Slovenski iunatc fdiakar udrl v oklopno utrdbo pri Arsieru N«3e cete že obkdljiujtj« Halijansfci trdnjavi Asiajio'»^Arsiero, potiskajo .Lalie z ene-gore na dru. eo in «e iKjraikajo dan za dnevom dalje proti-lombti?dski nSavi! kjer so se v leiih 1848, 1^9. 1850 in 18615 borili naši očefrje fiod slavnim generatom Radeckijeai. Od ¦ zadiijega našega poročfia so se vcjni dogodki 11« tirolstilii« italiiaiiskih tleli sledeče vTstili: N a š III." armadni zbor je clae 24. maja jugoizhodno od gor« Kempel (severno od Asiaga) zsvzel goro Corno di Cajropoverde in vrgel laške oddelke še< dalje proti izhodu. ©rugi dan, dne 25. maja. so deE tega zbora zasedli vse gorske vrbove od Campoverda do gore Meata. Samo ta da« "za naši ujŁli nad 2300 Luhov, 1 polkovnika in več štattnili častnikov, 4 topove, 4 siroiue puške, 300 koles iu mnogtdrugega vojnega gradlva. Bue 26. maja so naši zavzeli goro Monte Moschiere (severno od mesta Asiago). Del na^ih čet pa je v Suganski <Mini prodrt na goro Cima Maora-. Dne 27. maja so u(lrli junaki III. zVora v utrjeni prostor rnesta Astago hi so se jnžno izhodno od gore Monto Interrotto (iia -severoizhodni strani raesta) polastili laških utrdb v dolini ifAssa. Dne 29 raaja je III. zbor prl K,raju Roana (zahodno od Asraga) prekorafiil dolino i-eke Assa :ter je vrgel sovražnika pri vasi Canova nazaj. Xašl so nato za*sedli hribovje na južni in izhodni strand te doline. Deli našega zljora pa, so na ¦sev.erni strani zavzeli laške ¦ utrdbe na gori Monte Interroto, Monte Zebio, Montfl"Zingarella in.Corno di rampobianeo. Na.s armadni zbor torei obkoljuje niftste Ašiago od -zahoda, spvera in severoizhoda. P r e s t o 1 o n a s 1 e d n i k o \ a s k u p i n a je dne 25. maja zapodila Lalie pred Arsierom iz postojank pri kraju Barearole (severno od mesta). 'Pri gori Monte Cimone (severoizhodno od Arsiera) je trajal boj sedem ur. NaSi so zasedli imenovano »oro.. JugorzhodBq od prelafza Barcola smo zavzeii "kraj Bettale. I>n« 26. maja je poroftnik ALbin Mlakar pred ¦mestom Arsioro udrl v oklopno trcTnjavico ,,Casarattiu (severno od mesta). Z deli saperskega batnljona St. 14 je junak sayzel trdnja^vico ravno v trenotku, ko so jo hoteli Lahi spustiti v zrak. Naši so posadko ujeli in uplenili 5 topov. Dne 27. maja so se naši polastili oklopne utrdbe Canolo na zahodni strani Arsiera. One 28. maja so Avstrijoi zapodili Lahe po zelo srditili bojih iz njih postojanke za[hodno in južno od vasi Bettale (dolina reke Posina). Tako je tudi mesto Araiero istočasno kot Asiago obkoljeno po Avstrijcih skoro od treh strani. Naše d e s n o k r i 1 o, ki prodira ob Adiži, je dne 24. maja zavzelo kraj Chiesa, (južno od Ro\rereta). Med Adižo in Gardskim jezerom so naši ostali v svojih. v prejšnjem tednu dobljenih postojankah. Naš« 1 e v o k r i 1 o, ki prošdira na obeh slra;neh Suganske doline, ,je zavzelo diie 24. maja Cima C/ista, pi-ekorafiilo potok Maso in je vkorakalo v krai Strigno. Dne 25, maja smo zavzeli obmejuo goro Civaron (južnoizhodno od jnesta Borgo). DeLi te skupine so priplezali ta dan na goro Cima Undici. Na k o r o š k i in p r i m o r s k i fronti manjši hoji. Junaški poročnik Mlakar. Dne 26. maja je sapenski poročnik 14. bataljona Albin Mlakar zavzel z malim šte!dlom nioštva oklopno -utrdbo Casa Ratti, ki pripada notranjim trdnjavam sku-pine trdnjav pri Arsieru. Postopal je zelo drzno in odločno. Italijanski saperji so ra,vnokar nameravali razstreliti oklopno ufrdbo, ko jili popolnoma preseneti s svojimi