Pomenki o XXXIX. 17. Pra — pre — pri — pro — in časih celo per — se bere v mnogih besedah; kako se ločijo ti predlogi v rabi in v pomenu ? T. Per in pri je v slovenskem ločljiv predlog, pra, pre in pro so pa neločljivi. Rabijo se dostikrat ne le v zvezi z glagoli, ampak tudi z imeni, prilogi in drugimi besedami: praded in preded; preserčno , prisetčno in perserčno; pro&tor in prestor; prevred ali pre/.godaj itd. U. Povej mi kaj o pervih dveh pra in pre! '/'. Pra (latinski pro, nemski ur-) kaže, kar je bilo v začetku, kar je pervotno ali predej, in se vjema v pornenu velikrat s predlogom pred (ante, prae): praded ali predded, pra\nuk itd. V novoslov. se je precej pogubilo in časi rabimo namesti njega pred, večidel pa pre ter pravimo preded, pre\nuk. Pra se nam je sploh ohranilo Ie v besedi prapr&t, stsl. paprat. U. Pre raora imeti še drug pomen, ker ga rabimo v toliko besedah, in kakor se mi zdi, celo namesti pri ali p e r. '/'. P r e stopnjuje pomen v sostavljenib besedah zviševaje in zniževaje. Treba je torej vsplej prav Iočiti, in časi se še le iz celega slavka posneti da pravi pomen. Tako spreminja in stopnjuje priloge, pa tudi samostavne imena: predrag (sehr theuer, zu theuer) , preljub, prevelik, prelep (sehr schun , zu schon), premoder, prederzen, preširen (leichtsinnig) itd. U. Torej preširen (leichtsinnig) je bil naš pesnik, ker ga zdaj sim ter tje tako (Preširen) pišejo! T. Preširni so tudi tisti, kteri mu toliko let po njegovi soierti očitajo, kako preširno je popeval. Čez sto in sto let bodo naši mlajši mislili, da smo imeli dva taka pesnika (Prešern in Presiren)!! U. Kako se stopnjujejo samostavniki s predlogom pre? T. XTaglost — prcnag\ost, derznost — pmierznost, lepota —prdepota (sehr grosse Schonheit oderPracht, zu grosse Schonheit), draginja — predraginja, celd premr&z, pre- blato itd. Zlasti pogosto se pre sklepa z glagoli: prebiti, preboleti, pregledati, pregovoriti, prenarediti, pregnati itd. 17. Kako se loči p r e in p e r ? T. Per se v pomenu vjema s pri, in sedanji čas so skorej sploh jeli pisati pri, dasiravno se per med prostim ljudstvom pogostoma sliši, zlasti v besedah, v kterih se i ne zateguje: pergodba, perprava, persega , permerin, perletin; v zategnjenih se i govori in piše: pnsad, prilika, primek, pristava itd. U. Zakaj se pa per ne piše, ker se govori po toliko krajih ? T. Xekaj se pri a) lepše glasi posebno, kadar se več zlasti terdih soglasnikov snide: penJrobiti, perdružiti, perriniti, perstradati, perkratiti, perročen; — nekaj b) se pa celd v teb besedah po Kranjskem, zlasti po dolenskih krajih bliže hrovaške meje, sliši, in c) ker drugi Slovani nimajo predloga per, torej so se tudi slovenski pisatelji raji poprijeli slovanskega pri, ter pišejo splob: pnprava, pridobiti, priročen. U. Xekaj se pa novoslovenski krči boje menda, da bi po kranjski izreki dosledno mdgli pisati pr namesti per: prfrleti, prvržem, /jrrentačim, prigram, prsmoda!! T. Dobro je Iočiti v pisanji pre in pri. Vse kaj druzega pomeni pridjati in predjati, prjkupiti in prek\xp\t\, prfpetl ia jorepeti, pnplavati in /jreplavati, prtstriči in prestrici. Kakor se vjema pre z nemškim iiber, um in latinskim trans, super; tako se vjema pri z nem. bei, zu, hinzu in lat. ad, apud. Kadar ne veš prav, primeri s kterim drugim jezikom in spoznal boš pravico. U. Kakor zadeva s per, tako časi nienda tudi s pre; vsaj meni se dozdeva, da pri pomen lahko zvišuje in znižuje. T. Res je to , p.: pr/dati, /jrjgospodariti pa ^rtsekati, pnstriči, pnkratiti; vendar obakrat hoče reči nekaj, nekoliko, polagoma, kakor pri strani. V tem sta si podobna pri in do; vendar spet s tem razločkora, da do znamenuje dokončno dopolnjenje ali dostavo tega, kar je manjkalo, pri pa kaže sploh kako pridavo ali kako prilaganje: r/okupiti — prikupili; dodati — prid&ti. U. Kako se pre strinja s pro, ki se v sedanji pisavi večkrat bere? T. Kakor pra je tudi pro bilo v staroslovensčini in je J> še v druzili slovanskib narečjili bolj pogostno kot v sedanji slovensčini. V govorjenji se je sploh Ie v nekterib besedah obranilo, p.: prodati, ^rodajati, pro - sprostreti, sprostirati, prodaj, prodaja, prostor; vendar se celo v teh večidel sliši predati, prestor, da si bi radi eni rabili predati v pomenu iibergeben (po doniače: čez dati t. j. hišo, posestvo!), prodati verkaufen, prodati ali prodajati feil bieten. Kakor pri se tudi pro po dolenjih slranah slovenstva bolj pogostoma sliši kot po gorenjih: prorok, prognnti, prognanslvo, prokleti, projezditi naiuesti bolj navadnega prerok, prekleti, prejezditi. U. Prav bi bilo morebiti, da bi se po okolisčinab, po različnosti knjig in pisem rabilo zdaj to zdaj to, kakor se piše za proste ali za bistre: pro in pre, pra in pre, pri in per!