256. fttovilki:	LjiMjsss, y sredo 8. novembra 1905.	ХХХУШ. leto.
UNI nik ün zvečer, taisll čedalje h ptunfti, ter valja po pošti рг^аваа za avatro-ograke MM« za m Ute Ii K, ■ H Uta U K. >* četrt lota • S M h, aa m imn t K SO k. Za Ljubljano i р«1ЦЈац)еп u dm u m : t» 14 K, * a* m! Uta 11 K, sa iatrt Uta 0 K, aa «d bmh t K. K dar badl ua рацЈ, plafia aa vaa lata tt K, aa pal lata 11 k, aa Istri lata 6 K 60 h, aa «n »mm 1 K 00 h. — Za tuja daiala tolik« va«, kolikor aaaia poštnim. 1 oa aaraSb« br*a latadabae vpagijjatva оагабпћа и aa aaba. — Za oznanila aa plaftaja a* patoKatopaa patlt-vrate pa lt h, Sa aa aa aaaaalla tlaka aokrat, pa 10 h, «a aa dvakrat, ta pa 8 h, Sa aa tlaka trikrat ali »aÄrat. — Dapbl sa} «a tzvaU fraukavati. — Bakepiai м aa vraSaJa. — Uradnlitvo to upravntttvo J« v Kaaflcvfk aliaak it. 6, to aiaar aiadalilia v I. aadatrapla, цппШп pa * prttU$a. — Upravntftva aaj aa blagavalija poSUJatl aaro&ina, raklamaalU,
•anaalla, t J. a4aialatrati* na stvari.
..Slovenski Narod" telefon fit. 34.	Posamezne Številke po 10 h.	„Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Po končani razpravi.
Debata o predlogih zastran splošne in enake volilne pravice je končana. Oba tozadevna predloga sta odkazana ustavnemu odseku in deželni zbor se bo zdaj lahko nekaj časa bavil z —■ nujnimi predlogi vsake vrste, ki jih je treba vse rešiti, predno pride na vrsto — volitev odsekov.
Pri debati o splošni in enaki volilni praviei so klerikalci igrali kaj klavrno vlogo.
Narodno-napredna stranka ni imela drugega namena in druge naloge, kakor da odkrito in pošteno obrazloži »voje stališče. Samo po tej poti, kakor jo je označila narodno-napredna stranka v svojem predlogu, je mogoče doseči splošno in enako volilno pravico. Zaradi tega je imela narodno-napredna stranka tako lahko stališče.
Klerikalci so bili v zadregi, kajti s Hribarjevim predlogom jim je bilo Izbito iz rok orožje, katero so si skovali, da se ž njim vržejo na narodno-napredno stranko. Tako lepo so bili vie pripravili; razdelili so si že vse vloge in narodno napredna stranka jim je ves načrt pokvarila.
Kar so klerikalci povedali v tej razpravi, so samo bombastično predna-šane plitvoeti. Še najholje je govoril dr. Šusteršič in Še ta je daleč zaostal za Častivrednim Čevljarjem in socijalno-demokratičnim voditeljem gospodom Kordeličem, Četudi je posnemal emfazo in širokoustnost, s katero zna gospod KordeliČ fascinirati svoje poslušalce. Krek in Žitnik sta kot smrtnoranjena govornika obležala na bojišču; izkazala sta svojo popolno nezmožnost za parlamentarne debate, dr. Schweitzer pa je novic izpričal vso svojo Čudovito in-ferijornost.
O volilni pravici, o argumentih, ki govore zanjo in proti nji, niso klerikalci skoro ničesar povedali. Spričo znane lenobe klerikalcih kričačev se temu tudi ni Čuditi. Njim ni bilo na tem, da podpro stvar z argumenti, bilo jim je samo na tem, da imajo priliko zabavljati in rogoviliti.
LISTEK.
Slovensko - nemška meja na Štajerskem.
Kulturno zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B.
(Dalje.)
Pri Sv. O ž bolt u so že vidnejši sledovi o nekdanjih Slovencih, vendar je tudi ta župnija že popolnoma ponem-
čena. Domača imena so še večinoma slovenska, kakor: liresneg, Friesneg (oba P>režnika), Karnitschnig, Dobneg, Motsebnig itd. — Znamenit pa je Sv. Ožbolt zaradi bogatina Seyfrieda, ki ga splošno imenujejo „Alpenkönig." Kdor pride prvič v to goreko selo, misli, da je v najmodernejšem trgu. Tri krasne nadstropne hiše kakor palače z mnogobrojnimi gospodarskimi poslopji, stanovanji za služinčad, delavnicami itd. Lepo posute ceste, vodovod, električna razsvetljava itd. Gostilna, ki 8e lahko kosa z vsakim mestnim hotelom, trgovina, kjer ee dobi vse kakor v Gradca. In vse to je last imenovanega Seyfrieda, čigar oče je še krčmaril v zakajeni leseni bajti ter je moral
Le v enem oziru so se spuščali v detajl.
Kakor Živ ogenj jih peče tisti del predloge narodno-napredne stranke, ki zahteva zakonitih jamstev za volilno svobodo. Beseda „kancelparagraf" je šla klerikalcem do živega in jih je prešinila s strahom, ki ga le težko prikrivajo s svojimi plitvimi frazami. Zakonitih jamstev za svobodno volitev se klerikalci tako boje, da kar trepetajo. Na vse načine so skušali dokazovati, da duhovščina nič slabega ne stori in ne omejnje volilne svobode, ko na leči in v spovednici agitira, ko izrablja svojo uradno veljavo za pritisk na volile e.
