitev zaplenjene imovine, vprašanje vojnih dobičkarjev. Zelo važno je vprašanje izgube volilne pravice in njene posledice. Mnogi ljudje mislijo, da izgubi tisti, ki je izgubil volilno pravico, tudi pravico izvrševati obrt, kar seveda ni res, razen če so podani še kakšni drugi pogoji.
Vse težave, katere so iznesli ljudski tožilci, kažejo na to, da je mnogo problemov ljudem še nejasnih. Zborovanja ljudskih tožilcev so vsled tega nujno potrebna. Kako so koristna dokazuje dejstvo, da so že začeli javljati konkretne primere z dežele, ki jih naj rešuje sodišče.
krajin Jugoslavije „ tv ori trdno, enotno fronto, ki bo kljubovala vsem poizkusom podtalnega rovarenja domače in tuje reakcije, preslepiti naše narode in jim odvzeti to, kar so si v krvavi, nadčloveški " borbi priborili.
11. novembra bomo pokazali svetu, da ne more obstojati druga Jugoslavija, kakor demokratična federativna republika, republika enakopravnih, v bratstvu in slogi živečih jugoslovanskih narodov, pod vodstvom ljudskega voditelja • maršala Tita.
Obnovitveni zadrugi v Lesičnem in Kozjem sta sedaj glavno torišče vsega obnovitvenega dela. V naše kraje se pridno dovaža opeka in les, parna žaga v Kozjem komaj dohaja prekomerna naročila. Tehnična baza v Kozjem vodi obnovitvena dela, nadzira in skrbi za pravilno izvedbo, pri čemer se ozira predvsem na socialne prilike prizadetih. Naša narodna vlada je z obnovitvenim posojilom omogočila, da bo del najpotrebnejših družin že to zimo pod streho. S posebnim brezobrestnim posojilom je nadalje omogočila, da bodo tisti, ki jim je okupator odgnal vso živino, prišli do živine. Revnim pogorelcem so bila razdeljena brezplačno živila, obdarovani so bili tudi z obleko.
Za tukajšnje področje, zbirajo v Kozjem podatke o vplačanih posojilih »Svobode« in o dajatvah partizanskim odredom. Statistika je zelo zanimiva, ker na izrazit način dokazuje, kdo je bil v času, ko so bili kraji še
10. maja, ko je odpeljal iz Dobove zadnji vlak z bežečimi Nemci, ni izgledalo, da bodo sledovi opustošenja, ki jih je zapustil okupator, tako hitro izginevali.
V Dobovi je devet vasi in v nobeni teh vasi ni nepoškodovane hiše. Polovica Dobove in Gaberja je do tal porušena. Kolodvor je v razvalinah, polja in njive opustošene in razrite od bombnih lijakov, živina odgnana, oprema in živila uničena po Kočevarjih in ustaših, 98% ljudstva pa izseljenega. Takrat v maju so kmečke hiše zevale v praznoti in zapuščenosti.
Malo po malo so se pričeli vračati izseljenci. Najprej oni s Hrvatskega, potem iz Srbije, iz Šležije, pozneje še iz Lotarinške. Našli so pusta polja, prazne hiše. Na kolodvoru so ležale grmade granitnega kamenja za mejnike, ki so si ga nakopičili Kočevarji za razmejitev svojih parcel. Iz štirih naših kmetij so oni napravili eno. — To kamenje smo uporabljali pri obnovitvenih gradbenih delih. Velike zavitke bodeče žice, ki smo jo tudi našli na postaji, smo uporabili za ograje, ker so nam Kočevarji vse plotove pokurili. Bile so tam še grmade jamskega lesa za bunkerje in tan-kovske prekope, ves ta material nam je bil zelo dobrodošel pri obnovi.
Do danes so se vrnili že vsi izseljenci iz devetih vasi. Bilo jih je nad 3000. Samo dve družini še pogrešamo. Življenje je v polnem razmahu. Takoj smo pričeli ? delom na polju: eni so odstranjevali plevel, drugi zagrinjali bombne lijake in tankovske jarke, bunkerje in krtine flaka. Poljskih pridelkov je bilo le malo. Malo koruze, malo krompirja, zelja nič.
Največji del ljudstva dela na porušenih domovih. Odstranjuje podrtine, popravljajo zidove, pokrivajo strehe. Spričo velikih potreb je pomanjkanje gradbenega materiala zelo občutno. Toda naše ljudstvo je kakor Cankarjeva mati: v vsej hiši ni prahu moke, zvečer pa le diši močnik z mize. Ni orodja, ni živine, ne vozila, ni gradbenega materiala, pa vendar se dela, gradi in obnavlja pri vsaki hiši in med delom čuješ z vseh koncev vasi veselo petje mladine.
Zvečer pa se zbirajo ljudje na sestankih, k pevskim in telesnim vajam, predvsem pa na predvolilnih zborovanjih, kjer z velikim zanimanjem posluša sle-
po okupatorju zasedeni, s srcem in dušo pristaš osvobodilnega gibanja. Najdejo se namreč ljudje, ki se trkajo na prsa, češ, da so bili vedno za OF, ki pa v resnici niso ničesar prispevali za osvobodilno borbo,
Pilštanj, ki je bil lani med prvimi osvobojen, preveva še danes partizanski duh. Minuli mesec so tu proslavili obletnico prvih svobodnih volitev v krajevni Narodno osvobodilni odbor. Ljudstvo je priredilo svečano akademijo na prostem.
Mladina naših krajev je že od nekdaj gojila največjo željo po izobrazbi. Vendar pa je pri tem oddaljenost od železnice in drugih prometnih središč velika ovira. Zato je želja prebivalstva, da dobi Kozje svojo nižjo gimnazijo, povsem razumljiva. Prepričani smo, da se bodo naše narodne oblasti zavzele za Kozjansko in preskrbele, da bo tudi v Kozjem odprta gimnazija. Prostorov je dovolj, ukaželjne mladine pa še več.
herni vaščan. Govore o zgodovinskem pomenu 11. novembra, o novih zakonih in stavljajo mnogo vprašanj v zvezi z vo litvami in gospodarskim položajem. Ne najdeš ga človeka med nami, ki bi se ne zavedal, da bo uspeh volitev 11. novembra kronal štiriletno borbo, vse napore in trpljenje delovnega človeka, da bo ta dan z zlatimi črkami zapisan v zgodovini naših narodov, dan, ko se bomo enodušno, pred vsem svetom ponosno priznali k Ljudski fronti, k Titu, k demokratični federativni republiki Jugoslaviji.
Zadrugarstvo je pri nas že lepo raa-vito. Ustanovili smo obrtno, obnovitveno in konzumno zadrugo. Starega železa smo zbrali in odpeljali 25 vagonov, pa ga še leži pri nas in čakamo na novo zbiralno akcijo. Gumo in steklo imamo na kupih, kjer čaka lia prevoz.