ljudmi 'Nflakar, ki jiin zabrani raz^trelbo in jih ujame. "Zapl«nil je tndi tri oklopne havijjije iu dva laliku topa. Jainaški poročnik Albin Mlakar je rodom S 1 ov e n e c in sicer sin južnoželezniškega uadrevidenta Mlakaria v Ptiiju. Star je 25 let. Šest lot je študiral na ptujski ginmaziji, potem pa je šel na pionirsko kadetno šoio - Hainburg. Po vojaški izobrazbi je bil novembra 1909 imenovan za praporščaka pri pionirfnfo1 batalJ°nu štev. 5, ki je Uil takrat Kremsu. L. Je* !l°stal por°ČHik. Prestavljen je bil k saperskerau bataljonu st. H, ki spada pod inomoško vojagko poveljstvo ln je imel svoj sedež v T.ienzu in Tridcntu na Tirolskem. , x ^0^",01 se v tej v°Jsk' Povsod in ob vsnki priložnosti ndlikujejn. llutzendorfovo delo. l?imski iloiiisnik lista ..l)uily Tclegraph" porofta. cta je nad.rt avstrijskega prodiranja v iužnih Tirolaih duho\ito izdelal načelnik našega generajnega štatfa Conrad pl. Hotzendorf. ..'— Angle&ki list oeni število ;vvstri;skili napadalnih čet v južnih Tii-ul-ii' na 1.W.000 mož. Avstrlj[skii urtilerlia nedosefjliiva. Po poroftilih iz Milana krnžijo v Milanu in v goniji ftaliji vesti, ki pravijo. da ima Avstrija nove topove, kojih u^inok je naravnost grozovit. Najmof1«e.iše okiopne utrclbe lu najmoftnejSi okoji so brez vsake vrednosti, granate novih avstrijskih topov unifcijo in razdrobijo vse v prah. X'ovi avstrijski topovi streljajo iu zadenejo s tako sigurnnstio: da jc novor- -jetno. Ranjeni italijanski vojaki, ki se \rai6ajo v bolnišniee, pripovedujejo, da je avstrijska artilerija tako izborna, da ji ni primjere. Itaiijanska armada je v bo^u z avstrijsko a.rfilerijo skoroda.ne brez vsake ¦vrednosti. jt Strašno streliaiije JiaSIh topov na Lahe. Italijaiiski listi objavliajo' obširna poroftila po izpovedih ranjencev o strašneip. učinkovanju avstrijskili tojjov na laške črte. ,,Sec61o" objavlja pismo nekega vojaka, sjoisano v kratkeb odmoru med velikim ponočnim napadom od 21. na 22. majriika v južnih Tirolah. Izvaja: Avslrijske postojanke so brubale ncprekinjeno reko krogel na italijanske 5rte. Divji dež jekla traja že 28 ur in zaviia vse v gost jmjčolan diraa in plina. Pokanje razpokajočil? krogel je tako zolo strašno, d;i, je veliko naših vojakov že zblaznelo. Razdelili so med vojake jeklene šfiite. da jih vsaj nekoliko ^arujejo. ..Moraiiei1 Ze'tung-' iavlja iz Tridenta: Predao so vzeli naši Monte Maggio. ^o sipali naši topovi iako kroglo isa laSke postojaiikie, i!a tega ogn.ja laški vo:;!l:i niso mogli več vzdTžati. Poskakali so iz svojih postojank, se usedli na s\oje plašče in drčali }»o sd¦niini v naše postojanke, !-.;or so se pustili ujoti. Xa l)ojjišču cele kir.e iui*tvili Laliov. V KuMein na TJrolskem so pripeljali <ili italijunskili ranjencev, največ so težko ranjeni, vsi so iz bojov na južiieai Tirolskem. Ranjenci pripovedujejo s strahom in grozo, kako strašno učinkujc naša artiterija. Italijanskili trujiel je.na. bojiš^u nagromadenih cpl.fi kupp. \oliki bojiii pleu. Od 1«"). <!o 28. maja smo na južnotirolsici fronti ujeli že blizu 30.000 Italijanov, uied temi i^zredno veliko število častnikov. Uplenili pa smo v tem času okoli 300 lopov in 120 strojnih pu-šk tor obilo drugega vojnega grajtliva. Naši vrli topničarji so na več krajih obrnili uI>l«njeii6 topove proti Laliom. Tako so celo krogle laiških to))ov pripomogle sovražniku do poraza. Tudi Boroevičova arinada T»o začola napailatl. Na obletnico vo.jtie je generalni polkovnik Boi-oevič izdal sledeče dneviio