Klerikalci hočejo privilegije odstraniti, ali ta neČuveni privilegij, da duhovščina v svoji nradni lastnosti lahko nekaznovano terorizira volilce, ta naj ostane nedotaknjen.
Proč z vsemi privilegiji, samo ne s privilegiji katoliške duhovščine — to je geslo klerikalcev.
Iz tega se spozna, da vodi klerikalce res edino in samo nenasitna go-spostvaželjnost, ko zahtevajo splošno in enako volilno pravico, obenem pa ohranitev Škandaloznega privilegija katoliške duhovščine.
Bavili se bodemo še posebej s tozadevnimi izvajanji klerikalnih poslancev in dokazali Šepavost njihovih argumentov, s katerimi se branijo volilne svobode.
Klerikalni odpor zoper zagotovitev volilne svobode —■ to je najznačilnejši moment v minoli debati, to je dalo tej debati signature in karakter in to tudi kaže, kje je treba zastaviti vse moči, da bo splošna in enaka volilna pravica podajala izraz narodove volje, ne pa le izraz volje par sto tonzuriranih demagogov.	_
Deželni zbori.
Oradeo, 7, novembra. Posl. dr. Sohaeherl je utemeljeval svoj predlog, naj bi se pomaknilo še več šol iz nižjega v višji plačilni razred, in sicer ker ni upanja, da bi se III plačilni razred odpravil, naj
ostati vsak polovnjak vina dolžan, dokler ga ni iztočil. Sin pa si je dal svoje stanovanje obložiti s samim mahagon-skim lesom v dragocenih rezbarijah, po stenah pa povsod visi zlato in srebrno nakitje. Gospodarja ni bilo doma, ker preživi vsako poletje z ženo v Karlovih varih. Sin, ki razume tudi slovensko, ker ве je šolal v Ljubljani, mi je razkazoval mapo očetovih posestev. Ta so obsežna za celi sodni okraj. Gotovo sam ne ve, koliko koč in živine ima v planinah. Sam si drži vse potrebne rokodelce, kakor peka, mesarja, kovača, kolarja itd. Koliko posestnikov je paČ izkrvavelo pod oderuško roko tega prekanjenega priseljenca, preden se je nakopičilo tako ogromno bogastvo!
Sv. Lovrenc nad Ivnico. O tej se je pisalo leta 1855 v „Prijatelju", da je o njej še ena petina prebivalcev Slovencev, prof. Orožen pa pravi v omenjenem potopisu, da v tej župniji ni več Slovencev. Poizvedel sem o tem natančneje. Dasi ljudsko štetje niti leta 1880, niti 1900 ne navaja v župniji sami nobenega Slovenca, vendar je Se precej ostankov, ki spominjajo, da je bila pred sto leti še cela Župnija slovenska. Župnija obsega namreč mali
se od leta 1906. do 1910. dovoli vsako leto 30000 K aa pomaknitev šol ia III. v II. plač. razred in 20000 K aa pomaknitev iol iz II. ▼ L plač. reared. Potrebni kredit naj se postavi v deželni proračun že leta 1906 — Predlog se je izročil kombiniranemu finančnemu in naučnemu odseku.
Poal. Hagenhofer je utemeljeval svoj predlog, naj ae izda prepoved na uvos italijanskih svinj v Avetro-Ogreko.
Poal. dr. Hraäovec je interpeliral zaradi množečih ee eluiajev, d a ae obiineke volitve vsled pritiska nemško - nacionalnih korporacij razveljavljajo.
Posl. Brandl je interpeliral ta* radi postopanja župnika v Lomniku (Lobming), ki je imel dosedaj pravico aa mežnarja med verniki pobirati. Sedanji župnik pa sploh nima meinarja, temač opravlja mežnarjeve posle kuharica, kar se godi seveda zelo pomanjkljivo. Vkljub temu pa ae darila za mežnarja pobirajo, in ker ao ae nekateri posestniki temu uprli, je Župnik poklical politično oblast na pomol, ki se je tudi res tako ponižala, da je vernike posamič izpraševala, zakaj so darovanje odpovedali. Župnikovo postopanje je tembolj nezaslišano, ker je čestokrat videti na župnikovem gnojišču ležati svinjska plečeta, kamor jih meče kuharica, ker jih dobiva župnik preveč od faranov.
Posl. dr. Jurtela je predlagal spremembo občinskega reda.
Celovec, 7. novembra. Poslanec Dreyhorst je interpeliral deželnega predsednika, češ, da posamezni duhovniki vpisujejo v krstne, poročne in mrtvaške knjige preziraje obstoječe predpise (?) v novosloven-ščini.
Podpora kmetijski druibi se je zvišala od 12000 nä 14 000 K.
Posl. dr. Pupovao je utemeljeval svoj predlog, naj bi deželni abor ia svoje srede sestavil stalni odbor aa organisaoijo in pospeševanje tujskega prometa in
kos občine Sv. Primoža nad Muto in precejšen kos občine Gornja Vižinga pri Marenbergu. Glede občine Sv. Primoža smo že videli, da je po veČini slovenska ; pa tndi Vižinga (Spodnja in Gornja) ima Še precej slovenskega prebivalstva, dasi se ta občina rapidno ponemčuje. DoČim je bilo leta 1880 še 611 Slovencev in 572 Nemcev, so našteli leta 1900 ie 693 Nemcev in samo 491 Slovencev. Slovenci eo nazadovali za 120, Nemci pa napredovali za 121 duš. Obe navedeni občini pa Bta bili pred 50 leti še popolnoma slovenski, tedaj tudi njuna dela, ki segata v šentlovreško Župnijo. Dandanes je pri Sv. Lovreneu e slovenščino res tužna, a izginila popolnoma Še ni. Fara je joiefinska, ustavljena leta 1790. Bila je vedno v sekovski Škofiji. Šola popolnoma nemška, daei učitelj zna dobro sloveneko, ker je rojen PtajČan. Tudi cerkev je nemška. Le o Božiča, na velikonočni in binkoštni ponedeljek so še slovenske pridige. Razun teh še ima šentjernejski župnik tri slov. pridige pri pedrainici sv. Antona ob posebnih praznikih. Vseh Žapljanov je približno 700, izmed teb je Slovencev ie kakih 200, toda večinoma
aaradi naprave telefonske zveze Beljak-Spodji Dravograd. Predlog je bil odklonjen.