Od 18 tirov nekdaj velike obmejne postaje smo jih porušili že devet. Tri-angl s kretniškimi napravami je dvignila hrvatska železniška uprava za obnovo Slav. Broda. Tračnic, pragov in gramoza odpošiljamo dnevno po pet vagonov na razne slovenske postaje. Udar-ništvo pokaže naše ljudstvo največ pri odstranjevanju ruševin in pri zasipavanju bombnih lijakov ter pri popisu vojne škode. Vojnih zločincev smo razkrinkali in prijavili 56.
Življenje je zavzel nov tempo. Vse hiti, dela, gospodari. Kdor pri nas živi, dela in napreduje, je za ljudsko oblast, je za republiko, za demokracijo. Ono, kar smo si stoletja želeli, o čemer so sanjali naši pradedi, se je sedaj uresničilo, narod si vlada sam, ljudstvo si je izbralo svojo oblast, svoje ljudi, v katere zaupa, ki ga ne bodo več izkoriščali in izmozgavali. Nikoli ne bomo dopustili, da se bodo povrnili časi monarhije in čaršije, tujega vpliva in zatiranja delovnega človeka!
Akcija za nabiranje stare gume
Ako hočemo imeti dovolj blaga na
prodaj v zadrugah in trgovinah, moramo nujno nabirati star material, da bodo imele tovarne dovolj surovin, katere bodo lahko predelovale. Naše tovarne rabijo vse, staro železje za izdelovanje posode, steklene črepinje za proizvajanje šip, iz starega papirja delajo novega, kosti predelujejo v milo in umetno gnojilo. Zlasti važno za naše gospodarstvo pa je, da dobimo dovoljno količino stare gume za izdelavo novih gumijastih izdelkov.
Akcija za nabiranje stare gume v našem okrožju je sicer lepo uspela, ni pa še zadovoljila v celoti. Doslej jo je bilo nabrane okoli 1500 kg. Lahko bi je pa bilo še mnogo več. Povsod je še dosti neuporabnih gumijastih predmetov, starih galoš, gumijastih škornjev, otroških igrač iz gume, plaščev in zračnic za kolesa in slično, kar bo po predelavi lahko prav dobro koristilo. Vse je treba skrbno pregledati in zbrati. Mladi zbiralci bodo naslednje dni prišli na domove po te predmete. Čim več jih bodo dobili, tem bolj bodo veseli.
Zavedajmo se, da z zbiranjem stare gume pomagamo predvsem nam samim. S tem bomo omogočili industriji, da bo izdelovala dovoljno količino gumijastih predmetov. V zvezi s tem bomo zaposlili tudi našega delavca, naša industrija bo dobila nov polet. Naša bodočnost zavisi predvsem od nas samih. Kakor si boš postlal, tako boš ležal, pravi lep slovenski pregovor. Sedaj ko gradimo našo domovino iz ruševin, katere nam je zapustil okupator, je vsak, tudi najmanjši kamenček, ki ga vzidamo v temelj naše lepe domovine, doprinos bodočemu blagostanju in urejenemu življenju.
Dolžnost vsakega poštenega človeka, vsakega poštenega državljana je, da se priključi Osvobodilni fronti !
Ljudski tožilci iz celjskega okrožja so zborovali
Iz Kozjanskega
Kidtum m$kd
Ustanovitev Prosvetne matice
Na predlog centralnega odbora novo ustanovljene Prosvetne matice v Ljubljani (Zveza kulturno-prosvetnih društev in organizacij) so se zbrali v Celju vidnejši kulturno-prosvetni delavci iz celjskega okrožja in izvolili okrožni ljudsko prosvetni svet, ki naj bi imel v glavnem nalogo voditi kulturno-pro-svetno delo v okrožju, kar je do sedaj vršil odsek za ljudsko prosveto. Odbor sestavljajo: tov. prof. Tavčar Marijan in tov. Liza Veniškova kot predsednika, tov. Stanič Janko in tov. Maček Anja kot tajnika ter po en odbornik iz vsakega okraja.
Poročevalci so: tov. Tomažič Jože za odre, tov. prof. Kunej Egon za glasbo in zbore, tov. prof. Žgeč za šah, tov. Levstik Vera za knjižnice, prof. Hajnc za. ljudske univerze.
Navzoči predstavniki so poročali o problemih in težavah, ki še ovirajo razmah prosvetnega dela na deželi, ob koncu pa je zastopnik prosvetnega oddelka pozval novi odbor, naj vloži v procvit kulturno-prosvetnega dela, ki je v okupaciji tako močno trpelo, čim več truda. Tudi na tem polju obnavljamo, gradimo in usmerjamo' velik, polet širokih ljudskih množic, ki žele ustvarjati kulturno, ki .se žele izobraževati in prosvetljevati. To je tudi ena izmed točk programa Osvobodilne fronte, ljudska oblast bo pa s svoje strani, kolikor bo v njeni moči, podpirala stremljenje ljudskih množic in pomagala k čim širšemu . razmahu ljudske kulture in prosvetnega življenja na vasi in v mestu.
Mladinski oder
V petek 19. oktobra popoldne je priredil Dečji dom v Domu ljudske prosvete mladinsko akademijo, ki jo je s pozdravnimi besedami v imenu odseka za socialno skrbstvo otvorila tov. Zofka Perušek. Spored, ki ga je izvajala mladina od 3 do 16 let, je vseboval petje narodnih in partizanskih pesmi, dekla-macije, burke, prizorčke. in dramatizacije pesmi.
Točke so bile dobro izvajane, vendar pa bi bilo mnogo bolje, če bi bila povezava programa bolj smiselna. Nekateri igralci kažejo očiten igralski talent. Prireditelji, ki so vložili v to mnogo truda in katerih zasluga je, da je spored potekel gladko, zaslužijo vse priznanje.
Srednješolska mladina, ki je do zadnjega napolnila obsežno dvorano, se je nastopajočim oddolžila s krepkim aplavzom.
Pri tej priliki se je ponovno pokazala potreba po samostojnem mladinskem gledališču, kjer naj bi razen mladine nastopali najboljši odrasli igralci. Take prireditve so lahko največje vzgojne vrednosti in nudijo vzgojiteljem in duševnemu raziskovanju otroka ogromno prilik za opazovanje. — Vsa vzgoja in pouk se lahko opira na izsledke opazovanj, zato dajemo našim poklicnim mladinskim vzgojiteljem in mladinskim organizacijam nasvet, da začno vprašanje mladinskega gledališča resno pretresati.
ŠAH
Celjski šahovski klub je odigral v nedeljo 21. oktobra svoj prvi šahovski dvoboj, in sicer z reprezentanco naše hrabre jugoslovanske armade v Celju. Tovariši iz vojske na šahovskih deskah sicér niso imeli uspehov, vendar pa moramo upoštevati dejstvo, da so imeli do sedaj zelo majhno možnost, vežbati svoje moštvo, in okoliščino, da je celjski šahovski klub postavil svoje prvo moštvo z veliko teoretično in praktično izurjenostjo. Porazi gotovo ne bodo nikogar opla-šili, temveč ga bodo samo vzpodbudili k večji teoretični pripravi in vaji. Moštvo jugoslovanske armade v Celju se bo v revanži sigurno bolje odrezalo. Temu prvemu dvoboju naj slede še druga srečanja med posameznimi klubi in odseki, ki bodo gotovo doprinesli svoj del k poživitvi šahovskega življenja v Celju in v vsem okrožju!