jiovelj^e: Vojaki armade ob Šofti! Jutri (23. maja) bo obletnica, ko nas je veroloiima Italija, ko smo se borili na drugih bojiščih pro)i prtmioči, zavratno napadla, da nani zada smrtni udarec. Ce je ta nezvest sovražnik po enem letu vojne briclko razočaran, čo se mu kljub njegovi znatni premoči ni posreoilo ni&esar |)riboriti, 6e danes rai stojinio tam, kjer smo stali v začetku1 vojne, 6e so Trst, Gorica in Tolmin trdno kakor skale a^ našdh rokah, tedaj je to Vaše slavno flelo in Vaša. nesmrtn. zasluga. Božja kazea se bliža nasprotniku, katerega so Vaši udarci omajali. Vaši tovariši na, Tirolskem so ga vrgli prece.šen kos nazaj. nekaj tisoč ujetnikov, uosti topov in velik vojni plen jo v uašili rokab. — Prav kmalu bo tudi armada ob Soči zbrajla sadove svojih naporov. Vaše že ves eas izpričano junaStvo mi daje poroštvo, da bo Vaše delo unifteva.lno. Na boiišou. 22. maja 1916. Goneralni polkovuik: pl. Horoevič. Itiilijanii se S;o]e druge Kustocc. Ne|jrirako\aiii, t><i lako usjifišni suiKik^irabi-ili braniteljev južne Tirolske med Sugansko in Aidižko dolino je povzrofiil v Italiji strašen strali. V Italiji S6 dobi navzlic rpjzburjenosti in laški ba,l?a,vosti še vedno nekoliko narodne malodušnosti, ki se naslanja na nepozabne dni. Kustoca v letu 1848 in 1866 pa je prav žalosteii del v zgodovini zjedinjene kraljevine, katero arraadu poil Lamarmoro je nadvojvodn Alb-1* reht premagal kljub številni premoči. To razpoložen,je se sklada nekako s sedanjira položfi,jem. Daljave v lombardijski nižini so razmeroma jako neznatne. Od Verone do Benetk je zmčne ftrte samo 100 km, Milan |e ravno toliko oddaljen in kaj ]iomeni to za nrraade. ki se premikajo po ravnini? -- (ako pravijo v Italiji. Kadonia se pripelje ^s pi-iliodnjini vlakom." Na kolodvoru v Bolcanu je stal vlak laškSb ujetuikov, tucli častniki so med njimi. N&k avstrijski voiak zakliče častnikom: ,,Kje imate Kadorna?" Hiti-o niu odgovore: ,,PripeIje se s prihodnjim vlakfnm.' MinLstri se posveluiejo. Dne 21). inaja je bila izredna ministrska sej,a v \iimu. Ministri so se posvotovali n novem položaju. ki ga .jo nsharilo uinikanjP njihn\ih i^Pl v Gnrn-ji 1taliji. Prazni upl. fjisti prinašajo sedaj nouradiia, zasebna poročila, iz kaiterih bi sc moglo sklcpati, da se bo v mišl.JPii.in laškp.f/a ijiMlslvn Iz^rSH kmalu.vplik nrpohrnt. da .se bo ljudstvo iHiiitalo itd., posebno ako mi pmdu-  remo v gornjeitali.iausko ravnino. 'Vsi taki upi na le  punte, nemire in ustaje so se izkazali tekorn vojske 7,-a jalove. Naft up in naša siguruost je in ostane naš ostei- nieC, jimaštu) naAogsrvojaštva in božja pomot. OseniiiajKtletni. Ceprav šo komaj ono leto v vojski in vočinoma v vojski iz strelskih jarkov, je vendar Italija žo prisiljena, da v.nokliče tudi osemnajstletne pod orožje. Kako smo zavzeli utrjeni italijjanski grič. Gospod Vlad, Jezovšek z Vranskega, pi^aporš^ak pri nekem poljskem topnicarskem polku, piše iz južnozaliodnega l.iojišca v uradno pi-egledanpm pismu dne 22. maja( 1910 svojemii očetu tako-le: ,,Včeraj je bil tukaj vroč dan. Ravno pred >iaini leži grič, čisto nial, a močna trdnja.va za-sp. Lahi so ga že od začetka vojske utrjevali; kaj takega še isisem videl. Naši faiitje so imeli nalogo, to trdnja,vo zavzeti in so jo iizvršili s hrabrostjo, ki ie vzbujala pri drugih polklih splošno občudovanjo. Par batuljonov je zasedlo grič kljub najmanj petkratni sovražni premofci, katerih se je samo na teni raalem prostoru moralo udati 6ez 3000. Tako se je zgodilo, da