Praga, 7. novembra. V današnji aeji je spravil posl. dr. Herold v razpravo krvave dogodke zadnje nedelje ter konštatoval, da češko prebivalstvo Prage ni odgovorno za dogodke. Protestiral je proti temu, da bi se zoper Prago zopet vprizorila taka vojska, kakor leta 1897.
Posl. Schreiter je utemeljeval svoj predlog, naj se isda nov zakon o disciplinarnem postopanju zoper učiteljstvo. Predlog je bil sprejet.
Volilna reforma in češko državno pravo.
Praga, 7. novembra. Pred današnjo sejo je prišla v deželni zbor deputaeija voditeljev češko-radikalne stranke ter izročila načelnikom vseh čeških klubov resolucijo, v kateri je rečeno: »Stojimo na ettlišču splošne volilne pravice in češkega državnega prava. Protestujemo zoper ustanovitev narodnih kurij, ki stremijo za ločitvijo Češke. Sedaj je prišel trenotek, da se izvede državno-pravni program ter se združi Ce-Ška, Moravska in Šlezija v enotno in ustavno kraljevino. Češka politika mora biti v imenovanih treh deželnih aborib, nadalje v državnem aboru in sploh državno-pravna.«
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 7. novembra. Opozicija v komitatnih zastopih postaja čimdalje brezobzirnejša. Večina novih velikih županov ni mogoče initalirati. Zaradi tega je neizogibno, da bo vlada uporne zaatope razpustila ter imenovala velike Župane za kraljeve komisarje, ki bodo potem vladali brez odborov.
Ustrahovanje Turčije.
Dunaj, 7. novembra. Ker Turška vatraja pri svojem odporu zoper finančno kontrolo v Macedoniji, se velesile resno pripravljajo na demon- i atracijo z vojnim brodovjem proti
so le posli in gostaČi. Popolnoma slovenske hiše, kjer še slovensko govore in molijo, so tri: Komi, Lanc in Bo rovnik. Slovensko pa tudi Še govore, oziroma znajo v sledečih hišah: Jantar, Breznik, Ebenmiiller, Sajki, Štaudekar Kozličedner. Otrok je le malo, ki bi slovensko znali. Ako se tudi priselijo, se v Šoli hitro ponemčijo; v dveh letih jih je že sram, da so „Slovenje" (besedo izgovarjajo kakor KoroSci), in čez 8 let je Nemec gotov, ki psuje na „Windiscbe". Župnik (Šanko) je tudi rojen Slovenec, а se prav nič ne zaveda svoje narodnosti ter se je sploh mate-rinemn jezika tako odtujil, da ga pri pridigi tudi Slovenci laglje razumejo, ako nemško govori. Letos odide zaradi starosti v pokoj, potem pa pride gotovo kak trd Nemec. In še to malo Slovencev bo črtanih iz zgodovine slovenskega naroda. Družba sv. Mohorja še nikoli ni v imela v tej župniji kakega ada.
I v n i c a, tudi Ivnik in Juanik (Eibiswald) je popolnoma ponemčen trg. Le posli in viničarji so Še Slovenci. Da je ime bilo prvotno vsaj deloma slovensko, dokazujejo prastare listine, ki navajajo „Ibanswald" in „Iwanswald". V občini Ajbel, ki se rastega od trga
Turčiji. Zadnje dni so se v ta namen vršile konference med zastopniki velesil ter se je dogovorilo vse natanko. Določilo se je tudi, s kolikimi ladjami se udeleži vsaka veleaila. Demonstracije se udeleži tudi Francija z dvema oklopnieama.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 7. novembra. V Rigi so sklenili delavci, da nadalju* jejo štrajk, dokler ne dosežejo popolne amnestije. V predmeatjn je bil po shodu spopad med Židi in narodnjaki. Padlo je 12 oseb. — V Bata mu so na več krajih razdjane železniške proge in mostovi ter Še dolgo ne bo železniškega prometa. Tudi v tem mesta so sklenili delavei, da vztrajajo v splošnem štrajku. — Zid je širijo strašne neverjetnosti o početju izgrednikov v Moskvi, Odesi in Kijevu. Tolpe so pesebno divjale proti dijakom in Židom. T Moskvi so baje nekega dijaka na ulici raztrgali na kose, drugega pa vrgli v reko ter za njim toliko časa metali kamenje, da se je skril pod vodo. Blizu Kijeva so ustavili vlak ter ubili 12 Židov, ki so se z vlakom vozili, /jslezniška uprava Žid om sploh ne da več voznih listkov v Odeso, ker ne more jamčiti sa njihovo varnost. Sicer pa Židje niso tako nedolžni, kakor se delajo. V moskovskem predmestju so brez povoda streljali na kozake, nakar so šele kozaki odgovorili s streli. — V Oinr-getju so bili z bombami ubiti okrožni načelnik, mirovni sodnik in njegova žena ter mnogo kozakov.