Rezultati dvoboja so naslednji: J. A. — Celjski šahovski klub
L Lozanov — inž. Marek 0 : 1
2.	dr. Nikolič — Cijan 0 : 1
3.	Kregar — inž. Sajovic 0 : 1
4.	Vitas — inž. Bukanovsky 0 : 1
5.	Kapetanovič — Fajs 0 : 1
6.	dr. Mratinkovič — Rudolf 0 : 1
7.	Savelič — Mirnik 0:1
8.	Jereb — prof. Tavčar 0 : 1
Šahovski turnir je z zanimanjem
spremljevalo večje število gledalcev.
u mtimi fond!
CosMulatshn
Industrija celjskega okrožja od osvoboditve do danes
Ko smo pred komaj pol leta pregnali okupatorja in njegove pomagače iz naše zemlje, smo se znašli pred težko nalogo, organizirati industrijo na novih temeljih ljudske države. Če se danes ozremo na naše delo, vidimo, da smo poleg Sovjetske zveze dosegli v tem oziru najvišjo stopnjo normalizacije, ki je bila mogoča v tako kratkem času,
V našem okrožju je gotovo največ industrije izmed vseh okrožij naše federalne Slovenije. Tu so premogovni revirji Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Huda jama. Nadalje Velenje, Pe-čovnik in Liboje, da manjših ne omenjamo.
Celje je samo po sebi tudi industrijsko središče okrožja. V Celju imamo tovarno emajlirane posode (preje Vesten), Cinkarno in kovinsko industrijo, železarno Štore, tovarno sadnih sokov v Celju, Prvo kovinsko industrijo v Celju, Žično industrijo Urabič in drug, v Zrečah pa je Štajerska železo-industrijska družba.
Tekstilna industrija: predvsem tkalnice in tiskarna v Št. Pavlu pri Preboldu s 556 statvami, Savinjska tkalnica v Sv. Petru v Sav. dolini s 120 statvami, »Metka« in Bergman s po 150 statvami, tovarna pletenin Polzela, tkalnica in predilnica volnenih izdelkov Laško, Juteks-tkalnica za juto in konopljo s 40 statvami in še nekaj manjših tkalnic obrtnega značaja. Razen tega imamo še dve tovarni perila v Celju.
Opekarne: Celjska opekarna Unger Ulman, opekarna Bukovžlak, So-djn Franc, Ljubečna, opekarna Posek, Loče pri Poljčanah, Samotna tovarna v Štorah, cementarna v Trbovljah itd. Naše opekarne delajo s polno paro. Povsod so vidni sledovi udarniškega dela za obnovo. Najpotrebnejši bodo dobili streho nad glavo. Vsem pa letos ne bo mogoče ustreči, ker je v našem okrožju porušenih 9000 hiš.
Apnenice imamo v Hrastniku, Zagorju in v Libojah.
Kamnolomi: granitna industrija v Oplotnici, kamnolom in izdelovalnica brusnih kamnov kakor tudi največjih industrijskih brusov pri Sv. Roku pri Rogaški Slatini.
Steklarne: v Hrastniku in v Sv. Križu pri Rogaški Slatini.
Kemična industrija: tovarna r Hrastniku, Brauns v Celju, plinarna v Celju.
Usnjarne: Vošnjak v Šoštanju in Laurič v Konjicah. Potočnik v Slovenjgradcu, Evfalt v Rogatcu in še več manjših usnjarskih obratov.
Lesna industrija je posebno pri nas zelo razvita, zlasti je važna lesna industrija v Nazarjih, lesna industrija Teharje, Gumzej, strojno sodarstvo v Medlogu pri Celju, tovarna meril Mi-količ v Slovenjgradcu in na desetine tovarn pohištva, velikih žag in tovarn, ki predelujejo les v različne svrhe.
Težko prizadeta v našem okrožju je bila pivovarna v Laškem, ki je bila po bombardiranju precej porušena in papirnica »Piatnik« v Radečah.
Izmed ostale industrije imamo tudi več velikih valjčnih mlinov, ki pa še ne zadostujejo za vse potrebe okrožja.
Vsej tej industriji je bilo treba postaviti potrebne uprave, ki bi znale voditi obrat nemoteno naprej. Večina te industrije je bila preje v rokah naših narodnih sovražnikov, ki pa je ponaših zakonih prešla v našo skupno narodno last.
Danes lahko rečemo, da so se načrti v polni meri posrečili. Ustavil se ni niti eden obrat. Nasprotno, skoraj že tečejo, ali pa bodo pričeli z delom vsi tisti, ki so doslej, počivali, danes v najkrajšem času.
Produkcija se vidno dviga tako pri rudnikih, kot pri ostalih industrijah. Naše rudnike je okupator hudo izro-pal. Posebno zadnje leto, ko je bila I njegova lastna produkcija že skoraj popolnoma uničena, so nemški fašisti izčrpavali le tiste rove z debelejšo plastjo premoga in pa rove, kjer je bilo lažje priti do premoga. Na obnovo okupator ni več polagal pažnje. V Zagorju in Hrastniku pa je izbruhnil v rovih ogenj, ki so ga naši rudarji in inženerji v kratkem času zadušili. Prav zato in zaradi težkih obnovitvenih del produkcija premoga še danes ni dosegla predvojne količine. Nekateri rudniki, na primer velenjski, pa je že dosegel in celo presegel predvojno kapaciteto. Drugi premogovniki se predvojni produkciji polagoma bližajo.
Zelo važno je dejstvo, da so vsi energijski viri docela ohranjeni. To
Iz borb za Zg. Savinjsko dolino
Oktober 1944.
Noč. Skozi deževne oblake rahlo seva mesečina. Počasi se pomika kolona po cesti Mozirje-Šmartno ob Paki. Konec oktobra je. Pot je blatna, velike luže odsevajo komaj zaznavno lunino svetlobo. Nocoj bodo borci XIII. brigade napadli Paško vas. Konji le z veliko težavo vlačijo top, ponekod se pogreznejo do trebuha v blato. A nič ne pomaga! Vse edinice morajo priti pravočasno na položaje. Napad se mora pričeti ob devetih.
Rahlo se zibljejo vrhovi vrb ob umazani, narasli Paki. Na prostranih poljih se vidijo tu pa tam nejasni odsevi kupov hmeljevk. Z Oljske gore se svetlikajo prve-krpe snega, znanilci bližajoče se zime. Strel! Nenadoma zapoje v tej popolni tišini mitraljez, mine padajo na sovražnikovo postojanko. Našemu bataljonu je uspelo malo nižje prekoračiti Pako na nekem pol porušenem mostu.
