Poštnina piTMriini L c to II,, štev. 223 V Ljubljani, sreda dne 2i. septembra !92l posamezna štev. SO par - 2 K Izhaja ob 4 zjutraj. ftane »elolatno . . 240 S mesečno ...... 90 , tf «ascd oremlj« 360 . fa tnozermatvo . . 600 , Oglasi i* »oak mm viš'ne atclpea (68 mm) . 2 K Bali oglasi do 30 mm (tolpe* (58 mm) . t a UTRO Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uredništvo* ItikloM««* mu H 14/1 Tilab* Itn Upra«mlitvo) Sodne aHw k« TMn H Ml lafeakr. po*.*«* oran* MiVrujtt. Ljubljana, 20. septembra. V nedeljo je govoril gospod Korošec v Ptuju. Njegove najnovejše metode so znano. M nego so jo naučil od gospodina Protiča, ki v svojem tako-"auim »manifestu* očita demi>k»«tom in radikalcera grehe, ki jih je sam zagrešil, ali jim šteje v zločin nazore, ki ■ih jo sam najbolj goreče zastopal. | 1'metnost te metodo obstoji v tem, da lepo špekuliraš na neumnost, naiv-[ nost in pozabljivost svojih častitih so-moščanov. Biv ši predseduik in bivši j > idpredsednik ministrskega sveta stal našla na tej skupni točki, vendar' moramo priznati, da je gospod »vic-i* daleč na Ikrilil svojega nekdanjega šefa. Protič se zadovoljuje s t"in, ila 'resa svojo onemoglo jezo nad vlado in strankami, Korošec skuša maščevati svojo in svoje stranke trajno po-j litično izolacijo direktno na državi, j Stojimo tik pred zaključkom sub- j in poeijalnimi demokrati, ker sr. vsi složno nastopili prori demokratom in s svojim postopanjem prisilili ob-i činske svetnike JDS, da se oddaljijo | in onemogočijo sklepčnost občinskega | svota. Potek zanimive sejo je i>il sledeč: Sejo se jc udeležilo 31 občinskih odbornikov. eden NSS jo manjkal, mesto v Ptuj prestavljenega občinskega svetnika prof. Beraniča j« v stopi! v občinski svet Simon Cvar. Sejni zapisniki zadnjih sej jo bili odobreni. Nato je prišla na vrsto volitev netili zastopnikov celjskega občinskega sveti v mestni šolski svet. Občinski odbornik JDS Ptekoršek jo predlagal, da naj se volijo zastopniki v mostni šolski svet. po proporcu, kot so je to vršilo pri volitvah v odsek, po tem proporcu bi dobila v mestnem šolskem svetu JDS dva, JSDS dva, n NSS onega zastopnika. Proti temu predlogu so je oglasil narodni socijajist Zabkar, ki jo predlagal, da naj se v mestni šolski svet izvolita po dva zastopnika JSDS ln NSS in en zastopnik SLS, predlagal je xa NSS Modica in Gohca, »1 JSDS Korona in Lcskovška. a za klerikalce dr. Ovrvizk«, a demokrati kol najmočnejša skupina, v občinskem svetu naj bi ostali brc/, zastopnika Dr. Božič jo v imenu JDS - odbornikov uajodločnejšf protestiral proti t ki kršitvi parlamentarnih običajev. Zahteval je odločno proporcijonalu« razdelitev, ker sicer lwvto občinski svetniki JDS izvajali po ledico iu onemogočili sejo. V imenu klerikalne stranke jc izi.;-vil dr. Ogrizek, du ga veseli koalicija, ki je naperjena proti demokratski stranki, da se ji na ta način onemogoči preganjanje krščansko mislečega učiteljstva, kot ga izvršuje sedaj de mokratska stranka. Občin-ki odborniki socijalni demokrati in narodni socija! ci so molče odobravali to klt-rikaln izjavo. Nato so občinski svetniki .JDS kur-porativno zapustili sejno dvorano, '/.n pan dr. Ilrašovec je ugotovi! nesklepčnost in zapustil posvetovalnic j. Občinski svetniki JDS so trdno odločeni, da ne popuste za nobeno cono. da hočejo dobojovati boj za pravično načelo do konca in za toliko časa one mogočiti delo občinskega sveta, dokler nasprotno stranko no priznajo upravi čonih zahtev, JUGOSLOVANI! PODPISUJTE DRŽAVNO POSOJILO! Razžiščenie politične situacije Beograd, 20. septembra. (Izv.) Predsednik dcmokratsk.ga kluba, Ljuba Davi-dovič jc danes posetil predsednika radikalne stranke, Pašiča, in «a prosi! za pojasnilo o stališču radikalnega kluba napram akciji Stoj na Protiča. Ljuba Da-vldovlč le dobil od Pašiča v tem oziru iako zadovolilv odgovor. Beograd, 20 septembra. (Izv.) Sto)an Protič sc ie danes vrnil s svoicga potovanja po Vojvodini. Pogajanja, kl jih le Imel z voditcljlma voivodinske radikalne stranke Villčem In Svlniarcvom, so bila brezuspešna, dočim so se radikalni disi-dentl Mita Klicln, Hadžič In Subotič Izrekli za Protiča. Vendar pa ta skupina ne pomeni za Protiča nobeno pridobitev, ker nima med narodom tiikake zaslombe. Revizija carinskega zakona Beograd, 20. septembra. (Izv.) Popoldne se je vršila kontcrcnca glede stiliza-cije poročila, kl ga ima predložiti prva sekcija zakonodajnega odbora o Izmenah Izvozne carinskc tarife. Izpremenl sc zlasti člen 22. splošnega carinskega predpisa. Konferenci so prisostvovali: minister dr. Kumanudl ter poslanca dr. Voja Veljkovič, dr. Žerjav in delegati generalno direkcije carin. Clcu 22. sc izpremeni v tem zmislu, da se ležarhia izplačuje po skali od 10 do 10 kg, doči se jc sedal plačevala od 1"0 do 100, kar jc povzročalo med trgovci veliko nevoljo. Sicer pa ostane ležarina nespremenjena. Ako so brez krivde deklaranta blago nc zacarinl po petih dneh, se ležarina ne bo računala, v slučaju spora, čc leži blago dolgo, pa sc ležarina ne plača, ako prodre trgovec. ZA ZBOLJŠANJE NASE VALUTfcl. Beograd, 20. septembra. Danos dopoldne, kakor tudi včeraj, so bile konference med finančnim ministrom in zastopniki trgovskih, bančnih, gospodarskih in indu-strijalnih krogov iz Beogradu, Zagreba hi Ljubljane. Na teli konferencah, ki so imole posvetovalen značaj in ki so bilo danes dopoldne končane, so pretresali ukrepe, ki naj sc store za dvignonjo kur-zii. Sprejeli so sc zelo važni sklepi, ki se bodo predložili ministrskemu svotu v odobrenjo. Debate se je udeležilo zelo mnogo govornikov iz vseh krajev naše države. ZAGREB ZA INVESTICIJSKO POSOJILO Zagreb, 20. septembra. Včeraj ja bila po iniciativi naših pridobitnih krogov v prodsedništvu tukajšnje pokrajinske upravo pod predsedstvom namestnika g. Do-motroviča enketa. o investicijskem posojilu. Udeležili so so Je zastopniki vseh naših pridobitnih krogov, bank, obrtniš-kih, trgovskih in industrijskih organizacij in dologati trgovinsko in obrtne zbornice, '■'klonilo ee Je, ji« s? hodo vsi kro- gi živo pobrigali za to, da se vpisovanje državnega posojila izvede na čim najširši podlagi. Upor v Ukrajini Rim, 20. septembra. Po varšavskih poročilih jo v Ukrajini izbruhnil upor prot: boljšoviški vladi. Rdeče čete so bile prr podane. Draginjski izgredi n« Dunaju Dunaj, 20. septembru. (Izv.) Kadi vedno boli naraščajočo draginjo, ki j«; nastala radi neprestanega padanja t< Cii.ia avstrijske valute, se jn polastila prebivalstva velika razburjenost, ki j' izzvala danes velike izgrede pred borzi ili pa stavko nu treh železniških pr" gah. Okoli pol 12. «e jo zbralo pred borzo več sto ljudi, ki su hoteli vdreti na stopnjišče, kar pa je preprečil poli cijski kordon. Ua-;j;vrjena množica, i' navalila nato na mimo vozeče avtomobile in vso potnike pretepla. Poslu vanjo na borzi ho ie kljub izgretlon nadaljevalo... Na južni, vzhodni iu za padli i železnici so stopili nastavljenei danes dopoldne v stavko. .Stavkujoči zahtevajo enkratni nabavni prispevek v znesk i 4500 kror. za vso nastavljene.e brez izjeme, dočim je vlada pripravljena, privoliti le v enkratno podporo, ki bi znašala 50 odstotkov mesečne plat' Dunaj. 