Deželni zbor kranjski
IV. seja, dne 7. novembra 1905.
(Konec.)
Posl. Hribar pravi, da je pričakoval, da se bo debata lepše vršila, ker je stvar važcia, in sta se obe slov. stranki našli na istem pozoriŠČu Očitalo se je, da smo sumničili. Čudno da je dr. SnsteršiČ ravnokar sam sumničil, j To moram zavrniti. Rekel je, da smo j svoj predlog stavili iz političnih ozirov. ' To je naravnost sumničenje. Predlog
proti gorovju, Živi Še nekaj Slovencev. Leta 1880 se jih še našteli 20, leta 1900 pa že statistika ne pozna več Slovencev. Seveda ima ta sprememba lahko svoj izvor tndi v tem, da so med tem časom opustili fužine, v katerih je delalo tudi več Slovencev, ki so stanovali v omenjeni občini.
VI. Radelj. Sv. Pankracij, Kaplja. Sv. Duh na Ostrem vrhu.
Od radeljskega sedla, preko katerega vodi cesta iz Larenberga v Ivnico, gre jezikovna meja po grebenu. Ra-deljna (Radovina), vendar so tndi po vzhodnem pobočju bliža do Ivnice in Arveža še Slovenci posejani. Pri sedlu je meja sentjanžke občine, ki je Še po veČini slovenska (1. 1880 je bilo 249 Slovencev in 146 Nemcev) ter ima še slovenske napise. Podružnica Št. Jani na Suhem (am Zeicbenberge) je ena izmed največjih cerkev v škofiji. Ob shodih so v njej slovenske pridige; do leta 1900 so se pri procesijah Še celo inicije (štirje evangeliji) pele slovensko. Nadalje segajo do grebena Radclja še slovenske občine Radeljca, Kemšnik in Brežnik. V teh treh občinah, dasi so na

smo stavili in jaz sem povedal razloge, zakaj smo za to, naj se uvede splošna In enaka volilna pravica. Pri nas bi moral ie razlog, da Slovani v državnem zbora nismo zadostno zastopani, odločilno na nas vplivati. Nam se nikdar ne more očitati, da smo kaj storili zoper slovenski narod. Tako očitanje v resni debati ne mere priti v poŠte v. ŠasteršiČ je Čisto napačno sodil o mojih besedah glede jugoslovanske poli-litike. Od naše strani smo ie dostikrat uprizorili jako ostre politične debate v tej zbornici — a ta nastop je imel le hipen moraličen uspeh, drugega pa ne. Samo v dr£. zboru se mora zasnovati velika jugoslovanska politika. Napram Lackmannu omenja, da še ni slab Av-atrijanec, kdor želi spremembe razmer. Naravno je, da hočejo Slovenci priti e Hrvati v eno upravno celoto pod habsburškim Žezlom. V bistvu ni bilo proti načelnemu vprašanju predlogov. Dr. Krek je govoril dve uri, a o volilni reformi nam je povedal veliko mauj kakor o svoji filozofiji. Mnogokdo ni razumel Krekovih vprašanj. Najbolje ga je razumel Demšar, ki se je z uasmehoui na ustnih obrnil, kadar je Krek povedal kako novo tezo. Ostali poslanci, ki so poslušali Kreka s krščansko potrpežljivostjo, pa so mnenja, da bi bilo najbolje, če bi bil Krek tudi kot govornik abstinent. Krek je pobijal kanzelparagraf. Trdil je, da se vera in cerkev sploh ne zlorablja, in dejal, da ima samo škof sodbo v tem oziru. To je za duhovščino in za Škofa jako ko-modno. Omenja škofa, ki je demonstra tivno zapuščal cerkev če se je slovenski govorilo ш drugega, ki zna komaj par slovenskih besed. Ali naj taki škofje odločajo, kaj se sme v cerkvi in kaj ne? Nezdrave razmere v cerkvi se morajo odstraniti. Jaz nisem generali-zoval. Pri zadnjih volitvah se je izpostavljalo Najsvetejše za klerikalne kandidate. Ali ni to zloraba vere in cerkve? Cerkev nima volilne pravice in naj ee ne vtika, duhovniki sicer imajo pravico do agitacije, a naj ne agitirajo v cerkvi. Cerkev se ne napada v cerkvah nego zunaj — zakaj je zunaj ne branite. (Dr. Tavčar: Če se dr. Šusteršiča napade. se pravi, da se je cerkev napadlo.) Kako daleč sega zloraba cerkve, se je pokazalo v Knežaku Tam je kaplan stopil na lečo in rekel: „Blagor zaradi pravice preganjanim, ker njih je nebeško kraljestvo.1* To je zloraba cerkve. Odločno zavračam Krekove napade na sodišče. Edino justica stoji še visoko in zdaj klerikalci tudi to pod-kopavajo. Naj bi sodišče nikdar ne stopilo s svojega vzvišenega stališča. (Dr. Šueteršič: Predsednik sodnije je necuveno, je mfamno postopal. Dr. Fer-jančič ogorčeno zavrača surovo vpitje in žaljenje Šusteršičevo. Dr. Tavčar: Yi ste bili zagovornik in vam najmanj pristoja o tem govoriti.) Napadli ste vestnega in nepristranskega sodnika, ki se sam ne more braniti. Kaj je storil ta sodnik? Govornik je povedal, kako se je kaplan Magajna plazil okrog prič, in kako je predsednik sodišča postopal v tem oziru. Krek je rekel, da se pri nas več čita kot povsod, izvzemši Češko. Rekel je tudi, da ve razločevati med časniki. Zakaj pa se „Slovenski Narod" tako pregaoja in se izdajajo celo pastirski listi proti njemu? Grof Barbo je povedal vse, ker govori proti splošni in enaki volilni pravici. Obžalujem, da se ni mogel emancipirati od starih predsodkov. Govornik je ironično zafrknil Šustersičeva izvajanja glede zveze in dejal o Luckmannu, da vidi povsod, kako se Nemci preganjajo. Nemci dobe toliko zastopstva, kolikor jim ga gre, Če se uvede splošna in enaka volivna pravica. Skrajno neokusno