Napad se vrši od vseh strani. Neprestano pojejo Brede smrtonosno pesem. Sovražnik zagrizeno odgovarja. Srečo ima. Kot nalašč je ravno tega dne dobil precejšnjo pojačenje. Postojanka je zelo močna, težko jo bo zavzeti!
Počasi minevajo nočne ure. Borba se nadaljuje z vso zagrizenostjo. Naši borci so malo nad postojanko prebredli Pako in pomagajo pri napadu v hrbet. Ledenomrzla voda jim sega do pasu, a to jih ne more ovirati. Partizan se takih zaprek ne plaši!
Dani se! Postojanka se še vedno drži! Ponovni napad ob belem dnevu bi bila blaznost. Brigada dobi povelje, da se umakne na nove položaje.
Sovražnikova postojanka je dobila novo pojačenje. Ravno se umika z Balkana več nemških divizij. Te divizije dobijo povelje, da napadejo naše položaje.
Savinjsko dolino brani samo enà brigada: proslavljena XIII. SNOUB. Kakih 1200 borcev je, ki se obupno borijo proti 30.000 Nemcem. Premoč je ogrom-
na, a to partizanov ne ustraši. Vsi se junaško borijo. S ^stalnimi juriši napadajo Nemci in ustaši naše položaje. Ogromne izgube imajo. Naši mitraljezi pojejo neprestano.
Milenko, komandant brigade je povsod, kjer je naš položaj najtežavnejši. Njegovo brezmejno junaštvo vzpodbuja borce k še bolj zagrizenemu odporu. V borbi je že postreljal vso municijo. Nemci in ustaši napadajo neprestano. Tudi drugim že primanjkuje municije, umikajo se na nove položaje. Milenko tega ne opazi in zaostane. Nenadoma \ se mu približa ustaš, ogromen mož, za- j grabi Milenka in ga skuša razorožiti. Dasiravno je Milenko močan, čuti, da je izgubljen. Ostali so se med tem ča- | som preveč oddaljili.
»Bratje, tovariši, streljajte!«
Milenko kliče. Vseeno mu je, če ustre-le tudi njega. Samo živega se ne pusti ujeti. Tedaj se nenadoma pojavi borec. Na' vsak način hoče rešiti svojega komandanta. Tudi njemu že primanjkuje municije. S svojo brzostrelko skoči prav
k ustašu in ga ustreli v hrbet. Milenko je rešen!	—~
Že ves teden traja borba. Vse junaštvo, vsa požrtvovalnost naših borcev je zaman. Sovražnikova premoč je prevelika. XIII. brigada se polagoma umika. Začetkom decembra se umakne preko Menine planine, prekorači pri Rimskih toplicah Savinjo in prispe v stalnih borbah na Kozjansko. Savinjsko dolino pa zasedejo Nemci.
Ves čas borbe so brigado podpirali prebivalci vse Zg. Savinjske doline. Zavedali so se, kaj zanje pomeni svoboda, ki so jim jo priborili partizani. Dajali so tudi poslednji hleb kruha, samo da so imeli borci dovolj hrane. Tudi danes se prebivalci Zg. Savinjske doline zavedajo, kaj pomeni zanje nova demokratična federativna Jugoslavija, ki so jim jo tisti partizani po tolikih težkih borbah priborili. Zato bodo šli 11. novembra vsi na volišča in na ta način še enkrat manifestativno dokazali svojo povezanost z novo Jugoslavijo, kot so pred letom dokazali povezanost z narodno osvobodilno vojsko.	S. J.
sta predvsem elektrarna v Trbovljah in Velenju. Ko bodo dani pogoji nadaljnje elektrifikacije, to se pravi, ko bo na razpolago bakrena žica, transformatorji, žarnice in tudi ves ostali električni material, bomo lahko pristopili k uresničenju elektrifikacije po vseh naših vaseh.
Razveseljivo je dejstvo, da je naša tekstilna industrija prejela v zadnjem času velike količine bombaža, volne, svile in konoplje. Vse tekstilne tovarne v okrožju bodo v bodočih mesecih pričele s polnim obratom. Bombaž in volno so poslale Sovjetska zveza in Združene države.
Skratka: naša industrija se razvija, producira in meče od dne do dne večje količine blaga na trg — v zadruge in trgovine, od tam pa v roke konsumentov. Vendar bi bilo popolnoma napačno, če bi sedaj sklepali, da moramo imeti naenkrat vsega dovolj, ker imamo v našem okrožju toliko različnih tovarn. Zavedati se moramo predvsem, da nismo sami, da je tukaj cela Slovenija, da je tukaj vsa Jugoslavija. Premog potrebujejo železnice, brez katerih ne bi bilo prometa, brez katerih bi lahko vsi stradali in umirali od lakote, premog potrebujejo tovarne, premog potrebuje vsa industrija. Imamo tovarno posode in vendar je zanjo težko in tudi precej draga je. Poglejmo v požgane vasi, med izseljence, poglejmo v Bosno, Črnogoro itd. Ali ste si že kuhali kosilo v konzervnih lončkih ali pa greli juho v škatlici sardin? Na Kozjanskem, med izseljenci, v Bosni in Črni gori je bil to vsakodnevni pojav. Tem krajem je predvsem namenjena posoda iz naših tovarn. Ali ste že videli ljudi, skoraj gole, odete le z umazano, raztrgano žakljevino? Da, kjer je okupator najbolj divjal, kjer je požigal in uničeval vse, kar mu je prišlo pod niegovo razbojniško roko, tam to ni redek slučaj. Ne sramujemo se_priznati tega, saj ve ves svet o naši junaški borbi, o naših žrtvah za svobodo in za skupno stvar vseh svobodoljubnih narodov. Tem krajem, ki nimajo prav ničesar, ko so izgubili in žrtvovali prav vse, tem so namenjeni izdelki naših tekstilnih tovarn.