20. septembra. (Izv.) V večernih urali je bil polo o.i železničar:.l:e stavke sledeči: Nastavljeno' jii/ne. vzhoo ne In aspaške železnice so šc vedno v stavki. Imeli so r,kupno zborovanje, po katerem so odšli pred zapadni kolodvor iu zahtevali takojšnjo ustavitev dc'a. „1-ccr bodo to izsilili. Zaradi tesa je bilo končno tudi na zapadnem kolodvoru ustavljeno vsako delo. Okoli 2000 demonstrantov je razrušilo tračnice in sc vrnili v mesto. Demonstranti so nato odšli še pred druge kolodvore, vcndcu' pa Jih L policija ustavila na donavskem mostu. V pozni večerni uri je ministrski svet sklenil, da za časa stavke nc privoli 1 nohena „ogaianja. Ziirieh, d e v i z e: Borlin 5.50, Newyovk 5.80, London 21.60, Pariz 41.10, Milan 24.30, Praga 6.90, Budimpešta 1.05, Zagreb 2.40, Bukarešta, 5.65, Varšava 0.1." Dunaj 0.55, avstrijske žigosano krene 0.8,s. Dunaj, d o v i z 0: Zagreb 728 — 732. Beograd 2008 — 2928, Berlin 1567 — loTS. Budimpešta 278.50 — 281.50, Bukarešta 1570 — 1580 London 6105 — 6125, M! lan 6820 — 6840. Xowvork 1647 — 1(151 Pariz 11.620 — 11.600, Praga. 1933 -- 19;;: Sofija 1092.5 — 1102.5, Varšava 80.75 -32.75, Ziirieh 28.675 - 2a725, valute: dolar 1629 — 1633, levi 1040 — 1050, marke 1464 — 1470, funti 6080 — flJOO, francoski franki 11.580 — 11.620, Ure 6785 — 6805. dinarji 2891 — 2911. poljske marke 88 — 85, leji 1565 — 1375. švicarski franki 28.625 — 28.675, češke krono 1922 — S92S, madžarske kioue 282.5 — 285.5. Sto veni? a v proračunu ZNATNA ZNIŽANJE DOHODKOV IZ NAŠE POKRAJINE. Beograd, septembra. (Izv.) Pano* jc finančni Minister Članom proračunskega odbora razdelil zadnji dal državnega proračuna, po katerem so redni dohodki iz Slovenije proračunjenl ta leto 1022. na 787,871).810 K, t. j. za 510,902.641 K manj, kakor so bili pro-računani dohotiki v preteklem letu. Iz-l-otlni dohodki »o preliminirani na 24 napram 26 milijonom 768.000 K v preteklem letu. Zlasti so znižani dohodki iz direktnih davtov, ki so preliminirani na 93 napram 37? v preteklem letu.. Dohodki iz monopolov se predvidevajo v znesku 364 milijonov, t. j. u 188 milijonov manj kakor v preteklem lotu. Med izdatki tvori največji oddelek ministrstvo prosvete, kjer so določeni izdatki na 231 milijonov za Slovenijo za leto 1922. Finančni minist« je izročil odboru predlog, kateri izdatki naj bi eo črtali, la bi se doseglo ravnotežje proračuna. Beograd. 20. septembra. (Izv.) Finančni odsek zakonodajnega odbor« je soglasno odobril narodbo finančnega ministra, » katero *e zemijarina v Srbiji pomnoži za trikratni znesek. Beograd, 20. septembra. (Izv.) Proračun za 1.1922. (iredvjdeva 6 milijard 941.458.430 D izdatkov in 4.814.052.330 dinarjev dohodkov. Primanjkljaj znaša torej 2.127,406.430 D. Največji izdatki so za vojno in mornariško ministrstvo in znašajo 1.610.100.997 D; Izdatki z;> ministrstvo saobračaja so določeni na 060.065.192 D; izdatki ministrstva za soilalno politiko 747,695.798 1). Dohodki na davkih so proračunjeni na 1.282,535.423 IX carinski dolicdki na 402.3iK).302 D. davek na poslovni obrt 440 milijonov dinarjev. Finančni minister je naprosil svoje kolege, naj ztii žajo svoji1 hudžete, tako da bo doseženo v proračunu ravnovesje. Namen 7 odstotnega državnega poso ila Ua ic 7odstotno državno posojilo za v»! one naše pridobitne krofce, uradnike, ..olicdelce, ki imajo nckai denarja na razpolago, ne da bi Ka nujno in tako) rabili, danes najboljša Investicija njlho-vega kapitala smo omenili žc včera). K svolim izvaianlcni dodajamo šc sledeče: " 'itki za va*na občekoristna Investicijska dela. ki so v korist nc Ic sedaj živečega rodu. temveč tudi bodočih rodov, ■c krijejo iz dolgoletnih amortizacijskih poso]ll, katerih bremena se razdelc na Jallšo vrsto let. Sedaj razpisano državno iiosnjllo ima služiti izklmčno Ic za obče-koristne namene, v prvi vrsti za izpopolnitev in razširjenje 7 '.'znlSkcga prometa, m aravila žclc-nlških prometnih sredstev, nadalic za zgradbo novih In do-vrle'- započetih železniških prog, za ureditev in grn."io p''r'-"il5č. ccst, potov itd. Vse državno posojilo bo porabljeno v zgoraj omenjene !"'-"sticijc. Za kon-;.r»'o r,lrabe tega P"soilta sc bo izvolil posebni parlamentarni odbor In minister liimnc bo ' ".n. nrr prodni skup-,-čini podrobno poročilo o skupni porabi posojila. Na kratko skicirane ugodnosti držav-r 3 posojila so- 7od'totna obrestna -nc-ra, 75odstotna lotnhardna mera, vedno prodolna motnost skoro gotovo po viSjl cerl, V~kor )e kure ker bo posojilo k-:' ano na vr ' domačih borzah, v prvih desetih '-------—ija ni mogoča, ;.o desetih letih pa le predldoči ponudbi iz-nlačlU posoUl-i v norrl"-''"-tn tzno u, I atror" acija posojila ž- v petem letu po i emisiji, hlpot-' —-> varstvo posojila, krit1" -' '.ct rotili narlamcnta in dr-Zr-i""n prorr*""" -----'Icam ie pri- znana pupllarna varncsl. oprostitev ' i-kega ' T.ri t. '* • vseh d-'-' 1, taks In pristojbin v kraljevini in končno kor' t nad pravilno vpr > bo posojila. Obveznice, kakor tudi njihove o' -csil so po»rtnpi«i proste vsakega davka na imovino. Ker bodo obveznice skoro gotovo p-oste tu ."I dohodninskega davka, so brez dvoma najugodnejši vrednostni papir. V Sloveniji se |e sestavil posebni 'Slovenski konzorcll za 7odstotno državno Investicijsko posojilo 19211. ki obsega vse bolj ugledne slovenske denarne zavode ln ki vodi rocM«ivn)e tega državnega posojila. Kdor podpiše prllavnl-co z vsoto, katero misli podpisati In položi dotlčno vsoto v gotovini, dohl od dotlčncga zavoda začasno potrdilo za podpisani Iznos posojila. To potrdilo mora podplsovalcc skrbno hraniti. Po -ire-teku podpisanega roka se bodo podpisane obvcznicc takoj razdelile In izročile