je govoriti, da so nam Nemci prinesli kulturo. Prinesli so jo v znamenju suženjstva, zaslugo za kulturo ima tisti, ki je bil dov zeten, jo sprejeti. Luckmaun je zahteval nemški državni jezik. Ta je pri nas nemogoč. Poglejte drage države, ki nimajo nič več prebivalstva, kot je nas Slovencev, pa pri njih vlada njih jezik. Napram dekana Arka je konstatiral govornik, da sede v zbornici tisti poslanci, ki so jih duhovniki hoteli. K^j je duhovnik, ki gre z ljudstvom, je pokazal Malenškov pogreb, pri katerem pa Škofa ni bilo. Schweitzer ae je osmelil trditi, da je narodno napredna stranka protiagrarna. Ako vlada dobra volja, je lahko v sklad spraviti interese mestnih prebivalcev in kmetovalcev. Očitale se nam je tndi, da je moj predlog taktičen manever. To zavračam. Jaz vedno naravnost povem vse, kar imam povedati. Govornik omenja zaslng meščanstva za politični in narodni razvoj in je izrekel dvom, da bi socijalni demokrat je ostali na stališču kot pri zadnjih volitvah v Idriji. Šueteršič je trdil, da je njegova stranka demokratična. A to je nemogoče, ker je odvisna od škofa. Končno je govornik poudarjal, da je velika jugoslovanska država mogoča le v slučaja velikih prevratov — na veliko koncipovana slovanska politika je mogoča v drž. zbora. Naposled je govornik pojasnil zvezo z Nemci: Ta obsega določbo, da se pošlje v deželni odbor iz cele zbornice zastopnik naše stranke, v dež. Šolski svet zastopnik veleposestva, da se zagotovi podpora gledališča in — da imata obe stranki sicer proste roke. Mogoč je modus vivendi s klerikalci, a Šueteršič je sam to odbil. Jutranja sapica, ki veje njenu, veje tudi nam. Mi hočemo svobodo v vsakem oziiu, tudi pri volitvah. Duhovščina je privilegiran stan in zato se mu mora zabraniti, da bi zlorabljal cerkev in vero. (Živahno odobravanje.)
S tem je bila razprava o predlogih glede splošne in enake volilne pravice zaključena.
Dež. predsednik Schwarz je z ozirom na Šusteršičevo sramotenje ljubljanskega sodišča in predsednika senatu, ki je razpravljal o knežaški aferi, izjavil, da so Šusteršičevi napadi popolnoma neutemeljeni in da jih zaradi tega resno in odločno zavrača.
Dež. glavar Detela je istotako ostro obsodil Šusteršičeve napade na sodišče in je izrekel ŠusterSiČu grajo.
Na vrsto so prišli formalni popravki.
Prvi je govoril dež. glavar Detela, ki je pribil, da je Šusteršič govoril očitno neresnico, ko je dejal, da je dež. odbor pri volitvi vplival na svoje uradnike. (Dr. Šueteršič: En višji uradnik je vplival. Dr. Tavčar: Tudi to ni res, sploh pa jaz nisem nikomur rekel niti besedice.)
Posl. Povše je potem trdil, da takrat, ko so klerikalci v drž. zboru prodali vero in narodnost koaliciji, niso iskali zveze z Nemci v deželnem zboru. (Klici: Pa imeli ste jo! Dr. Tavčar: Papež je prišel vsled te zveze v dež. zbor. Hribar: Ulični napisi.) Nemci so nam ponujali zvezo, pa mi je niemo hoteli. (Veselost.)
Grof Barbo je prijel Schweitzer ja za uho. Konstatiral je, da klerikalci niso edini in patentirani zastopniki kmetskega ljudstva. Njih nastopanje v zbornici kaže, da jim ni več za kmete in so pravzaprav le delavski zastopniki, Zveza z naprednjaki ni veleposestnikov nikdar ovirala zastopati kmetske koristi in zgodilo se je dostikrat, da so veleposestniki glasovali s klerikalci. Konstatiral je dalje, da se je začela v drž. zbora obstrukcija šele potem, ko se prišli v drž. zbor zastopniki pete
kareje. Zavračajoč zvijače in podtikanja klerikalcev je izjavil, da zahtevajo veleposestniki popolno svobodo volitev. Svoboda volitev zahteva, da vaak vo-lilee sam apiie avojo glasovnico. Pri zadnjih volitvah ae je pokazalo, da je bilo oddanih na stotine glasovnic, ki jih je epiaala ena in iata roka. (Pritrjevanje.) Ljndje ie vedeli nieo, za koga so glasovali, če se Štejejo tiste glasovnice, ki ae jih volilci eami popisali, potem je marsikdo tistih, ki vpijejo, da je ogromna večina naroda na njihovi strani, dobil še manj glasov, kakor kak poslanec iz veleposestva (Živahno pritrjevanje.)