V času narodno osvobodilne borbe smo v nevarnosti za svoje lastno življenje nudili streho in zatočišče našim junaškim borcem-partizanom, nismo premišljati niti trenutek, če smo videli, da je človek lačen, da ga zebe, da je slabo oblečen. Tudi danes ne bomo pomišljali in zmajevali z glavami, če gre za življenje tisočev in ti-sočev ljudi, ki so se borili tudi za našo svobodo, ki si tudi želijo lepšega, človeka dostojnega življenja. Kar jim moremo nuditi, to je naša dolžnost, da jim-damo! Dolžnost človečanska in socialna, pa tudi zavestno politična je, da se jim oddolžimo za vse brezmejne žrtve in trpljenje. Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, skovano v skupni borbi, dobiva svoj prvi, človeški smisel. Povezani v taki bratski, enakopravni družini, postajamo iz dneva v dan močnejši, odločnejši, samozavestnejši. Ni je sile, ki bi nas še kdaj razdružila, kajti vsi jugoslovanski narodi, vse naše ljudstvo se še prav dobro spominja, kdo edini je imel koristi od naše neenotnosti, kdo je umetno razpihoval šovinizem in sovraštvo med našimi narodi. Tisti, pi je hotel odvrniti pozornost od samega sebe, tisti, ki je zavestno usmerjal ljudske množice jugoslovanskih narodov v neslogo in medsebojno mržnjo, samo da bi jih odvrnil od prave borbe za reševanje perečih socialnih vprašanj, tisti, ki je nad našo neenotnostjo hotel vladati, izkoriščati in si polniti žepe na račun žuljev in znoja delovnega ljudstva. To je bila v stari Jugoslaviji
O AGRARNI REFORMI
Naša slovenska zemlja je v bistvu zemlja srednjega in malega kmeta. V teku stoletij se je namreč pri nas velikost posestev vidno manjšalo radi dopustitve odtujitve zemlje od posestev, bodisi potom podelitve pri dedovanju dedičem, bodisi radi odprodaje poedinih delov posestev vsled težkih gospodarskih prilik, ki pač za slovenskega kmeta v vsej njegovi zgodovini nikdar niso bile ugodne. — Na drugi strani pa so ■še izza fevdalnega gospodarstva ostala na naši zemlji tu in tam kot črni madeži razne graščine in veleposestva, po večini v rokah tujerodcev, narodnih izdajalcev, pa tudi domačih mogotcev in finančnikov, ki so se okoriščali od splošnega obubožanja kmečkih množic in si ustvarili veleposestva, na katerih so iz-koriščevali delovno silo poljedelskega delavstva. Ravnotako so razne banke, delniške družbe, podjetja itd. izkoriščajoč gmotno stanje našega podeželja prišle z rubeži in sličnim često do ogromnih kompleksov kmečke zemlje. Pa tudi cerkve, škofije, samostani, razne verske ustanove itd. so prišle tekom stoletja do velikih površin zemljišč, bodisi tudi potom zapuščin vernikov brez naslednikov ali karkoli že. Ponekod je spet prišla zemlja v last raznim advokatom, trgovcem," industrijalcem itd., torej ljudem, ki se z obdelovanjem sami ne ukvarjajo, temveč jim ista služi le kot neke vrste šport, ali pa v obogatitev brez trohice lastnega dela in truda.
Marsikje so tekom časa nastala sicer čisto kmečka vendar pa velika posestva, katera radi svoje obsežnosti niso v celoti in intenzivno obdelana in izkoriščena. Poleg vsega tega imamo še posestva, ki so radi vojne ostala brez lastnika odnosno pravega naslednika.
Vsa ta zemlja, oziroma vsaj del zem- |
ljišča, mora priti zopet v last tistemu, ki jo obdeluje — torej kmetu. Radi tega so se vršile razne agrarne operacije, n. pr. že v preteklem stoletju predvsem pa po prvi svetovni vojni. Vendar pa se iste niso dovolj korenito izvedle, ker so bili na oblasti sami veleposestniki in izkoriščevalci delovnega ljudstva, razen tega so se prizadeti znali s pomočjo dobrih zvez in mahinacije spretno izogniti zakonskim predpisom. Z zmago ljudstva in z vzpostavitvijo naše ljudske oblasti je med drugim prišlo tudi to pereče vprašanje do dokončnega in temeljitega uresničenja z zakonom o agrarni reformi, z izvedbo katerega bo res prišla zemlja v roke tistemu, ki jo obdeluje in spoštuje, to je našemu kmetu. Da pa bo ta reforma v okviru zakona in po navodilih Ministrstva za kmetijstvo res koristno in pravično izvedena, nam je garant ljudstvo samo, ki bo potom svojih izvoljenih ljudskih oblasti, ne samo posredno, temveč tudi neposredno udeleženo pri samem izvajanju zakona.
Ni nobeno čudo, da se nasprotniki naše ljudske oblasti zaletavajo v agrarno reformo, pa bodisi, da je to »Pastirski list« ali pa prišepetavanje reakcionar-jev med preprostim ljudstvom, češ, ob zemljo boste, vzeli vam jo bodo. Res je, vzeli jo bomo tem podtalnim reakcio-narjem in ljudskim izkoriščevalcem, katerim je zemlja služila le za izkori-ščavanje delovnega ljudstva, kajti sami je niso znali niti obdelovati, niti rabti, niti ljubiti, kot jo zna naš kmet, kateri jo bo sedaj dokončno in za vse večne čase dobil v svojo last in obdelovanje. V prihodnji številki bomo prinesli razne podrobnosti iz našega okrožja, koliko in katera veleposestva bodo razdeljena med kmete.
Obvezno obdelovanje zemljišč, hi spadajo pod
agrarno reformo
Zvezni minister za kmetijstvo je na podlagi čl. 8 uredbe o državni kmetijski komisiji za upravljanje državnih kmetijskih posestev in v soglasju s
predsednikom Gospodarskega sveta DFJ izdal naredbo o obveznem obdelovanju zemljišč, ki spadajo pod agrarno reformo, in ostalih zemljišč, ki so pod državno upravo (priloga Uradnega lista z dne 17. t. m.).
Kmetijsko zemljišče, ki spada pod določbe zakona o agrarni reformi, mora lastnik do prevzema tega zemljišča po pristojnih oblastvih posejati in obdelovati prav tako, kakor je to delal do izdaje tega zakona. Ako je bilo agrarno zemljišče prevzeto v smislu naredbe zveznega ministrstva za kmetijstvo (št. 7504 z dne 8. 6. 1945) morajo začasni upravitelji prevzeto agrarno zemljišče posejati in obdelati.
Ako lastnik noče obdelati zemljišča, ki ga je bil doslej obdeloval, pa za to nima opravičenih razlogov, morajo krajevni narodni odbori poskr-
beti, da se zemljišče poseje in obdela, lastnika pa morajo prijaviti pristojnemu državnemu tožilcu v smislu zakona o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže.
Ako zemljišča, ki pride pod agrarno reformo, lastnik doslej ni sam obdeloval ali ga iz upravičenih razlogov v gospodarskem letu 1945/46 ne more sam obdelovati, mora krajevni narodni odbor preskrbeti, da se tako zemljišče obdela in o pravem času poseje. V tem primeru se čisti dohodek zemljišča uporabi v naslednjem letu kot obratna glavnica za nadaljnje izkoriščanje dotičnega zemljišča vse do njegove razdelitve po predpisih zakona o agrarni reformi.
Za obdelovanje agrarnega zemlišča sme krajevni narodni odbor še nadalje uporabljati pooblastila po na-redbi o mobilizaciji živalskih vpreg (Uradni list SNOS-a z dne 13. 6. 1945). Uredba vsebuje še posebne določbe za glavno kmetijsko komisijo v Vojvodini.
reakcija na čelu z dvorom in vsemi osovraženimi čaršijami, to je danes reakcija okrog Petra, Grola in Šuba-šiča, obdana z vsemi izdajalci iz vrst četnikov, ustašev in belogardistov, morilcev in protiljudskih zločincev.