pod-pl-"vatel|u proti vrnitvi d-nega mu potrdila. Podružnica »-Narodne banke:- v Ljubljani ie prejela od centrale v Beogradu objavo, d.i Narodna banka in vse njene podružnice dajejo na priznanicc o podpisanem državnem posojilu posojilo na zaloge (lombardno posojilo). Dobi sc nanje 75 odstotkov nominalnega vpisanega zneska proti fiodstotnlin obrestlin. S (cm je omogočeno celo tistim, ki moralo Imeti svoje male prihranke vedno pripravljene za nepredvidene slučaje, da podpiSejo državno posojilo. Do konca meseca je še čas. Uvcrjcni smo, da sc ho tc zadnje dni število podpisnikov šc pomnožilo. Diplomacija irredentizma Praški univerzitetni profesor Alojzij Musil je nedavno napisal ostro kritiko o delu evropske diplomacijo in mod drugim tudi rekel: »Veliki evropski diolomati so v veliki večini jako slabi geografi, ali pa o geografiji sploh nimajo pojma. Kdor ji- zasledoval delo mirovno konferenc,o, razne odloke vrhovnega sveta in raznih zavezniških komisij, se jo mogel o tej trditvi prav lahko prepričali. Veliki diplomati ob zeleni mizi v Parizu so povsod pokazali svojo ogromno geografsko in etnografsko neznanje in dogodili so se mučni slučaji, da gospodje sploh vedeli niso, kjo se nahaja Praga, Tešin, Gdansko in »lična mesta. Etnografski in goograf-l;i pojmi so bili za njih Španske vasi in večina gospodov bj bila srečna, da b' mogli povleči mejo med posameznimi državami in narodi s pomočjo lineala kot so to delali in delajo sedaj v Afriki in Aziji. Sicer to v Evropi ni žic tako gladko, ali meje, ki jih imamo danes v Evropi, zlasti meje nasled-t veni h držav, so tako nesmiselne, da nam vedno vzbujajo misli o razgra-ničenju z linealom. • To ostro pa upravičeno kritiko evropske diplomacijo moramo z oiiemi rokama podpisati Jugoslovani, a dodati moramo domnevo, da so nahaja v toj depiotnatski nevodnosti. kar se tiče Jugoslavije, tudi sistem, ki je za bodočnost in zagotovitev miru v sred nji Evropi jako nevaren. Sistem, ki ga je v pogledu naše države in določitve iiaših državnih meja vpeljala visokr diplomacija in sistem ustvarjanja irredentizma, torej stanja. ki je bilo eden glavnih vzrokov svetovno vojne. Pojdimo in • izmotrimo po vrsti naše državno mejo. Z rapallsko pogodbo, ki so jo nam s pritiskom in grožnjo vsilili londonski in pariški dipl mati, je prišlo pod Kaljo nad pol milijona našega najza-vednejšega ?.'vl,ia. ki se v svoji duši nikdar ne bo vdal kroti usodi, s koroškim plebiscitom e~io izgubili koroške Slovence, svoje zgodovinske meni, j.-to je na štajerski obmejni firtl pri Spilja* in Radgoni, evropsl rUnloipnejla nam jo vzela Baranjo, bajslri in segedin?'' trikot, ki pripadam po svoiih nromet-nib zvezah, po vseh prirodniii geo- grafskih in etnografskih primi h edino le naši .državi; izgubili smo najbolj del Kanata. kjer so kompaktni srl.< okraji prišli pod Romunijo. Edino od Bolgarov smo rioliiii n '.natne teritorialne '-one"-" -i ime ku, pri Pirotu in v Strumnici! 'n vzpri-čo postopanja evro|isko dijilomacij-' nastane vpračanje: ali nam niso da te kraje samo zato. ''.i boli poglob-nasprotstva med Srbi in Bolgari. V alhanskem vprašanju zasleduj evropska diplomacija isto taktiko ii skuša zasejati razdor med ob->ma sosednjima državama. Tako vidimo, da jo zavezniška di plomacija izvršila ograničenje naše dr zave na način, ki ne odgovarja goe gra takim in etnogra' '-im pojmom, iz vršila ga je na način, ki je značilei v dejstvu, da že po sami razmejitvi n moremo doseči s svojimi sosedi tja nega in odkritosrčnega sporazuma ker irradentizma ne ubijejo noben nmetne politične mejo. kar je najbol dokazala zgodovina zadnjih let. Mi smo morali pristati na te moj« ki jih v svojem srcu ne priznava nikdo kot trajno pod skrajnim zunanji« pritiskom, ki j" našel oporo in podlago tudi v postopanju raznih struj v naši državi, toda prepričani smo, da bo ta diplomacija irredentizma doživela oni isti zlom. kot ga je doživela doslej še vedno evropska diplomacija pa naj je bilo to v Evropi, Aziji ali Afriki! Razgraničcnje z linealom evropsk diplomacijo ne moro ostati trajno, kei jo nenaravno in nemoralno, naša dolžnost jo pa, da z delom za konsolidacijo naše države, izpodkopljemo temelj meja, ki jih je okoli nas postavila diplomacija irredentizma. „Boche Kugo Stinnes'« Ss. — Na Dunalu, 18. septembra. Ko je bil umorjen Erzbcrger in ko se Jc politično življenje v Nemčiji globoko razburilo, Je Hugo Stinnes naglo odpotoval preko Danske na Švedsko na svo) grad Asa. Nekateri časopisi so pisali s1-cer, da sedi s. Stinnes v Berlinu in da vodt "»ka potmjania z ameriškim mttltl-mOlioM-lem Picrpontom Morgnnom, drugI IM! pa so poreč-'« -'i le Stlnn"s cd-notoval v Rusijo. Toda oboje ni bilo res. Stinnes sc jc podvizal tja, kjer lo dolgo časa bilo skrivališče znanecu Kappa. O Stinnosu se jc v Evropi Ze dolgo pisalo In povsodl straši njegovo Ime. Resničnega pa vedo o nJem le n lo. Kar d-tamo, le večinoma reklama, ki »1 lo da S "ines tam pisati, da zakrije resnico. Lc' s spomladi je bil ftlnies večkrat na Dunaju, večkrat v Peitl. poleti le bil en mesec v Kari Varlh. odkoder se le vrnil domov v Mflhlhelm ob Renu. Clm |e p-l"el v Nemčllo, Je Imel nesrečo z avtomobl'"m. V -..dnjlh tednih, kakor povedano, tik po umoru Erzbergerja, J« pa odpotoval v cknndln-i' " Bilanca njegov ;ga delovanja v Srednji E "M Je vkljub kratki dobi bogata. Središče '"ga ''"'ov; nja jc Dunaj. Na Dunaju Jc Stinnes z lahkoto našel mnogo prvovrstnih pcn.jčnikov, deloma med žt-dl, t' -•'-> v«"»o v iln nčnlh In v r >• sr-udarsklh krogih, dei-nia med nadir: i-listi, ki so so mu priklonili iz opozlclle proti :. ' "!?mu režimu. Stinnes ima naj-| vcJJe ko<-Kt! iz tc ora^i.ijtf. Iz dcsorljen-| tiranostl in Iz bede. Znano Je. da Je av-I s' " ' '-'erna industrija popoh..>ma v njerr- vlh rokah, c' ' " '.a, Lsna In papirna industrija pa vcflnomr Brez Stin-r.csa hI »• "a hlla šc mnogo ubožr'!-5a, k-ikor jc. I . va, ko avstrijska Indu strlja še nI Imela dovoli premega In kol:-a, so sc Stimi'-', vi tj ml" dolgo čall z nc' 'i za Izkoriščanj; avstrlJskCi v ' "• »'I. čim se jo ei ^ ' -asu r čilo, da |e.....avoli premoga iz Cc- šks, Jc prenc-halla reklama za elektrifikacijo. — ■""I 'n dunajski ''"•<. Avstrija, Ic Si'—""'" ' '—'ISče za napredovanje na Balkan in na Iz; Z Dunajem v rokah Ima Stlnnc k-aj o direktno pot svojih produktov Iz Nemčije na Iztok. Zrto čv :.to drži to svoio pn-'cljo. Angleži in Prancoz! z veliko ncvo'jo gledajo na to fiinnesovo napredovanje in ga dol'l|!