Posl. Luckmann je konstatiral, da dež. zber od 1. 1899. ni mogel več odobriti nobenega računskega sklepa in da torej faktično pet let ne pride do dela.
Glasovmit.
Na vrsto je prišlo potem glasovanje o ŠusteršiČevem predloga. Nujnost je bila sprejeta z naprednimi in klerikalnimi glasovi, doetavek, da naj se ne skliče nobeaa seja, dokler ne bo astavni odsek končal svojega dela, pa je bil odklonjen z naprednimi in veleposestniškimi glasovi.
Po kratki formalni debati se je z naprednimi in s klerikalnimi glasovi sprejela tudi nujnost Hribarjevega predloga.
Oba predloga o volilni reformi sta s tem odkazana ustavnemu odseka.
Sopftka afera,
Копеита seje je deželni predsednik Sehwarz na interpelaotjo za stran dogedkov v Sori odgovorit takole:
Visoka aborniea!
Na interpelacijo, ki so jo gospod noalanec dr. Tavčar in tovariši v 2 seji o brez dvoma vsega obialo-vanja vrednib dogodkih v Sort vložili, mi je 6aat sledeče odgovoriti:
Vodia okrajnega glavarstva l|ub-Ijanskega, g. deŽelnovladni svetnik pl. Cron, je dobil od strani Županstva v Medvodah, pa tudi od tamoŠ nje iandarmerijeke postaje tako vzbur-Ijiva poročila o morebitnih izgredih med strankami, da se ni mogel od tegniti svoji dolžnosti in odgovornosti in je Šel z crožniki sam na lioe mesta. Da je bila situacija na vaak način kritična, to priznavajo častiti gospodje interpelantje sami s tem, da pravijo: da se bode ljudstvo hudo razburilo, se je vedelo naprej.
Priznavam, da ni bila v našem slučaju naloga politične oblasti prizadevati se za izvršitev ukaza knezoško-fijakega Ordinariats; dozdelo ae je pa okrajnemu glavarju težavno ostati brevdelen gledaleo, ravno z ozirem na to, da je bil občni mir v nevarnost!. Potem pride v poalev, da zaprta hiša je bila šolska hiša, v katero mora biti vstop okrajnemu glavarju vsekako prost. Te pravice se je hotel okrajni glavar pcsluiiti, ker je bil mnenja, da — ako more raz-govarjati se z gospodom župnikom Beroetom — da bi ts mcgel pomiriti ljudstvo. Končno take trdcglavnosti ranjenca ni bilo niti pričakovati.
častiti gospodje soglašajo gotovo z mano, da morajo organi, poklicani za vzdrževanje občnega reda in miru, ako enkrat v akcijo stopijo, varovati avtoriteto oblasti in posebno lastno avtoriteto in varnost.
Razume se samo ob sebi, da tudi državni organi morajo pri svojem uradnem postopanju držati se onih mej, katere jim predpisujejo zakoni in bodite uverjeni častiti gospodje,
da bom jaa vaškemu prelomu teh me) reeno In vedno v okom priflel.
2 drage strani pa moram poudarjati, da |e v pravem interesu prebivalstva samega, ako se pri takih prilikah odredbam oblasti, poaebno pa tudi oroiniitva, pokori in ae tem uredbam ne ustavlja. Vaaj je vaak emu driavljann proato, poatavnim potom oziroma potom pritožbe lakati pomoči zoper vaako navedbo, po kateri ae mu po njegovem mnenju kriviea godi. Vsakdo, kateri prebivalstva to pojaanl in rasloli, aa bode hvalevredno atrinjal s pravim intereaom našega ljudstva in na ta način ae lahko preprefti marsikatera obžalovanja vredna nesrefta posameznih. Tndi t tem ozira, častiti gospodje, amo gotovo edini.
Kar se tiče rasnih podrobnosti navedenih v interpelaoiji, bi ie ele-deie rs d omenil:
Okrajnemu glavarju se očita, da je narodno in netaktno postopal; nasproti temu moram omeniti, da je Dr. Cron valed 1 a at n e, meni popolnoma verjetne izjave na vask način opetovano akušal ljudstvo pomiriti, in da je izretno poudarjal, naj ae iup-ljani v avrho doaege njih uamenov potom pritožbe obračajo na cerkveno, oziroma viijo politiino oblast.
V interpelaciji ss govori dalje o posebni krutosti, s katero t>o Žan-darji baje postopali. V dokaz temu ae izrečno navede — sicer z dostav-kom — »če so dotiČna poročila resnična« — da se je ranjeneo metal po tleb, da ae je silil z udarci kopits, da je moral peš hoditi, da »e za rano nikdo ni brigal, da ae je ponudba ranjenca z vozom odpeljati na surov način odklanjala in da se je ponoči odtiral v Šcofjo Loko k sodišču. Te trditve se valed poizvedb ne strinjajo z dejstvi. (Ugovori poslancev.) Vsled poročile, ki ga je poveljnik žandar-merijskega oddelka I. v Ljubljani predložil, niso Žandarji Lustreka po tleh metali iu ga tudi niso z udarci kopita silili, da je moral peš hodit), ranjenec se je tudi takoj za sito ob-vezsl in potem dopoldne s vozom v Skofjo Loko odpeljal.
Da pomirim gospode popolnoma glede postopanja žandarmerije, uao-jam si doelovno prečitati dotične odstavke izvirnih uradnih poročil. (Tu je deielni predsednik prečita! uradno poročilo, v katerem вз na razne načine opravičuje orožništvo)
Nikakor pa ne morem pritrditi trditvi, da si je ekrajni glavar zakrivil, da je v Sari kri tekla. Temu — kakor rečeno — vsega obžalovanja vrednemu dejstvu je oila s>mo posebna trdoglavnost Ivana Lustreka vzrok, kateri se je orožnikom tako ustavljal, da so morali po dotiČnih predpisih z orožjem postopati. Konč o sem v položaju zagotoviti, da ranjenec ni v nevarnosti in da bode bržkone kmalo okreval.
