BQOKRANJEC SLOVENSKI KM ET 6L9SIL0 DDLEN3SKIH KMETDV. Beslo : Na delo za %\mro pravdo slovanakeaa km eta. Izhaja okrog 1. in IB.vsakega mesca. NaroCnina za celo leto znaia K 2. Yse poJiljatve prosimo na naslov: Belokranjen, Ljubljana, Breg St. 12. II. letnik. Ljubljana, dne 1. vel. travna 1909. Štev. 9. Telinika, promet in kmetija v bodočnosti. (Prcdavarije v bcrlinskem drušlvu nemških inženirjev.) Zaradi tekraovanja raed narodi je nastala živii potreba, da se vse narodnogospodarske silc združi, da se povzdigne narodovo blago- stanje. Po besedah clektrotehnika V.Sieraensa ostanejo v tern boju zmagalci oni narodi, ki bodonajboljznaliizkoristitinaravoslovnevede. Kna glavnih nalog izkoriščanega naravoslovja — tehnike — ni le v tehnieneni, temveč tudi v narodnogospodarskem oziru ta, da se na domesti cloveske in živalske delavske sile s strojnimi silami. Pri velikih napravah za pro- izvajo si I se to godi zelo uspešno. Slabše gre to pri mnogo manjših silali po malih mcstili in po kmetili, in to glede prometa ter pri obrtnih in kmečkih opravilih. Tu še ni nadomestil za človeške in živalske delavne sile. Sicer je že mnogo naprav, ki zalagajo take kraje z električnim tokoin; toda vse le večinoraa životarijo ter ne morejo dajati vedno dosti poceni silo. Če hočemo, da bo naprava vspn- vala in vstanovitelji kaj imeli od nje, je tudi tn treba vpoštevati vporabo sile po celi okolici. Na drugi strani pa zopet vidimo, da je vzrok propadanja kmetijstva treba iskati baš v pomanjkanju poceni sile, ki bi nado- raeščala delavce in konje, potrcbne za živi- norejo, namakanje in poljedeljstvo. Če poleg tega kraj še nima lahko dostopne železnice, moramo šteti med vzroke propadanja kmetije tudi drag dovoz in odvoz gnojil in pridelkov. Ker so stranske železnice za te namene predrage ter se jib komaj Se izplača delati po redko obljudenib krajih, bo treba torej po dosedanjih cestah napraviti železnice z tirom ali breztira. To roorejo deloma kmetje sami napraviti tako, da si nabavijo en ali več raotorovih voz za prevažanje tovorov. električni tok se pa vzarae od vrbnega Ži- čevja skupne električne, naprave. To je vse- kakor cenejše, kot dragi, zlasti poziini malo rabljivi konji. In sicer je na mestu enostaven ali dvojen tir le tarn, kjer vozi večje število voz, dočira se je pri odcepkab do posameznib kmetij in poslopij zadnja leta često dobro izkazala breztirna proga. Motorski vozovi morajo biti tako narejeni, da labko na po- ljubnem mestu zapuste tir, napravljen iz znanih pražcev oblike U, že zato, da si se morejo vozovi ali vlaki izogibati. Seveda služijo take naprave labko tudi javnemu prometu, katerega bi naj vpeljale in vodile občine, ker bi jini dalo nove, gotove dohodke. Razven tega bi se moglo urediti promet z bodočimi samotežnimi vozovi (avtomobili). Če bi se pa poznejše težki samoteži zboljšali in postali eenejši, bi se pa seve najbiž ne moglo shajati brez potrebnega tira. To bi pomenilo tudi zanje velik napredek, ker bi mogli tok jemati z elektrovodnib žic, ter bi jim ne bilo treba saboj voziti, obsluževati in vzdrževati obratne sile. Kadar bo večji okraj preprežen z tiri in elektrovodom, se bodo gotovo dobili ijudje, ki si nabavijo radi tega predpogoja samo- teže (avtomobile). Tu se torej ne gre mogoče zato, da se odpravi samo bogatašem dostopni auto, temveč da se omogoči tudi trgovcem in obrtnikom nabavo prometnega sredstva, ki omogoča prosto izrabo časa. Če pa na- pravijo ljudi neodvisne od rednib časovnih voženj, pa nikakor ne osvobode popolnoma