> pol'"x-" -er. Pravi'j, da jc Stinnes k-'" na*llena'lstlčnlh 'en-dcnc, da on podpira misel pridružena Avstrijo k f —.čijl. Vr.J.. ve t o novem u'-ehu v Avstriji k I v antantl ''-'ečc r"d— " v — dunajske m - ' »'e. ntov In roslovnlh prijateljev Ima Stlenis na r • "'I, V prvi vrsti le treba omeniti dr. K r a n z a, finančnega magnata, znanega Iz scnzacijonalncga vcrPnlšk.Ti proccsa med vojno. Stlnne-sov prijatelj je veliki Italijanski finančnik C-stlgllone r.j Dui '•'. Trctla žareča zvezr' • ' ■•- ji-iak lz Kranzo^ega procesa, rltm. n.pr. (!) Hugo von Lu-s 11 g, ki živi v Berlinu In vodi vse Stln-nesove posle v *?M"s|evaSki republiki. NI šc ' '-n da Jc Hcrr von I.u-stlg d -no pisal v f""- ' ' - čas pisu -' -ntarnl krogi- »r? niso tega dcmentlrall. V dunajskih 'Ir- " " ' —"i - -'"nčnn znano, la se nanaš-l" *» h^ecle nn banko (e-'■'■''• nore-'*"' sn'""fWov1 VI so |o I usM-tovl prijatelji v Pragi sanirali in s Mo -p"--rJo vpllv>'o •— razpoloženje v r >--Vi', nn--*-'*' V—-"- - --Sko ' orzo. O Stinncsovrt načrt"' za Jugoslavijo se v t-Inj.ai {»so me' ' • !sko fin nco rnogo vo-i. T .leda, da rkuša Stinnes •nlpreje dobiti v svoje oka gotove žur-aat' "Sn" Dunalu se seda) snuje neka nova Informacilslta korts'—n« denca, ki bo zalagala Inozemstvo s po-lifnlm materllalom Iz Jugoslavije — bogzna s kakšnimi tendencami. Zatrjuje se, da ima Stinnes svoje glavne (veze v Zagrebu. Ootovo Je, da jc poskušal Izvesti Se razne akcije, ki pa te do sedaj očlvldno še niso obnesle. O priliki Vam o tem napišem kaj več. Pokojninsko vprašanje privatnih na-meSiencev V ponedeljek In danee v tornk zvečer so ee vršila v veliki dvorani Mostnega doma zborovanja privatnih nameščencev o ureditvi pokojninskega vprašanja. V ponedeljek je sklicalo zborovanje »Društvo zasebnih namo-žčencevt, v torek pa < Društvo bančnega uradn;štva» v Ljubljani. Na prvem zborovanju to nastopili kot govorniki: društveni predsednik g. Orehek, upravitelj a Pokojninskega zavoda za nameščence« g. dr. Saga-din in bančni uradnik Evgen I.ovšln. Vsi trije so soglašali v so-ibf, da jc ure-, ki jc bilo dobro obiskano, je otvoril društveni predsednik g Albin Pečar in omenil v splošnem pomanjkljivosti novele in pokojninskega zavarovanja sploh. Po izčrpnem referatu g. Evgona Lovšina o noveli, je pojasnil upravitelj pokoj-linskega zavoda p. dr. Sagadin še nekatere točke novele, nakar so zhoro-.alci poohlastili odbor, da ukrene vse potrebno za ugodno rešitev vp.ilnovja vprašanja privatnih nameščencev, posebno pa za preostanke pokojninskih 'ondov pri nosameznih bančnih zavodih. Potrebna sloga mod obema društvoma v tako važnem vprašanju daje u|ianje na izpolnitev pravičnih zahtev uradništva. Na obeh zborovanjih se je soglasno pritrdilo kooperaciji obrh društev, ki naj potom anket pri vladi, potom čaiopisja, potom novih zborovanj dajeta gibanju za stanovske koristi vedno nove sile. Uspih ne more ie-ostati. Po svetu — Političen dvoboj Poincare-Cle tienceau. Te dni ee je razvila v francoskem časopisju med Poinearcjem in ardieujem debata o versalllskcm miru 'oincare kritizira delo Clemmc juja: on trdi. da Francija ni dobila davili arancii. da bo prijela colo odškodnino od Nemčije. Ni izključeno, da se bo am Clemenceau zavzel za obrrmbo pravi Stambuliski -sse v Evropi, a predvsem na Balkanu ustvarja nova faza modnarodnih odnošajev. Prvi znak te-j ga projekta jo dejstvo, da so kmalu ' sldiče konferenca balkanskih držav, ki bo pretresala vprašanje kako organi- zirati skupno obrambo. Istodobno pa razpravljajo merodajni krogi male antante o sprejemu Poljsko in Avstriji v malo antanto. Jugoslavija drla n,a to. da se pomiri z nami. Ako so fiktič-no izvede razširjenjo malo antante ii pride eventualno do našega pridni že nja jugoslovanski državi, nakar ta morajo delati tudi velesile, potem smo lahko brez skrbi za bodočnost.» — Amerika In Japonska. Neki vist ki japonski častnik, ki se je mudil tr dni v Rimu, jo izjavil novinarjem, da je vojna med Japonsko in Zedinjenimi državami neizogibna. Moram vam reči, je izjavil omenjeni častnik, da bodo nepri-jateljstva toka iz ene kot iz druge strani prav kmalu izbruhnila in to v času, ko bosta obe državi gotovi z izgraditvijo novili vojnih ladij, kar so bo izvršilo v teku par lot. aMisilm, da bo vojna izbruhnila lota 1925.» Konflikt se ne bo razširil, ampak bo ostal lokali-ziran na Japonsko in 7.edinjene države Ako upoštevamo kapital, ki ga predstavlja prebivalstvo in kapital, ki predstavlja denar, tedaj moramo priznati da so Zedinjeno države mnogo jačje od nas. No njih nadmoč jc samo navidezna., ker pride tu v poštev le pomorska vojna, za katero ni troba mnogo ljudi, a z druge strani je nemogoče, da so čez noč izgradi veliko brodovje, daslravno stojijo Ameriki mnoge milijarde na razpolago. — Mednarodni šahovski turnir v Budimpešti. V pondeijek je bil končan v Budimpešti mednarodni šahovski turnir. Prvo darilo je dobil Rus Aljehin, ki jo dosegel 8 in pol točk, drugo Grllti feld 8. trotjo ln čotrto se je razdeiib med Tartakovcja in Kostlča, ki f»a dosegla 7 in pni točk. peto Bn"a t>, šesto F.Iwe 5 in pol, sedmo Bogoljubov 5. osmo ir d veto se je. razdelilo med Vaydo in Semlscba 4 in pol, deset Sterk 4, enr.jsto SH-iner 3, dvanajsto Se.hw«lger 2 točki, Politične beležke f Občinske volitve v Marenbergu, V eni najogroženejših postojank na naši meji v Marenbergu so se v nede. ljo vršile občinske volitve. Vsi proti, narodni elementi so se združili p..,i firmo soeijalno - demokratsko strank.