jih je e» sani naš mož ujel 200. To je bil menda najtrši oreli cele «rte ia da se je taka težavna naloga na tako sijajPn način rešila, je menda edini slučaj v svetovni zgodovini. Nekateri ^astniki so rekli, da še tako pogumnega polka sploli niso videli. Da, to je naša kri! Laliov je na tisofie uietih in še ^dno prihajajo nove trume. Kako močno je bil utrjen in zaseden na^ grič, si lahko predstavljaš, če Ti povem, da so v gozdičku, menda 100 korakov dolgem in 30 širokem, ujeli 200 Laliov. Na celi črti zmaga. Topov je.ne vem koliko že padlo v naše roke. Na&e izgube so v razmerju z velikanskiini uspehi jako malet Včeraj zvečer smo govorili z ujetniki; so nani pripovedovali jako zanimiye stvari. Nekateri so prišli še le včeraj zjutraj iz Milajia na bojišče. To se vidi, da so Lahi ravno na to točko vrgli vse svoje sile in da jih mora ta izguba bridko peči. Vrse se pomika naprej; mi se tudi pnpravijamo danes, da odrinemo proti izhodu. Upam, da se sedaj ne ustavimo tako kmalu. LaSki topovi molče od včeraj zvečer, a prej txicli ni bil špas. Naši topovi so grmeli in tolkli, k^kor grozna nevihta. Lahi pa so tudi škropili sedaj seni in sedaj tja z raznimi kalibri, kor niso vedeli, kam bi prej streljali, Drugade se mi godi dobro; danes sem bil zarlnjikrat na stnrem opaaovališču v strelskem jarku A sicer ni6 novega. Ko dohiš to pismo, boste gotovo že imeli nove lepe novine. Navdnfipn.ie jp pa<5 vehkansko. kaj ? Srčne pozdrave! Na koroški fronti. S koroško-italijanske meie se nam piše dne 20". maja: TikU k nam se bliža zelena spomlad, v cfolinab zeleni iu tudi proti uam priliaja zeleni plaše narave, za to se pocutimo tembolj sveže in to smo tudi pred kratkimi dnevi pokazali. kaj da zniinio mi slovenski topničarji. BiJo je dne 14. uiaja. Cel dan je deževalo in megla, gosta kakor sir, nas je zakrila. To priliko so lioteli polentarji porabiti za Sjilošen napad, ali jako so se zuiotili, kajti naši dobri ojjazovalci so že vse to njihovo gibanje in pripra1, Ijanje pred večimi dnevi opazovali, zato srfio dobro vedeli, da se Lalii pripravl.jajo za na.pad. Ravno o, oldne so izstrelili polentarji nekaj topovskih strelov. kateri so visoko nad nnšimi glavarni zažvižgali ter tresknili nekje zadaj v skale brez vsakega učinka. Gromenje topov in regljauje strojnih pušk ,je post'aj,alo vedno močneje, kajti mi smo jim znčeli pridno [>ošiljati trde cmoke. Ceravno je l>ila gosta megla, je naš ,,.Ianža" (velik topv dobro |ilju\pal svoje jokiene sliue po polentarjm. v dolini in |io skaloviii' so ,je pa čnlo vpitje laških izdajalcev. Slovenski tojjiiičarji se nismo zmenili za italiianske krogle. 'amjjak smo pridno iia{"'ej stregli svojemu .,Janžeku" z jekleno lirano, popoldne, i-elo noč in še drugi oeli dan. Naslednji da.n, dne 15,, maja, ob Ireh (»opoldiie, se je megla dvignila kakoi* nalašč in kakšni prizor se nam ,je nudil! \'si |;olentarski nkopi ter stnilski jar!;i in njili ojiazovališča so bila po našom to;.ovskem ognju razdejana in niti ene lašk&zgago nisi veft videl, čeravno so polontarji se pripravili z;k napad s štirimi rojnimi \rstami. Videl si le kupe mrt.cccv, katere so potem ponofti s);)ravili in zatrreb]i. Srečen jo bil le tisti, kateri je že utekel pravočasiio, kajti v,se druge je naš ,,Janža" poslal v krtovo doželn. Mi pa smo ob osmih zvečer ogenj ustavili in si meli roke od samoga veselja. Kmalu na to smo pa bili poklicani k dobri kapljici in ^ajn, pri katerem sino razne burke in šale uganjali poznn v nofi. Drugi