5. seja, dne 8. novembra 1905. Predseduje deželni glavar D e -tela; vlado zsstopata deželni predsednik Sehwarz in okrajni glavar H a a a.
Jezik zapisnikov«
K zapisniku zadnje seje se je oglasil dr. Šusteršič rekši, da je zspisnik nemški in da so nemški zapisniki izraz kulance. Ni vzroka izkazovati tako kulanco in delati komplimente nemškim grofom in baronom, zlasti ker se upirajo volilni reformi. Na Koroškem in Štajerskem delajo v deželnem zboru le nemški zap sniis". Dokler je temu tsko
mora a atalilS* zdrave retoraijake Г politike, tudi kranjski deielni zbor I enako postopati. K večjemu bi ae moral vaak 20 za ianik čitati v nemškem jeziku. Govornik ie predlagal, naj ae zapfanik ne odobri in naj ae seatavi v alovenakem jeziku. (Sebweitser ploska)
Baron S o h w e g e 1 opozarja, da so Ш9 vedno delali zapiaoiki v obeh jezikih in da hoče Suaterš č a svojim predlogom le motiti porazumijenje med prebivalstvom. DvojeziAnost je stara navada v deželnem zboru io mi sahtevamo, da se jemlje osir na drugi deželni jezik.
Posl Hribar smatra Susteiai-čev predlog za samostojen e 11 nujen predlog, naj se torej odksže upravnemu odseku.
Dr. Šueteršič je vnovič opozarjal na raamere v Štajerskem iu koroškem deželnemu zbora Hribar naj raje pove, da so naprednjaki zvečani e Scbwöglom Mai predlog ni nujen ne S3(nostalen. Mi Uhko to vsak dan sklenemo. Če sklenemo danes slovenske sspisnike, jih bomo vedn^ imeli
Župan U r i b a r se je odločno zavarovat zoper sumniČenje, da zaradi zveze z veleposestniki ne bi mogli naprednjaki glasovati za t» predlog. !ci9 zadnjič sem pojasnil, da v narodnih r>-Čeh imamo vzlic zvezi proste reke. Šuaterš čev predlog nasprotuje § 12. opravilnika. Pnuoipi-jalno srn ■ za SusterŠičev predlog. Naj gA Sasteršič stavi kot nujen predlog, pa bomo zanj glasovali.
Dr. Krek sknša dokazati, da ae mora koj sklepati o tej stvari in trdi, da so nemški zapisniki sploh v nasprotju s § 19 opravilnika. Zapisnik mora biti tsk, da ga razuma tudi slovenski poslanec, ki ne zna nemški. Med nami in veleposestniki je vbf.ka zveza nemogoča.
Posl. Hribar pravi, da rez-roerje zapisnikov glede jezika ni v pravem r*amer]u a številom prebivalstva. V tem oziru je pa goto f o treba ee posvetovanj, ker je Suater-šičev predlog važen, ga st&vljam jaz kot nujni predlog in naevetujein, na| se ta moj predlog odkaže upravnemu odseku.
Dr. Šueteršič je izustil silno budsloat, kaj bi se zgodilo, č» bi bil zapisnik piaan v kak«m tujem jeziku. Tore) ne ve, da se sme v kranjskem dež. sberu samo v slovenskem in nemškem jeziku ursdovati. Hnbar hoče etvar zavleči. (Ogorčenje) Moj predlog se strinja z opravilnikom, naj se torej da n* glasovanje.
Ta Šaateršičev predlog je bil čisto navaden obstrakcijsfci manever. Klerikalci neČejo, da bi dež. zbor prišel do dela.
B»rou So h w e ge 1 je novič ape liral na zbornicnaj varuje starodavno navado. C i se sprejme Šaster-šičev predlog, bo to doksi, da so klerikalci začeli delati na to, da se veleposestvo izstrada. Nam se gltde votline reforme ne more nič cč tat1. Obžalujem, da so klerikalci izjavili, da ne dopuste nobenega deta To je nsjgrja nehvaležnost. Pred odo deželo se Vam mora povedati, da brez vestno zavirate vsako delo. Kar ste Vi povedali, je mČno in razpade pred resno kritiko. (Klerikalci so tuliti ia razsajali, Krek je prvi začel, t>aster šič je tulil kakor kaka prehiajena krava in vpil: Renegat, ven z volilno pravico.)
Župan Hribar izjavi, da bo napredna stranka glasovala za Šuster-
W Dali« v rini I oci i.
levem bregu Drave, šejniso leta 1900 našli nobenega Nemca. Čudno je torej, kako pride na občinsko tablo vrh Ra-delja samo spakedrano ime „Wrieaneg" namesto Brežnika. Nekako sred radelj-skega grebena je podružna cerkev Sv. Pankracij, odkoder je prekrasen razgled. Podružnica spada v faro RemSnik, ki je izmed najstarejših v lavantinski Škofiji, saj se omenja že pri ustanovitvi Škofije leta 1228. Pri Sv. Pakraciju je meja občin RemSnik in Ivnica ter okrajnih glavarstev Losonc (Destsch-Landsberg) in Slov. Gradec. Ponekod pa sega remšniška občina tudi po vzhodnem pobočju, vsled česar se je ta zdržalo še precej Slovencev, a tudi Slovenci knpujejo nemška posestva. Na nemški strani proti Arvežu sta kraja z značilnima slovenskima imenoma Lešna in Bukovce. _ (Dalje prih.)