-, da si pribore občino, toda narodni zavest je odhila ta napad. S slovcnsl-« strani eo bile postavljeno tri liste, iu sicer lista nameščencev In uslužbe;, eev, lista posestnikov in lista obrti j, kov in delavcev. Na soeijalno - demo. kratski liati 60 bili najzagrizenetj nemškutarji. Zmagale so Sloven ke i;, sto z veliko veČino; prva je dobil*. druga 4, tretja 1 mandat, Boclialut,-demokratska lista je dobila samo mandate. Ta uspeh slovenskih Mttfen-beržanov v tako važni postojanki '.;nu je ravno Marenberg, jo toliko značil-nojšl, kar jo dokaz, da se zavedajo svojih narodnih ln državnih dol;, nosti. -f Radikali ln demokrati. V ponae. Uek 19. t. m. je imel glavni odbor t:,. dikalite stranke sejo, na kateri je Ni. kola Pašio izjavil, da obžaluje, da . * je njegov drug Stojan Protič tako oddaljil «1 njogove politike. Odbor y sklenil odgoditi preciziranj« konkreu nega stališča napram Protičn in stranki za toliko časa, dokler ne bi Protič zv čel akcije, ki bi bila naperjena direktno proti radikalni stranki. V debati ;,i niti eden zagovarjal ProtJča. Pojiold,-je zboroval glavni odbor demokratske stranke, ki so je havil z razmerjem Protiča do radikaleov. Sklenjono je bilo, da poseli strankin predsednik Ljuba Davidovič Pašiča in zahteva od njega pojasnilo, ali je radikalna stranka pripravl jena, popolnomaprckiniti vsttku stike s Protičcm ali ne. Vendar demokrati nočejo diktirati radikalcem t:-I:-tičneia postopanja. -)- Pašič proti Protiču. Na seji gl.t'> nega odbora radikalno stranko v nor:* deljek jo govoril tudi ministrski prod-«ednik Nikoia Pašič, ki je v nih potezah nčrtal svojo politiko od kriške deklaracije dalje. O Protiču in njegovi akciji jo rekel: V raznih vpr njih med menoj in Protičem ni vladi, lo vedno soglasje, a ta nesoglasja en ostala med nama. Sedaj pa Protie n: -stopa javno, izdajal bo list in kritiziral moje delo, mojo politiko. Boj se voli v prvi vrsti proti moji osebi, zato prosim vse tovariše iz kluba in stranke, la naj počakajo, da prej vidimo, kako bo nastopil I^otič, kaj bo povedal, k. j nam bo očital. Selo potom se bomo branili, ko bomo videli, kaj gospod Prof ■ -ploh hočelt V svojem govoru je, Pašio priporočal, da naj stranka toliko ini' i ne skleno Uonečii" i''"učitvn Protjee, lokler ne prido la jasno z barvo na dan. Niti en član glavnega odigra ni skušal braniti Protiča, pač. pa so izje-vili vsi, da nimajo ničesar skupneca * njegovo akijo in da jo vsi ob ■■ ija.i« Vsi govorniki so izrekli Pašiču popob".! zaupanje. -j- Nova politična skupina. V Zagrebu so se to dni vršilo konferenco .-kamne, ki izdaja revijo uNova ''"ropa . Na konferenci so bili navzoči iz Beograda: Jovan Cvijič, Sekulič 'n Milan ^rol; iz Zagreba J. Bonožič, B. Livadi-'. V. Novak, L. Popovič; iz Ljubljano >'. Murko in Leonid Pitamic. O ti konie--enci so sedaj izdali komunike, ki pr vi: Zasnovali emo v drobno organizacijsko delo, nakar 1 skunina nastopila javno v političnem :ivJjonju.» Prosveta Umetniški večer. Opozarjamo na literarni večer, ki ga priredi A. Podbcvšd; v zvezi s pesnikom VI. Premrujem, ki ' pr.lc. so bodo di.Mvale i -ure pred prieetkom pri večerni blagajtli Slikarska ?«fa «Probitda» v Liubllsnr Prejeli smo: Pouk na slikarski šoli <--Pro-bnde« se nrične dne 15 oktobra v po slonitt t^iniške srednje šole. Pouk lio • čercn. Natančnejše se objavi v šoli. Pre, gram vsehuje M" predmete, kakor vsi druge umetniške akademije, povrhu p šc predavanja o narodni umetnosti. Pc utevali bodo gg.: akademski slikar in vo ditelj šolo Franjo Sterle: portret in al: po naravi, draperljn (narodne noše), kon: pozicija in anatomija;' akademski medai ler * ti ton Sever: perspektiva; akadem«'-slikar Maksim Gaspari: narodna orna mentlka In kompozicije; Inž. arhitekt Ra do Krcgar: arhitektura: slikar Saša Sati tel: grafika: Davorin Volavšck: o zgodo vinskem razvoju naše ljudske umetnosti nadalje dve novi moči, in sicei akadem skl kipar Berneker: kiparstvo in g.Laga rl£ (Srb); zgodovina umetnosti. Vpisa vanle se prične takoj pri vodil šole,aka demskem slikarju Sterletu na Oosposvel skl cesti št. 12/11, vsak dan od 14. do K ure. Honorar se določi in plača pri vpi sovaniu mesečno naprej. Revni se opre ste šele takrat, kadar pokažejo zmo; nost In pridnost v šoli. Sprejemajo s gospodje kakor d.ame s primerno šolsk izobrazbo. — Voditelj šole akad. slik? Franio Sterle, Domače vesti , k sedemdesetletnici jo poslal po-Jnskemn namestniku Ivanu Hribar- jU;ran mesta Prago dr. Baxa čoatit-, v kateri se spominja velike ljubez-ki j° i0 Jubila* vedno izkazoval ■lioiovaskfmu narodu, ki so je iz-.,;].,. kot nootnahljiva in zvesta zla-j". , njegovega poslanikovanjn Zahvala pokrajinskega namestnika. Dspod pokrajinski namastnik Ivan rjfcar j« povodom svojo sedem-(letnico prejel toliko čestitk in pojavov od najrazličnejših Btrar.i, dr u tii mogoče, vsakemu posebej izraziti f0jo zahvalo. Ginjen vsled tako mno-^ro.inih dokazov ljubezni ln simpali' rt,(ai trnu potom vsem osebnostim in jpoManstvom, ki so mu blagovolila . svoje Čestitke in pozdrave, svojo ,)!(•,plejšn in najprisrčnejšo zahvalo. /alne službe božje za pokojnini aljem Minitrski svet jo sklenil, da se j ,!nc 24. t., m. po vsej državi, v ter i vseh veroizpovedi vrči oh 40-,,vnici parastos za pokoj dušo kralja ;>rn Osvoboditelja. »Iz »Uradnega lista«. ^Uradni listi poj/neko upravo za Slovenijo objavlja v (vilkl 113 uredbo o davku na poslovni aet ter pravilnik za izvrševanje te (jbe. na kar opozarjamo interesente. • Izpremcmbe v državni službi. Višji r-ki nadzornik Franc Matjašič je razoru dosodanjib službenih dolžnosti kot jorent za vinarstvo in kletarstvo pri ■Mku za kmetijstvo v LJubljani ter preden v Ptuj. Višji kmetijski nadzor-k Anton StrokelJ je od oddelka za kme-tvo premeščen v Maribor. Inž. kem. an Bartl 'n dr. Milena Perušok, bivša tentka na gospodarsko-gozdaraki fa-clteti vseučilišča v Zagrebu, sta imenoma za asistenta, odnosno asistentko, v fc?nl lastnosti pri državnem kmetijfko-.tiijskem zavodu v Ljubljani s prejem-X. činovnega razreda. Diplomirani ži-noid ravnik Viktor Do Gleria. je sprejet državno službo v področju pokrajinsko irave za Slovenijo tor imenovan za za-n<-ga državnega žlvinozdravnika. Franc rob jc imenovan za travniškega moj-tra IX. činovnega razreda na doseda-i»m službenem mestu. Pisar I. razreda i odseka za prehrano Stanko Novak prejet za okrajnega komisarja v služ-ovanje pri pokrajinski upravi v Ljublja-rer dodeljen v službovanj predsodni-ru te pokrajinske uprave. Ciril Bromee, ilici jskl kanclist ji i od policijskega rav-toljstvn v Ljubljani premeščen k poli-ijskemu komieariiatu v Mariboru ter dobljen v službovanjo tamošnjemu držav-au obmejnemu komisarijatu. Minister avri<, jo pisarniškega pomočnika pri dednem sodiščo v Ljubljani Maksa Orad-irnenoval za preglednika v X. člnov-tu razredu pri jetnišnicl okrožnega so- v Celja. Minister za finance je goo-.itta Vilka Minstija premestil Iz Ptuja Konjico ter mu poveril vodstvo tamoš-''fga evidenčnega urada zemljarinskega astra. Iinenovanie v sanitetni službi. V sani-t:d službi so bili imenovani: upravni ' tent Josip Lovec za upravnega ofici-splošne l>o!nice v Mariboru v X. či-ivnem razredu; upravna praktikanta riion Manfreda in Hiacint Bukovlc za pravna asistenta spiošne bolnico v Ljubili: upravni praktikant Milan Florjančič oficiant Jakob Vuk za upravna aslstcn-pložne bolnice v Maribora — vsi v XI. - '•.nem razredu. Konkurz mednarodnega biroa dela diczeu. Iz Beograda nam poročajo: Kon-urz za službo dopisnika pri mcdnnrod-sta birou dela je odložen na mesec no-niber. Kandidati, ki se 7,glase, bodo 'i.