Bratstvo in enotnost naših narodov, enotnost ljudskih množic v okviru Ljudske fronte — to je tisto nepremagljivo orožje, katerega se bojijo sovražniki ljudstva in proti kateremu je radi tega naperjen ves njihov bes. 11. november je poslednja bilka, katere se oklepajo ti propadli zločinci, 11. novembra bo pa zaradi tega največji praznik delovnega ljudstva, bo velika manifestacija ljud-
skih množic, vse Jugoslavije, ki bodo potrdile svojo enotnost in predanost programu Ljudske fronte ter zadale s tem poslednji udarec sovražnikom svobode, demokracije in ljudske oblasti.
In takrat bo naša industrija, vse naše gospodarstvo, vse delo širokih množic delovnega ljudstva za obnovo, za gospodarski dvig naše porušene domovine, dobilo še večji polet. Množice bodo ustvarjale in gradile na temeljih, katere so si že postavile. V enotnosti z vsemi jugoslovanskimi narodi bodo korakale naprej k zmagi, k lepšemu življenju, k blagostanju.
(fattGdatske vesti_
Niški delavci delajo po vaseh
Delavci iz niških industrijskih podjetij odidejo vsako nedeljo v vasi, kjer izvršujejo za kmete različna popravila, predvsem pa za zadruge. To nedeljo je bila delovna kolona iz tovarne za mostove v Riljkovcu, delovna kolona iz prve srbske tekstilne tovarne v Oravcu, kolona iz tovarne »Jastrebac« v Trupalu in kolona iz železniških delavnic v Gornjem Med-jurovu. Delovne kolone so v prvi vrsti popravljale poljedelsko orodje in posodo. Kmetje so posebno lepo sprejeli delavce, kar še enkrat potrjuje, da je zveza med kmeti in delavci čvrsta in da poiskusi reakcije, da jo razbijejo, kljub vsem gospodarskim težavam ne bodo uspeli.
(Iz »Slovenskega poročevalca«, 21. 10. 45.)
Poziv upnikom in dolžnikom. Z odločbo Narodne vlade Slovenije, ministrstva za in-
dustrijo in rudarstvo z dne 17. septembra 1945, štev. 10199-45, je prešla celokupna imovina tvrdke Paul Pirich, tovarne usnja v Bregu pri Ptuju — v likvidacijo. Pozivam vse upnike in dolžnike tvrdke, da prijavijo vse svoje terjatve in dolgove ter predložijo potrebna dokazila do 15. novembra 1945. Ker so v smislu odloka AVNOJ-a z dne 21. novembra 1944 nični in neveljavni vsi pravni posli, sklenjeni po 6. aprilu 1941, pozivam vse tiste, ki so si iz te imovine pridobili katere koli predmete in stvari ali nepremičnine iz katerega koli naslova (nakup, shramba, najem, izposoditev ali darilo), da jih najkasneje v roku 8 dni od objave tega poziva vrnejo ali prijavijo podpisani tvrdki v likvidaciji. Ptuj, dne 15. oktobra 1945. Likvidator tvrdke Paul Pirih, tovarna usnja, Ptuj-Breg.
VSEM INDUSTRIJSKIM PODJETJEM ^	SLOVENIJE
Nekatera industrijska podjetja ne postopajo v smislu odredbe 1-1883-45 z dne 21. avgusta 1945 (Uradni list št. 31-45). Zaradi tega se ponovno pozivajo vsa industrijska podjetja Slovenije, da se v izogib disciplinskih posledic in odgovornosti za škodo takoj, a najkasneje do 1. novembra 1945 prijavijo ministrstvu za industrijo in
rudarstvo, oddelku za nadzorstvo industrijskih naprav, vse novogradnje ali pre-uredbe industrijskih naprav, izvršene v času od 9. maja 1945. dalje, s priložitvijo točnih podrobnih načrtov in opisov teh naprav. Dalje se morajo prijaviti vse odprodaje in zamenjave, izvršene v istem času kakor tudi vsako razpolaganje s tehnično opremo.
Ministrstvo za industrijo in rudarstvo.
POJASNILO K ODLOKU O REVIZIJI PRAVICE DO POKOJNINE
Zaradi enotne uporabe odloka o reviziji pravice do pokojnine sta zvezni finančni minister in zvezni minister za socialno politiko na stavljeno vprašanje izdala pojasnilo (glej »Uradni list DFJ« z dne 19. t. m.), po katerem se denarne podpore (preživnine) po odloku o reviziji pravice do pokojnine odmerjajo po čl. 3 tega odloka v največjih zneskih: 1) na sedežih federalhih enot do 2400 din, 2) v mestih do 2000 din, 3) v trgih in vaseh do 1600 din, in sicer sorazmerno z zneski dosedanjih pokojninskih prejemkov.
Živinski sejmi v celjskem okrožju. — Okrožni kmetijski odsek v Celju odreia za območje celjskega okrožja naslednje živinske sejme: Podsreda 19. novembra, Raj-henburg 20. novembra, Sevnica 20. nov. in 6. decembra, Videm 26. oktobra in 17. decembra, Sv. Jurij ob j. ž. 19. novembra in 10. decembra, Teharje 24. novembra in 19. decembra, Žalec 13. decembra, Konjice 5. novembra in 3. decembra, Laško 12. novembra in 21. decembra, Slovenjgradec 19. novembra, Velenje 24. oktobra, Šoštanj 19. novembra, Šmarje pri Jelšah 4. dee., Podčetrtek 21. novembra, Ponikva 10. novembra, Planina 3. decembra, Zagorje 2. decembra in 31. decembra 1945.
Stran 8
NOVA POT
26. oktobra 1945
TAKO NE GRE
Brezobzirnost ali namerno oviranje!
Na postaji Sv. Peter v Savinjski dolini vladajo kaj čudne razmere. Navedli bomo primer, ki se je dogodil tam prav te dni: Pred blagajno je čakalo mnogo ljudi na vozni listek. Nikogar pa ni bilo, da bi potnikom ustregel. Šele pet minut pred prihodom vlaka je postajenačelnik, tov. Carman odprl okence, prodal prvim trem ljudem v vrsti vozne listke in blagajno zopet zaprl. Čakalo pa je še najmanj 20 ljudi, ki so potem deloma vstopili v vlak in plačali kazen, nekaj pa jih je zapustilo postajo in počakalo na avtobus, ki vozi eno uro pozneje iz Vranskega v Celje.
Ljudje so se upravičeno razburjali nad tako brezdušnim odnosom, ki ga ftna do ljudi imenovani postaj enačelnik. Ali si mogoče domišljuje, da je nenadomestljiv?	H. F. S.
Besede, ki jih še nisem slišala!
Prišla sem v papirnico Goričar v Celju ib iskala jugoslovanske in zavezniške zastavice za predpriprave za manifestacijo Enotnosti in dela, ki se je vršila 14. oktobra v Celju.