Na devinski skali.
Zgodovinska povest.
Tretji del.
(Dalje.) V.
Zaupni razgovor devinske vladarice Helene s sužnjo Zulejko je prekinila sluikinja z naznanilom, ki
je razburilo Hämo, kakor nikdar nobena stvar in je Zulejko do skrajnosti presenetilo. Služkinje je namreč naznanila obisk, in koj sa njo je vstopil v sobo Juri Devinski.
Hema se spomnila v tem tre-notka Zulejkinih nsevetov in kakor omamljena veselja je padla na Jur-jeve prsi in mu ovila roke okrog vratu.
»Ah, moj gospod, kako aem
srečna, da me obiščete.«
Juri je bil tako presenečen, da ве ni čisto nič branil ljubeznivostim svoje žene. Nekaj trenotkov je kar nepremičito stal na svojem mestu, prav kakor bi ne pojmil, kaj se godi okrog njega in i njim. Potem pa je če tudi z lab ko roko vendar' odločno potisnil Ншо od eebe.
»Pustite take otročarije, gospa,« je rekel z ostrim poudarkom. »Čis sato ni primeren.« h ko je Hema začela ihteti, je osorno nadaljeval: »Ne jokajte, nego poslušajte me. Moj namen je bil ie včeraj, da Vas ta predstavim kot svojo soprogo. S tem sem hotel javno izraziti avoje Spoštovanje do Vas io pokazati, da imam boljša pojme o zakonu, kakor dragi veliksdi, ki menjavajo avoje
soproge, kadar se jim zljubi. Ali zgodile so se stvari, vsled katerih mi ni mogoče, storiti to, kar sem nameraval.
»Raiamem,« ee je oglasil Niko
laj Rogonja, ki je bil a Jurjem stopil v sobo in je mirno slonel pri vratih, »zdaj Vam tega pač ni več treba za Vaše namene.«
Jurja ta ibadljiva pripomnja ni ■pravila it ravnovesja.
»Nikolaj Rogonja — bog naj vas varuje, da bi imeli kdaj takega prijatelja, kakršen ste vi.«
Potem se je Juri zapet obrnil k svoji ieni.
»čujte me, Hema. Morda bo ie jutri tisti dan, ko mi napove velik del goriških, istrskih in furlanskih velikaiev vojno na življenje in na smrt. Morda bom ie v kratkem si romak, ki ne bo imel zavetja, kjer bi mogel mirno spati; morda kmalu ne bom imel ničesar drugega več, kakor svoj meč. Kdo bi pač mogel povedati, kaj prinese ta vojna. Vi ete pač moja lena, Hems, ali veie naju samo eerkveni blägoslov in ničesar dragega, in sate se ta vez lahko pretrga. Vi ste mlada in lepa cvetka in popolnoma nedotaknjena — lahko
dobite moža izmed najodliinejsih ve-likašev, ki Vas bo znal po vrednosti ceniti. In da me nc bodeta napačno sodili, Vam ponulim vse, kar iinsm, vse svoje gradove in vse svoje v.tsi, samo Devin mi postite, ker tam sem rojen in tam hočem umreti.«
Hema je gledala Jurju v oči ali razumela ga ni. Le to ji je bilo jasno, da ji je ponudil vse svoje gradove, iivzemii Dsvin.
»Jas nisem imela nič dote, moj gospod,« je rekla tiho, »in zato nimam nobene pravice do Vaših gradov in vaai«
»Kaj mislite storiti, gospa?«
»Ker mi bodete svetovali.«
»Pri meni ne morete ostati. Ničesar Vam več ne morem ponuditi, ne bogastva, ne varnosti, ne miru, ne ljubezni. Jaz tudi nešem, da bi ljudje rekli: Hema je zapustila svojega moia v trenotku največje nevarnosti. Naj pade rajši name sramota, da sem Vas nezvesto aapu-stil.c
Juri se je obrnil od svoje žene in je naročil Nikolaju Rogonji:
»Spremite mojo Ženo k grofu Majn-hardu in raoite mu, da sem jo jsz zapustil, reoite, da aem grdo ln ne-
pošteno ravnal, rt o te, kar hečele. Vez, ki me veže s Hsoao, se iahko pozneje pretrga «
Po teb beeedah se je Juri spoštljivo priklonil svoji ieni in je naglo odšel.
Zavit v avoj plašč je hodil Juri nekaj Časa po mestnih ulieab, ki ao bile vae polne ljudstva. Prisluškoval je tod in tam in povsod je Čul svoje ime, povsod je slišal, da ga kolnejo kot krivoveroa in mu Šele, kar se more komu najslabšega želeti. Zazeblo ga je v srce, ko se je tako prepričal, da mu je vae mesto sovražno, da je že vse prebivalstvo proti njemu nahajakano. Duša njegova je zahrepenela po prijazni tolaiilni in vzpodbudni beaedi, kajti čutil se je tako osamljenega in sapuŠčenega, da mu je bilo težko pri srcu. Nebot« JO je zavil na stransko pot in pridel na vrt Katarine Zoranove. Tiho as je približal h Si. Razsvetljeno okno mu je rasodevalo, da je Katarina
doma. Vaaj govoriti je hotel t njo. Postal je pred oknom, a skoro omagal, ko je iul rahle akorde harpe in spoznal, da avira Katarina nanjo mrtvaški napev.	(Dalje prib.)