od prostora, razen če bi se po vseb cestah položilo tire. Taka naloga je pa nekaj ve- likanskega in rnogoče izvedljiva le za državo, zlasti če bi se zato labko opustilo zidanje gori omenjenih stranskih železnic, ki se ne izplačuje. Stroški zanje znašajo namreč okrog Podlistek. Pomladni glasi. Le pevaj, pevaj tičica, le pevaj mi glasno, saj tvoje srce ne pozna bolesti ne gorja. Tvoj mili spev, tvoj spev mehak nteši mi srce, ko vlega v bolno dušo mrak, tvoj spev je lek sladak. Zeleni log, cvetočo plan zbndila je pomlad in v moji duši vstaja dan ljubavi sladke san. — Zapeval slavec v mlado jutro je sladko svoj spev čez plan razbile so otožne se megle, — ko vstal je beli dan. In iz zelenja zašumelo je sto novih, živib nad, glasno je zaklicalo v svet srce: „Prisla je spet pomlad !" Prepevale so tičice po gozdu so zelenem, prepevale so pesmice v raju so zgubljenem. In tudi jaz sem pevala ne o zgubljenem raju, ljubav sem razodevala in pela sem o maju. Vprašala me je tičica če sem še vedno sama, jaz pa sem ji povedala, da nočem biti mama. — _________T i h o z o r. Prošel je maj... Polna je nežnih cvetov sopla pomlad blagoslov daleč po tihi livadi, ko sva v objemu mi dva v noči sedela sama vživala srečo ljubavi. Bilo nekdaj je . . . . In zdaj ? — Prošel cvetoči je maj tiho pod oknom niladenki..... T i )i o z o r. Potres v Južni Italiji. (Dalje.) Radi roparjev so proglasili izjemno stanje. V Mesini sami so jib aretirali 200 in jih postavijo pred vojno sodišče. Nekega narednika, ki je imel pri sebi več tisočakov, a ni mogel povedati, odkod jih ima, so na mestu ustrelili. Zadnji potres na Siciliji in v Kalabriji spada med največje, kar jih je bilo do danes. Največji potresi, za katere ve zgodovina, so bili: potres leta 90 po Kr. rojstvu, povodom izbruha Vezuva, ki je razdejal mesta Her- kulannm, Pompeji in Stabije ; potresi leta Strm :")(>. BELOKRANJKC (SLOVENSKs KMET) Letnik II. 120.000 K zu I km, torej več kot petkrat toliko. kot cestni tir. V proraetno političnem oziru delujejo takšne pomožne železnice tako, kot stranske proge, ki dovažajo blago na glavne proge. Cestne proge bi torej že- leznicam ne mogle delati konkurence, ker je njih prometui obseg bistveno manjši, kot na železnicali. Zaradi primeroma malih stavbuih stroškov za take cestne tire bi se naprave pri živahnem javnera in zasebnem prometu gotovo izpla- čevale, same zase in kot del gori omenjenih po celi deželi razmreženih obratnih naprav. Te naprave bi gnale po mestih pomožne stroje za rokodelce, na kmetili pred vsem mlatilnice, čistilnice, rezalnice itd. Važna naloga bi tudi bila. da bi se počasi upeljalo oranje z električnim plugora. Po podatkih nemškega zemljedelskega ministerstva so do- kazali poskusi, da bi se dalo z priinernini gnojenjem in globokim obdelovaiijem pri- delek žita podvojiti. tako da bi ga n. pr. na Nemško ne bilo treba nič več uvažati. iSkoraj ravno tako važno vprasanje je oskrba vode za na kmete. Zaradi propustnih gnojnih jam je po kmetih pitna voda po navadi povsod zelo slaba. Legar (tifus) raz- saja ponekod staluo. Dalje je pomaujkanje vodovodov naravnost osodepolnega pomena za zelo zaostalo sadjarstvo in vrtnarstvo na Nemškem (velja še v ranogi večji nieri za naše kraje. Ured.) Temu je mogoče odpomoči le z zadostnim nauiakaujem. Zaradi velikih delavskih mezd je popolnoma izključono na stari način vodo pumpati z rokarni. Kavno tako je treba veliko vodß pri živinoreji, zlasti pri pitanju svinj, ki lahko vzcvete tudi tain, kjer se goji dosedaj le krompir