dan je bilo strežno moštvo ,,Janžeta" od naSega poveljnika prav posebno pohvaljono. Vse inoštvo pošilja vsem soboritcljem in i tebi, ..Slovenski Gospodar", knkor vsem tvojira Čitateljem iskrono jozdrave: .lakob Atlinar, ojjazovalec in topničarski vodja, R. Groif, jiredmnjster iz Gornj. Dupleka, Fraiu' Bagar od St. .lurija ob SCavnici, Greg.. Koruza iz Trsta, Anton Kolarič iz Ptuja, Ivan Kusel iz ftt. Janža na Dolenjskem, Franc Ivanuš iz Formina pri Ptuju, Antoa Vivod iz Slovenigrafdca, Andrej Sepetauc iz Spilfelda in Franr Breznik od Sv. Ane na Kreinbergu. 1 Slovenski topniCarji ob goriškem obmostju. Piše se nain: Že v zafietku mesca svie6a.na snio prišli sem (er smo se globoko zakopali z našimi t.ežIdmi topovi, ka,teri so naTalvnost jiajhujši straih tem •/avratnim, zaigrizeiiim sovražnikom. Ko so pa slutili, kaj se pripravlja in odkod prihaia ta grozota,, so nas knialu ovohali in pošiljali pozdrave visakovrstneiga kalibra v podotfi granat in šrapnelov, včasi tako, da se je kar solnce stemnilo. Ker pa Slovencu korajža tako zlahka ne upade, smo tutii rrti prav krepko odgovarjali ter prav urno v zahvalo pošiljali tem požreSnim Lahom točno polento. Sovražni izstrelki naiH napravijo le malo škode. Prepričani smo, da nas varuje n«ka nadnaravna inoč, ker aima nasprotnikovo orožje na nobeni strani aikakega uspelia, Zatorej se moramo zahvfaliti Vseinogpčnemu za sreeo, da smo še vsi zdravi, kar nas je pri naži sfotniji. Res, ranogo smo iz,knsili in pretrpeli mraza in drugih vsaikovrsltnib nadlog. Vendar i>a še smo kljub vsem težavam in nadlogam prav dobre volje, uganjamo vsakovrstne burke in si zapojerno prajv po domače kako slovensko pesem, posebno pa: .,Slovenski faafrje, saj smo mi!" Tjukaj imamo zelo prijetno Ivreme in tucfi ligfe so že zrele. Ocl tukaj imajno najblianjo pot do lepih Benetk,, kamor še mislimo pred koncera vojske priti k italijanski kraljifiini na. gostijo. ( Pošiljaimo naiprisrčnejše pozdrave hu želimo zdrave in srečne biakoštne prazmte vsem bralcem, starišem, bratom in sestram, prijateljem, ' prijateljieani ter vsem znancem in znankam, vefi slovenskih trdnjavskih topničarjev od c. in kr. 15 cm težke ru-: ske baterije štev, 1: Josip Vrabl iz Runeča pri Vel. Nedelji, Mat. Pokrivač iz Hermancev pri Sv. Miklavžu, Rom. Sagaj iz Žerovinciii pri Sv(etinjah, Lud. Kocipev iz Ljutomera, Anton Teršavec od St. Ilja v Slov. gor., Franc Praprotnik od Sv. Andraža pri Velenju, Aloiz in Josip Kranjc od Sv. Petra pri Mariboru, Ciril Pečovnik od iSv. Duha na Ostrem Vrhu, Franc Zorec iz Stareceste pri Ljutomteni. Naše ladje iu-oti Italijanom. Due 24. raaja je skupina naših povodiiih letal iibstrelevala mesto Bari in napravila na tamošnjih vojaških in javnih poslopjih veliko škode. V mestu so se ravno pripravljali na slavje povodom obletnice vojne napovedi. 'Mesto je bilo okrašeno z zastavami in zelenjem. Rafli nenadnega obiska naših zračnik ladij pa so seveda vse slavnosti izostale. Dne 25. maja ie večje število naših letalcev zopet metalo bombe iia "kolodvore V gorn.|eitalijanskih mestib in je tako napravilo v železniškem prometu veliko zmešnjavo. Tsti da-n je vrgel sovražni zrakoplov veliko bombo naTrst, ki pa ni napravila nobene škode. Dne 23. ma]a je naš podmorski Coln obstreljeval plavže pri Porfo Ferraio na otoku Elba. Obenem je potopil podmorski čoln tud:i italijanski parnik ..Vašington." V Sredozemskem morju sta bila pred dnevi potopljena še 2 druga italijanska parnika, ki sta vozila blago iz Amerike.