Nevljudnost nekaterih tamkajšnjih uslužbenk je že znana in tako je tudi mene odpravila tovarišica, ki sem jo vprašala, s kratkim »Ne!«. Pristavila je še: »Čudno, da hočemo biti Slovenci vedno nekaj drugega, kakor smo!«
Prepričana sem, da ta objestna in »za-
vedna« gospodična nima pojma o visoki šoli, ki jo je napravil slovenski narod za časa svoje težke borbe, bratstvo jugoslovanskih in vseh slovanskih narodov je zanjo nekaj odveč, prazna beseda, ker je še ni zasledila v modnih žur-nalih ali pa v »Fox Mouvitone« novostih.
Na milijone najboljših sinov junaških slovanskih narodov pa je dajalo svoje najdražje, svojo kri in življenje za veliko idejo slovanskega bratstva in enotnosti. Kaj je neki dala ta gospodična? Katere peči se je tiščala, v kateri švab-ski službi je bila v letih borbe za svobodo?
Sedaj nismo več v Nemčiji!
V znani manufakturni zadrugi Veren je iskala neka partizanka blago na nakaznice in neprijazna prodajalka ji je odvrnila, da sploh ničesar nimajo. Tovarišica, ki je spremljala partizanko, je prodajalko prijazno prosila, naj pogleda, mogoče ima le še nekaj, samo toliko, da lahko popravi obleko. Nato se obregne prodajalka nad njo: »Sedaj nismo več v Nemčiji!«
Popoldne istega dne pa je šla neka druga tovarišica tja in dobila blaga kar za celo obleko, baš tisto blago, ki ga je omenjena partizanka iskala.
Res je, mi nismo več in ne bomo nikoli več v Nemčiji, omenjene prodajalke pa se še nekako čudno držijo proslule nemške metode.
Kje se nahajajo poedini oddelki in
odseki Okrožnega odbora OF Celje
1.	Sekretar Okrožnega odbora OF Celje, (Ljudska posojilnica), Vodnikova 2-II.
2.	Tajništvo OO OF Celje (Ljudska posojilnica), Vodnikova 2-II.
3.	Odsek za izgradnjo narodne oblasti, (Ljudska posojilnica), Vodnikova 2-II.
4.	Odsek za notranje zadeve, (Ljudska posojilnica), Vodnikova 2-III.
5.	Okrožno poveljstvo narodne milice, (Ljudska posojilnica), Vodnikova 2-III.
6.	Odsek za propagando, (Ljudska posojilnica) Vodnikova 2-1.
7.	Personalni odsek, (Ljudska posojilnica), Vodnikova 2-II.
8.	Odsek za socij alno skrbstvo, (Ljudska posojilnica), Vodnikova 2-III.
8. Odsek za statistiko, (Ljudska posojilnica), Vodnikova 2-II.
10.	Uprava OO OF Celje, (Ljudska posojilnica), Vodnikova 2-1.
11.	AF2 (Antifašistična fronta žena), (Ljudska posojilnica), Vodnikova 2-11.
12.	ZMS (Zveza mladine Slovenije), (Ljudska posojilnica) Vodnikova 2-1.
13.	Odsek za gozdarstvo, Trg svobode (bivši Dečkov trg), bivše Sresko načelstvo.
14.	Odsek za industrijo, rudarstvo in obrt, Trg Svobode.
15.	KUNI (Komisija za upravo narodne imovine), Trg Svobode.
16.	Prometni odsek, Trg Svobode.
17.	Odsek za trgovino in preskrbo, Trg Svobode.
18.	Odsek za prosveto, Trg Svobode.
19.	Odsek za kmetijstvo, Trg Svobode.
20.	Navod, Trg Svobode.
21.	Oddelek za gradnje, Ljubljanska 16.
2. Oddelek za finance, Razlagova 8,
(bivši trgovski gremij).
23.	Javni tožilec za okrožje Celje, Titov trg 6.
24.	Mobilizacijski odsek, Titov trg
25.	Komisija za ugotavljanje zločinov, Vrvarska 2.
26.	Okrožna volilna komisija, Vrvarska 2.
27.	RK (Rdeči križ), Trg mučenikov 4.
28 Okrožno sodišče, Masarykovo nabr. 5.
29.	Veterinarski referent, Gregorčičeva 4.
30.	Odsek za zdravstvo, Gregorčičeva 4.
31.	Okrožni zadružni iniciativni odbor, Vodnikova 2 (pritličje).
32.	Kontrola mer in dragocenih predmetov, Mariborska cesta (Rebek).
OBJAVE
SPREMEMBE V PROMETU POTNIŠKIH VLAKOV
S 24. odnosno 25. oktobrom bosta vzpostavljeni dve novi zvezi s pdtniškimi vlaki med Ljubljano in Zagrebom, odnosno Ljubljano in Mariborom. Z 24. oktobrom bo podaljšan potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 18.15 in vozi samo do Celja, do Maribora oziroma od Zidanega mosta do Zagreba. Odhod iz Zidanega mosta 20.35, prihod v Zagreb ob 23.00, odnosno v Maribor 22.40. V obratni smeri bo vozil od 25. oktobra dalje potniški vlak z odhodom iz Zagreba ob 8.20, odnosno iz Maribora ob 8.55, iz Zidanega mosta ob 11.15 in s prihodom v Ljubljano ob 12.55. Od istega dne dalje bo vzpostavljena tudi nočna zveza med Ljubljano in Zagrebom odnosno Mariborom in bo odhajal vlak iz Ljubljane ob 0.30, prihod v Zidani most 2.45, odhod proti Zagrebu 4.05, prihod v Zagreb 6.55, odhod iz Zidanega mosta proti Celju 3.07, prihod v Celje 3.50 in v Maribor 7.20. V obratni smeri bo vozil vlak iz Zagreba od 24. oktobra dalje z odhodom ob 19.30 in prihodom v Zidani most ob 22.00, iz Zidanega mosta dalje proti Ljubljani z rednim jutranjim vlakom iz Celja, odhod iz Zidanega mosta ob 5.05.
OTVORITEV CELOKUPNEGA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA NA PROGI POLJCANE-ZRECE
Pričenši v soboto 20. oktobra so otvorili celotni železniški promet na progi Poljča-ne-Zreče ter vozijo dnevno redno na progi Poljčane-Zreče mešani vlaki z odhodom iz Poljčan ob 6.26, 9.49, 14.49, 18.50 ter s prihodom v Zreče ob 7.44,11.11,16.08, 20.11; z odhodom iz Zreč ob 7.54, 11.27, 16.18.
Na progi Slov. Konjice-Poljčane z odho-
dom iz Slovenskih Konjic ob 4.57 ter s prihodom v Poljčane ob 5.44.
Na progi Zreče-Slovenske Konjice z odhodom iz Zreč ob 20.21 ter s prihodom v Slovenske Konjice ob 20.41.
Zato odpade sedaj uvedeni avtobusni promet.
Ljudska posojilnica v Celju, registro-vana zadruga z neomejenim jamstvom poziva vse svoje člane in članice, da do 31. 12. t. 1. izjavijo, ako hočejo še sodelovati kot zadružni člani. Vse nedelujoče člane, ki ne pokažejo nikakega zanimanja za zadrugo, bomo po preteku tega roka črtali, njihove deleže pa pripisali v rezervni zaklad. Vsak se lahko oglasi vsak delavnik dopoldne v uradnih prostorih, kjer pismeno ali ustmeno izjavi svojo željo da ostane še nadalje član.