-meno obvoščoni, kod,i j se vrši toza-•'•vn! izpit v minMistvu za socijalno podi,-o. '• Volitve občinskih agrarnih odborov. 'o odločbi ministrstva za agrarno refor-10 so vsa agrarna zastopstva v Sloveniji izpuščena. Nove volitve občinskih ag-smih odborov se bodo vršile po nared-ministrstva za agrarno reformo z dno februarja 1920., št. 1450, ter se razpi-w takoj po izvrSitvj priprav. Ukinjeni vlaki. S 30. septembrom se Uneta na lokalni železnici Ljubljana-fhnika nedeljska vočerna vlaka števil-■■ -'708 iti 2707 z odhodom iz Vrhnike ob t>'50 odnosno iz Ljubljane ob 82*10. Rav. »tako bo ukineta z 30. soptombrom na '•piski lokalni želcznicI dnevna večerna luka št. 2905 ln 2906 z odhodom iz Ko-|»tca ob 19. odnosno iz Grobelnega ob Na&i komunisti na Dunaju Z Du- nam poročajo: Komunistični ju-ia'li: ki «o se s spretnim begom odrgnili odgovornosti za zapeljevanje "goslovanskih naivnežev, se zbirajo "daj na Dunaju ter tvorijo posebno »gcslovasnko boljseviSko okspozitu-'0, kateri načeluje rir. Milan Lemež ■'fispodom so ne godi slabo. Denaria '^bivajo po tajnih kanalih iz Rusijo ji v kabaretih, v nočnih kavarnah v ifiizbi veselih devojk pozabljajo mu-tiiki bridko nehvaležnost Jitgoslavi- • Gotovo pa je, da ne pozabljajo »dnega proletarijata. Ko zažvenketa-ar, i se prične rodni pouk v sredo dne 21. septembra 1921. * Premosr. Stranke, ki imajo karte A ali B bivše ubožno akcije, naj se zglaso tekom 14 dni pri mestnem magistratu ljubljanskem, kjer dobe nakazilo m 200 kg premoga, 100 kg premor'« stane 68 kron. " Krompir za mesto Ljubljana. Dne 21. t. m. bo prične dovnžati strankam krompir na dom, in sicer se bo dostavil 21. t. m. Ktrankam na Poljanski cesti št. 1 do Inklusivno 13, Vodnikovem trgu, Pred škofijo, Mestnem trgu, Pod trančo in Ciril Metodovi ulici. Strankam se bo dostavil krompir v vežo v vrečah. Krompir Jo plačati takoj po provzemu. * Za oslepele vojake. V počnščenje spomina pokojnega trgovca Josipa Mačka i o daroval trgovec F. Vehovc 100 kron za oslopolo vojake. Znesek naj se dvigne v upravništvu «Jutra», Sodna ulica 8. * Neimenovan dobrotnik Je daroval za g. Apoloni:o Kalan znesok 20 kron. Znesek jo naše upravništvo izročilo svojemu namenu, * «Gosposvetskl Zvon*. Vsestransko Je mnogo koristil vsom slojem Veliki semenj v Liubljani. Tudi naš zapuščeni Ko-rotan jc bil deležen te dobroto. Vrle naše narodne dame in odbornice -'Gospo-svetskega Zvona«, eo prišle na srečno misel, nabirati dnrove na semnju za naSe oH Ttetusč-tl! Je*1 telite Battran« um na Koroškem. Da se je pa to nabiranje 1»-moglo doseči, Je zasluga plemenitega moža — zavednega Slovenca, gospoda Ivana Rebka, Imejltelja «Prve Jugoslovanske tovarne tehtnic*, ustanovljeno lota 1894 v Celju. Imet Je na semnju obširen, vzorno urejen paviljon, napolnjen t raznovrstnimi, fino izdelanimi tehtnicami. Eno irmed teh Je prepustil dragevolje brezplačno »Gosposvetskemu Zvonu* v uporabo. Za prihodnji sejm je še celo obljubil Ugotoviti v ta namen nalašč zato tehtnico za tehtanjo IjudL Zavedni in ta naša zatirane brate vneti sejmarji so se tehtali In tako polagali dar domu na altar. Družina Rebek lz koje izvira naš dobrotnik, Je splošno znana po Vipavski dolini kot. zavedno ',ar>dna in tak Je o-stal tudi do današnjega dne gospod Ivan Rebek. Preselil se je lota 1881 v Celje, kjer Je ustanovil lastno tovarno za izdelovanje tehtnic. Bil je todaj prvi slovenski obrtnik v Celju. Koliko preganjanj in zaničevanja je moral prestati posebno v začetku svojega poslovanja od celjskih nemčurjev ln Nemcev, posebno pa prod in med vojno do razsula pokojno Avstrl-e. To vomo mi. a on ie najbolje. Pa on krernonit značaj, pod sivim Cavnom na Goriškem (žal, sedaj v Julijski Benečiji rojen Slovenec), Je vstrajal, ostal Je trden in neomahljiv navzlic vsem šlkanam svojih sovražnikov. Med vojno mu jo vojaška uprava odvzela obrt, njega pa zaprla. Mnogobrojnl njegovi družini pa nakazala malenkostno podporo mesečnih 200 K. Živeli so v velikem pomanjkanju in siromaštvu. Gospod Ivan Rebek so vzlio temu ni uklonil, mimo In dostojno je prenašal svojo bol. Čast takemu možu! Ta go6pod Rebek je tedaj isti, ki ee je sedaj spomnil svojih zatiranih bratov, dobro čutoč njih trpljenje pod tujim jarmom, ta moi je dejanski dobrotnik Ko rošccv. ^Gosposvotski Zvon:, se šteje v čast in prijetno dolžnost, da se mu tem potom za blagi nesebični čin javno zahvali, ter ga vsem našim bratom širno domovine najtoploje priporoča, — vlada '/uprla sofijsko borzo, ki zadnjo čase nc Izvršuje več svoje nalotje, ampak ♦> svojimi špekulatirniml operacijami ram" škodujo ekonomski politiki držav. Gospodarski položaj Kunuinik li Bukarešte poročajo: Uprava finančnug! ministrstva objavlja, da iakazujejo z» tekoča leto fin. dfžavno hbtgajne 11 IR milijonov lejcv dotiodkov proti 1015 mili Jonom izdatkov, čapnv zadnie nimnnskt žetvo niso bilo na.#xj|jše. - Mllijardskl na Ti upi Rusije v Nemčiji, Po poročilu v Nemčiji bivutojega ge neralnega tajnika rusko trgovinske do-legacijo prekoračijo naročila pri nemških Ivrdkah žo i milijarde nemtkih mark. Velik del teh naročil odpade n« tvrdko Honscher, fci naj čim prej dobavi 700 lokomotiv. Mnozo na točil ina jo nadalje t vernice poljedelskih etrojei in orodja ter delavnice kmetskih potrebščin, kakor plugov, bran. «ekir. kliid vor, motii. itd. Borza Zagreb, d e v i z ec Berlin iOS1 210 Bukarešta 210 _ 215. Milan 880 — 900. Undon 70« — 790. Nowyork 815, Parit 1530 - J.100, Praga 255 — 3W, srka 31fid - 3000, Dunaj 13.2". — 13.". 5. Budimpešta «< — 38, v a 1111 e; dolar 202 — 210 avstrijske urone 15.50, rablji If — 20. Če'ke krone '15 — 250. 20 K v v'ata (5)0 r.sn.i 790, napolroni 6-10 — »'"O. tra*. kc 204 — 200, švicortki franki jtt>-' • .-lire 870. Banka za. Primorje 760 — 800. Trg. obrtna banka 240. llrv. eskomptna hankn 670 — <¥". Brodskn banka 430 — 4401, Jadranska banka 1690. Jugoslovenska banka 520 — 525. Liuhlanska kreditna banka 815. Narodna banka 530. Praštcdiona 5225 — ,5250. Ročka pučka bunka 4D5 — 41S. Rksploataclja drva 785. Goranln 600 — 610. Outman 1410 — 147a Nar. šumska industrija 600 — 6Oo. Mašička indastri.ja drva 520 — 530. Slavonija 585 — 600. Trbov promog. družba 800. Beograd, valute: dolar 53.10, mark' ."2.50, leji 63.75, levi SH.50, devize: Lor. Ion 202. Pariz 385, Praga 64, Dunaj 8.50. Borlin 53.50, Milan 227, efekti: Narodna banka SHS 2730. Vremensko poročilo L|ubl)ana 306 m nad morjem. — — * f g Oan II S fi 3 2 00 a J So ® Vetrovi Nebo 20. sept. 7. 14. 21. 743-4 741-9 743'1 «■! 17 8 18 O «1. avep el. veh u r.ebl 11 f. jasn i Srednja včerajšnja temperatura 12'normalna 14 • S. Vremenska napoved: lepo, vetr. vreme Solnoe vabaja ob 6-44, aahaja ob ie-02 Lastnik in izdajaiel} Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. leteiie Slovenski kmeti« ' v Srbiji NiŠ, 16. septembra. VSeraj dopoldne so nam pn stili malo Odmora, ki smo si ga ie nu jno želeli, po 4—5 ur spanja je vendar že nekaj premalo. Ko smo se dodobra uuiili in skopali v kopališki »narodni kopelji», smo se razkropili po Arandjelovcu, ki leži v miiini dolinici, vznožju prijaznih vinskih giorie, širnih slivnih nasadov. Ob širokih cestah so tesno nastavljene večinoma lobširne pritlične hiše z visokimi okni, katerih malodane slednja ima trgovino, gostilno ali kak obrt. Opazili smo, da je v mestu tudi mnogo lončarjev, ki izdelujejo prav lične posode za gospodinjstvo, kuho in vinsko rabo. Nekateri smo se podali tudi v narodno šolo, kjer se sledovi minule vojne čutijo še močno. Šolsko leto se ja pravka-- pričelo. Voditelj je zaposlen v noki komisiji, zato nam je njegova gospa, učiteljica 4. razreda laz.kazala vse poslopje, povodla nas v p osam ne razrede, kjer mu o videli krepki naraščaj d5*me Sumadije, ki nam je zapel |«r ljubkih domačih pesmic. Za gostoljubnost Srb ne pozna nobene ovire, zato nas je učiteljstvo v stanu šolske voditeljice pogostilo s »sladkim« in črno kava Razgovor se je razpletal večinoma o dobi vojne okupacije. Učiteljice so bile kratkomalo odslovljene, plačevala pn jih je še nadalje srbska vlada potom Crvenega križa (izplačevali so jih seveda v avstrijski valuti), v šoli pa so nastavili učitelje, vojake in hrvatske učiteljice. Vse srbske knjigo so znosili na veliko grmado, ki so jo sle-vesno zapalili. Otrokom so danzadnem vbijali v glavo: V Be.ogradu je veliki guverner Nojgovega Veličanstva N. N. — vojskovodja Nj. Vel. je N. N., ko pa je prišla v mesto enjegova eksolen-cai grof Šali-, so se hoteli učitelji izkazati s svojimi papigami, a so jih otroci popustili na osdiiu. Nihče ga ni hotol titolovati z nj.. eksc.. temveč lo •grof Salis«. To jim je bil glasen «mo-mento» bližajočega se poloma. Sobe gospe voditeljico so na visoko preprežene s krasnimi plrotskimi preprogami, ki so šli Nemci za njimi kakor pes za zajcem. Previdne Srbkinje so poznale nrav »visokokulturniii« usiljivcev, zato so pravočasno vse «čl- llme» (preproge) potvile in zakopale v zemljo. Radi i»uka smo morali zanimive pogovore zaključiti, oglodali pa smo si še deško telovadbo, ki jo jo vodil knez Rostovski, nekdanji major ruske armade. Mož se je vrlo zanimal za nas Slovence in živelj tam v naši domovini. Ob 11. uri smo se jell zopet zbirati v letoviškem parku, kjer 60 nam ob izviru htudenca postregli z dokaj močno ogljikovo kislo vodo. Po skupnem obedu smo se ob 2. odpeljali proti Mlade-novcu, kamor smo dospeli ob '/s 4 popoldne. Ker smo Imeli poldrugo uro časa do niškega vlaka, smo pohiteli v prijazno mestece. Vrh nizkega pobočja stoji lepa cerkev s tremi kupolami; takoj za mestom pa se razgrinja malo višje ležeča ravnina, zasajena s samo turičlco. Mesto samo le*! le 180 m nal morjem, dočim pade svet do Palanke že zopet za 29 m. Do Velike Plane na« je Š3 vedno spremljal iz daljave oplenaški rob z mogočno stavbo, miro-dvorom Velikega Osvoboditelja. Širna Moravska dolina se je začela na noč krčiti v ozko sotesko, precej slični oni od Zaloga proti Litiji, a se je v bližini postaje Dunis zopet razširila v nepregledno planjavo, večinoma obsejano s turščico. Mesečina nam je razsvetljevala mična srbska selišča. okoli katerih je prosto polegala čreda ovac, goved in konj. Žandarmerije nihče ni nikjer videl. Kdo bi se pri nas upal pustiti vse tako na prostem? — Ob V? 12 so nas na kolodvoru v Nišu prijazno sprejeli in nas povedli z avtomobili in vozovi v prenočišča. J. L.« Politične vesti SPREJEM MADŽARSKE V ZVEZO r: -ODOV ZAGOTOVLJEN. Ženeva, 19. sentembrn. (Izv.) Sprejem Madžarske v zw:o narodov je gotova stvar, ker so pogajanja z Avstrijo dovedla do uspeha in bo predaja Burgcnlanda izvršena že v par dneh. Predsednik madžarske delegacije pride v kratkem v Zenovo. Splošno se pričakuje, da bo proti sprejemu oddanih samo 4 do 5 glasov. POVRATEK SLOVENSKIH I KMETOV IZ SRBIJE. Beograd, 19. septembra. Po eno-i tedenskem potovanju po šumadiji so j sc sinoči vrnili v Beograd člani Slovenske kmetijske družbe. Po vsej Šu- j madiji so bili sprejeti izredno prisrčno. Tekom današnjega dne so si v Beogradu ogledali še nekatera važnejša mesta, ki Jih niso mogli pose-titi povodom svojega prihoda v Beograd. Zvečer ob 18. so odpotovali slovenski gostje nazaj v Ljubljano. Na kolodvor so jih spremili zastopniki raznih organizacij in zastopniki vlade. NOVI POLJSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK. Varšava, 19. septembra. Državni poglavar jc poveril sestavo vlade rektorju tehnične fakultete, Ponikow-skemu. Varšava, 19. septembra. Novi ministrski predsednik Poniko\vski je sprejel zastopnike časopisja in je razvil pred njimi v velikih obrisih svoj program: Onemogočen je vlade posameznih strank, hitro sklicanje parlamenta, energično iztirjavanjc davkov, varčnost, zvišanje produkcije in v zunanji politiki čim najtesnejše vezi s Francijo. PROST IZVOZ IZ CE6KE. Praga, 19. septembra. Urad za zunanjo trgovino je dovolil, da se od 1. oktobra izvažajo glavni predmeti češkoslovaškega blaga brez kakega prehodnega dovoljenja. Ta naredba velja tudi za nekatero predmete, ki so tujega izvora, in so bo s tem za mnogo stvari omogočil tranzitni promet. Kar se tiče uvoza, bo dovoljen svoboden uvoz živil in onih sirovin, ki so potrebno zh poljedelstvo in industrijo. KERENSKI V PRAGI. Praga, 19. ser.embra. (Izv.) Bivši ruski ministrski predsednik Kcrenjski in večina članov njegovoga kabineta so dospeli v Prago, kjer se vršijo te dni važna posvetovanja, Kije o pripiavah za novo akcijo proti boljševišk1 Rusiji, ki naj sc izvede s pomočjo Francije. VARČEVANJE DEŽELNE UPRAVE NA CESKEM. Praga, 19. septembra. (Izv.) «Cas» poživlja