Ustanovna skupščina »Društva pregnanih Slovencev v Celju« za celo celjsko okrožje se vrši v nedeljo 28.10.1945 ob pol 9 dopoldne v dvorani Obrtnega doma.
Pripravljalni odbor.
Pozivamo svojce vseh onih partizanov, ki so bili dne 12. 2.1945 obešeni na Fran-kolovem pri Celju (100 po številu) kot talci za padlega celjskega geštapovca Dorf-meistra, da se takoj pismeno prijavijo podpisanemu odboru in se obenem izjavijo, če bi bili pripravljeni na lastne stroške prepeljati posmrtne ostanke svojih najbližjih iz skupnega grobišča pri Frankolovem na domača pokopališča.
V teh pismenih prijavah naj svojci padlih žrtev navedejo svoj natančen naslov in obenem tudi navedejo, kam bi padlega svojca radi prepeljali.
Ker je v teku akcija, da se posmrtne ostanke padlih partizanov prenese na njih domača pokopališča, prosimo vse svojce, da se čim preje prijavijo podpisanemu odboru.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrožni odbor za prevoz posmrtnih ostankov padlih borcev Celje, Zdravstveni dom
Okrožni OF odbor, oddelek za finance v Celju, je v svoji okrožnici z dne 16.10. 1945 št. 2.141-1-1945 preko Krajevnih NO pozval imetnike potrdil o zamenjavi denarja, da iste vnovčijo pri blagajni Denarnega zavoda Slovenije, podružnica v Celju, v tem vrstnem redu: imetniki, bivajoči v okraju Celje-okolica,
v času od 15. do 27. 10. 1945 imetniki, bivajoči v okraju Gornji grad,
v času od 29. 10. do 3. 11. 1945 imetniki, bivajoči v okraju Slov. Konjice,
v času od 5. 11. do 10. 11. 1945 imetniki, bivajoči v okraju Šmarje p. Jel.,
v času od 12. 11. do 17. 11. 1945 imetniki, bivajoči v okraju Šoštanj,
v času od 19. 11. do 24. 11. 1945 imetniki, bivajoči v okraju Trbovlje, v času od 26. 11 do 1. 12. 1945 Da se pospeši vnovčenje potrdil o zamenjavi denarja in da bo možno isto čimprej zaključiti, kar je v lastnem interesu vsakega imetnika, zato pozivamo vse, da se tega vrstnega reda zanesljivo drže.
Poziv!
Vsem krajevnim odborom OF! Naš okrajni kandidat minister tov. Franc Leskošek se bo udeležil sledečih volilnih zborovanj :
1.	Vransko, 28. oktobra 1945 ob 14. uri;
2.	Braslovče, 28. oktobra 1945 ob 8. uri zjutraj ;
3.	Laško, 29. oktobra 1945 ob 16. uri;
4.	Žalec, 30. oktobra 1945 ob 16. uri;
SOLSKE KNJIGE
--DOBITE V---
SLOVENSKEM KNJIŽNEM ZAVODU OF
5.	Vojnik, 31. oktobra 1945 ob 15. uri;
6.	Sv. Pavel pri Preboldu, 2. novembra 1945 ob 15. uri;
7.	Sv. Jurij pri Celju, 3. novembra 1945 ob 15. uri;
8.	Planina pri Sevnici, 4. novembra 1945 po prvi maši;
9.	Dobrna, 4. novembra 1945 ob 16. uri. Prebivalstvo naj pohiti na ta zborovanja organizirano z zastavami, transparenti, na vozilih itd. Zlasti v krajih, kjer se bodo vršila ta velika zborovanja, oskrbite primerne transparente in lepo okrasitev.
TELESNA KULTURA
Nedeljsi fizkulturni spored: Nogometno srečanje celjske vojske s FD Celjem!
V	nedeljo 28. oktobra se srečata na igrišču pri »Skalni kleti« reprezentanca Jugoslovanske vojske v Celju in FD Celje. Glede na to, da nastopi v reprezentanci vojske mnogo igralcev, ki so nastopali že za najboljše klube v Jugoslaviji in ker je FD Celje svoje moštvo zopet pojačalo z novimi in nekaj starimi močmi, ki so se vrnile iz raznih lager j ev, obeta biti tekma zelo zanimiva in bo nudila lepo nogometno igro. Tekma se začne ob 15. Ob 13.15 je pred-tekma.
Troboj v namiznem tenisu!
Dopoldne ob 8 se vrši v telovadnici mestne osnovne šole troboj v namiznem tenisu, in sicer med reprezentanco vojske, FD Olimpom in FD Celjem. To je prva večja prireditev v tej panogi fiz-kulture po osvoboditvi. Glede na to, da nastopijo na tem troboju najboljši celjski igralci in tudi vojska bo postavila svoje najboljše moči, se obetajo zanimiva srečanja.
FD Krim (Ljubljana) : FD Celje 6 :1
Tekma je bila od prvega udarca do
konca zelo zanimiva. Obe moštvi sta prevedli zelo dobro igro, vendar so gostje igrali bolj povezano in z večjo rutino, kar jim je prineslo zasluženo zmago. Zelo dobre moči so imeli gostje v obrambi in napadu. Vsi so hitri in tehnično zelo dobri. Domače moštvo je nastopilo zopet malo pomlajeno in je nudilo dòbro igro. Škoda, da je tokrat obramba delala nekatere napake, ki so bile skoraj zmiraj usodne. Vratar je bil tokrat posebno nesiguren in je imel hudo tremo. Tudi srednja vrsta ni pred-vedla običajne igre, posebno stranska krilca sta v mnogočem grešila, dočim je Škerl na srednjem krilu po prvem »plavanju« potem presenetljivo dobro zaigral. V napadu je bil zopet Dobrajc glavna gonilna sila, vendar je bil zelo dobro čuvan od nasprotnih igralcev. Če bo celjsko moštvo ostalo skupaj in dobro treniralo, bo kmalu lahko vlilo strah marsikateremu boljšemu nasprotniku. Vsekakor je zmaga Krima, ki je trenutno najboljše v Ljubljani, po prikazani igri previsoka. Celjsko moštvo jim je bilo v polju popolnoma enakopravno, edino pred golom so strelci odpovedali.
V	predtekmi sta se srečali moštvi FD Svobode in drugo moštvo FD Celja. Zmagali so Teharčani z 2 : 1. Pokazali so dobro povezano igro in so zmago zaslužili.
r MALI OGLASI n
O AKCIJI ZBIRANJA STARE GUME
Poročila o zbrani gumi pošiljajte na naslov: Akcijski odbor - okrožje - (ZMS) Celje, Vodnikova. Isto tam dobite vse informacije.
Pisalni stroj znamke Smith se proda. — Vprašati: Prešernova ulica 1-1 (Fon).