vlado v posebnem članku k varčevanju in nagla ša, da je pri državnih že-loznicah zaposlenih 30.000 preveč nastav ljencev. Z njihovim odpustom bi so deficit državnih železnic, ki znaša 800 milijonov, zmanjšal za polovico. PROMETNA POGODBA Z MADŽARSKO. Beograd, 19. septembra. (Izv.) Ministrstvo saobračaja p predložilo ministrskemu svetu v odobrenje protokol o prometni pogodbi, sklenjeni med Jugoslavijo ln Rumunijo v Bukarešti. RAZO" ~ £ITVENO C^4NJE V ?EVE°NI A AFRIKI. VVashlngton, 19. septembra (Izv.) Med razorožitveno konferenco v VVashingtonu se bo vršila v ameriškem kongresu velika kampanja za razorožU;v Amerike. Obe zbornici boste zahtevali, rr.j se tako ameriška armada kakor tudi brodovja zniža pij minimum, ki jc določen za tekoče leto. AMERIŠKA POMOŽNA AKCIJA ZA RUSIJO. Riga, 19. septembra. (Izv.) Amerikanci ustanovo v Petrograrlu 100 kuhinj za prehranjevanje otrok. Pri Fastovu v bližini Kijeva je skočil s tira vlak z 61 vagoni živil za Rusijo. VERSKA VOJNA V INDIJI. London, 19. septembra. Iz Simle poročajo: Položaj v Malabarju je še vedno resen. Duh uporniškega gibanja je nezlomljiv. »Daily Telegraphv javlja iz Aleha-bada, da so uporniki proglasili sveto vojno zoper pleme Bindu, ki ga hočejo s silo izpreobrniti k izlamu. TURNEJA DPAMSKE SEKCIJE »PREPORODA«. V dnevih od 26. avgusta do vštetega tt. septembra t. 1. je priredila dramska sekcija cPreporoda* v Ljubljani svojo pr-jvo turnejo po večjih mestih severnega j dela naše državo. Na reportoarju je imela sledeča Izbrana dela: tridejanko »Mrak« (Petar Petrovič), tridejanko »Otroško tragedijo*. (P. SchBnherr) enodejanko, dramsko sliko sNoč ua verne duše» (0. Zupančič) in veselo igro, češko štiridejanko »Ulico št. 15» (Sembcik.) ima med svojim številnim članstvom di mnogo sposobnih in nadarjenih I ,,' ljubiteljev in gojiteljev dramsko umct. stl. S prirejeno turnejo jo napravil »p, porod« svoj prvi večji samostojni kop v javnosti in to naj mu bo v ponos tudi v spodbudo za nadaljno vztrajno , lovanjc po začrtanem potu, ki gre za t, da dvigne dijaka duševno in telesno t ga usposobi za uspešno kuiturno-prosvi no delovanje med najširšimi masami ga celokupnega ujedinjenega naroda. Dne 27. avgusta je dramska eekci vprizorila v celjskem mestnem glelaljjj • Mrak«. Maloštevilno občinstvo jo bilo uprizoritvijo povsem zadovoljno. V Ptuju je bila uprzorjena dne 3fi v gusta veseloigra »Ulica št. 15...», ci so dobro rešili svojo uloge. Mnogobn no občinstvo ni štedilo s priznanjem m' dim in navdušenim igralcem. Iz Ptuja jo vodila turnejska pot v V raždin, kjer se je mogla kljub mnogim t prilikam in kratkem času, ki je bil razpolago, vprizoriti 1 t. m. veseloij. iUlica št. 15...» v mestnem gledali«, z dobrim moralnim a z manj povoljtf gmotnim uspehom. Naslednjega dno je pripeljala želen cesta mlade igralce v Maribor. V dv; dramskih večerih (3, in 4. t. m. v Naro nom domu) bo vprizorili prvi večer P trovičev -Mrak!., drugi večer pa Sch& berrjevo »Otroško tragedijo« in 0. l pančlčcvo -Noč na verne duše-'. Posot < činetva je bil srednji. Dljaki-igralci so oboh večerih pokazali mariborski intel gentni publiki, kaj da zmorejo njih mla. sile. Zlasti je mnoge zanimala prva javi uprizoritev O. Zupančičeve dramske =liii «Noč na vomo duše«, ki je s primen scenerijo in s primerami kostumi ter o dokaj dobri interpretaciji zasedenih v|n prišla dobro do svojo veljave. Na povratku iz Maribora se jo potu> ča dramska dražba ustavila ponovno prijaznem Ptuju, kjer je uprizorila v poi del.ek dne 5. t. m. v mestnem glodaiiž; dramo »Mrak« ob dokaj zadovoljivem [ setu občinstva. Tudi ta uprizoritev ostan ptujskim ljubiteljem dramske umetno« v spominu. Iz Ptuja se je nato igralska kolona nila skoro po štirinajstdnevnem potov, nju v ljubljeno svojo matjuško, v bej Ljubljano. Srednješolsko društvo »Preporod, lahko ponosno na uspehe svoje dram!! sekcije. »Preporod'., je stem dokazal, ne Dijaki, gospodinje, čo i.im&ti v Vaših sobah dovelj razpoložl iivega prost ra, kupite Anmanovc zloilljive postelje. Konstrukcija teb postelj je tako popolna, da labko v eni mimiki pripravite i dobeo letišče in v ravno talto kratkcui času postelj zopet zložite v «rečico. Kataloge in navodila pošilja brezplačno tvrdka MUan Auman tn drug, Krlko. Hiša na Glincah št, 37 ob Tržaški cesti, dvonadstropna, pripravna :ia ma&dalon, prepeličar (koks), suhe NarOŽjte Se na ktipUjO ln plača najvišje dnevne oene Kmet to Komp. 1484 10-5 LJubljana, Oosposvetska oesta 8. Prosimo za ponudbe. RaMi zalip IMrjti in pianin v LJubljani tvrdka I. DOLENC » Ljubljana, Hiliepjeva ulloa št* B ■e priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po najBoiidnejših in nizkih cenah. »Pota in cilji". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I.-II zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. 1. del, rez. 21 K, Ii. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po pošti K 6 40 več. II1.-IV zvezek: Dr. Fr.VVeber, Uvod v fllo-i. pošt V. zvezek: A. Melik, ao&jo. 72 K. pošta 3 K več. .zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meh. vez., lin papir 6U K, poŠta 3 K več. Broš. navadni papir 42 K, po pošti 2 K več, Naročila sprejema lekBeaa zadrega e LjstUjani, Sodna siise 5. 90Q 97 Damsko, moško in otroško modno blago C. J. HAMANN Mestni trg 8. 1545 3-: Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov na uaslov: Stavbena družna d. d., Liubljana, LB&stthnva ulica St. 10. ŽRGE-HLIIilOEZOIJi"HISE-!)ILE-lltDliSTR.STRiflE-t10STOPIE p PRORREBiil-BnČRTi IH OBISK IHŽE«IH7B BEEZPIRCHO. ^ I « P i Spisi o naši državi. A. Melik: Jugoslavija. Zemljepisni pregled. I. del. Meh. vezana, fin papir 60 K, po pošti 3 K več. Br iS., navadni papir 42 K, po posti 2 K voč, A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovencev. II. dela I. del 21 K, II. del 42 K. Poštnina za oba dela 9 K. A.Ojris: Borba za Jugoslovansko državo, Cen ' 32 K, po poŠti K 1-80 več. Dokumenti » Jadranskem vprašanju. Cena 18 K, p poiti K 1 80 več. »t. Sagadin: Naš sadainjl ustavni položaj. Cena 16 K, po pošti K 1'8U več. Naročila spre ema: Tiskovna zadruga v LJubljani, Sadna ulica 6. rouMiiiinfL... Zastopstvo: Rudolf Hille, Ljubljana, Gledališka ulica šf. 1 Osebni in luksusni avtomobili, Daimler: 25 P. S.. 35 P. S 6 oilind. 60 P. 8. Puchwerke: 20 P. S. tipe XII, 14/38 P. S tipe VIII. Motorji za ladje, poljske železnice, motorna or.' H agregati 1.1, d. 1562 8-