za tovarne za spirit. To pitanje živine se mora vršiti popolnoma industrijsko, da se izplača. Öe se upelje poceni eneržija na kmete, to sploh vse kmetovanje industrijalizira in okrepi tako, da mora dosedanja razlika med njo in veleobrtjo izginiti. Razume se samo po sebi, da se razširi elektriška razsvetljava, če se po kmetih vse prepreže z obratnimi napravami. Öeprav je to za razsvetljavo stanovanj po kmetih manjšoga pomena, se vendar ne sme podeenjevati za dvorišca, hieve in pode zaradi vecje varnosti pred ognjem, kot je to pri petrolejkah ali svečah. Petroleja se najvec porabi po kmetih. Če bi se vpeljalo elektriko, bi se torej dovoz inozemskega petroleja znatno zmanjäal. Zanimiv pojav je, da se bo z omenjeno elektrizacijo sploh zmanjšal dovoz raznih izdelkov, ker se jih bo več doma pridelalo, oziroma dobilo nadomestilo. Razen petroleja pride v poštev posebno žito, moka, sadje, zelenjava in meso v vrednosti mnogih milijonov. Dosedanje proizvajalnice za električno silo dajejo in dele električni tok najrazličnejših vrst in napetij, tako, da so nastale razne težave radi stavbe in splošne vporabe mo- torjev in delavnih strojev za vporabljalce in pri razsirjanju strojnih obratov. To se bo še bolj pokazalo, če se tirne proge znatno razširijo, kjer bo treba, da se bodo obratne naprave medsebojno podpirale in izpopol- njevale. Ker se bo za obratne naprave po deželi posklepuneraškega zemljedeljskega drž. sveta skrbelo za postavne kredite, nastanejo velike zmešnjave, oe se ne določi kmalu važnili tehniških enot. Tu je treba upoštevati: 1. lego obratne naprave napram odje- malcem in dovoz kuril (ernega in rujavega premoga, šote, plinov iz visokih peči, uporaba že obstoječih obratnih naprav), izključitev negospodarske tökrne ; 2. vrstatoka, na]»on,žicovodin razdelitev; cene ; 3. poslovna okrožja za obrtne in zcmlje- deljske naprave, vodne naprave; 4. za tirne in breztirne proge: širina proge, prerez tirnic (šin), povprečnik (profil) vozov, prometne uredbe. Ta množina nalog nam že kaže, da bi zelo mnogo pripomogel k njih rešitvi, še dostikrat v takih slučajih nspešno delujoč odsek, sestajajoč iz raznih poklicev, zastop- nikov oblasti, društev, /adrug in drugih in- teresentov, ki bi stvar proučeval. (Kdaj se pa kaj naši „kmetski" poslanci začno zanimati za take stvari.) Že sedaj je pa treba poudarjati, da pri- pade državi velika naloga izvesti potrebne korake. Pride namreč vpoštev mnogo vpra- šanj javnega prava, kot vporaba javnih cest za tire in žicovode, razlastitev itd. Zaradi tega se razume samoposebi, da v onih slu- čajih, ko država ne zida in opravlja sama obratnih naprav in tirov, da zasebnikom do- voljenje samo pod tern pogojem, da se drže tehniške enotnosti, in proti pravici event. poznejšega odkupa. Ker je jasno, da bi se podobne naprave, ki bi obsegale vse obrate, izplac'evale, bi imela država kot podjetnik znaten vir do- hodkov. To pa tem bolj, ker ona dobi potrebna stavbna sredstva v obliki drzavnih posojil za mnogo nižjo obrestno mero, kot zasebne družbe. Država bi ložje, kot zasebni podjetnik zidala in vodila take naprave ludi zaradi velikih dotik takih splošnokoristnih, po vsi deželi razširjenih naprav. Dohodki iz teli naprav bi lahko nado- me8tili nameravani davek na elektriko; kot je ta nepriljubljen, tako bi se rado videlo tak vir dohodkov. Ta bi bil v bistvu sicer tudi davek, toda tikal bi se nove naprave. od ktere bi imele korist vse strani. Občine in zadruge bi čakala velika naloga razpeljave električne sile, naprave elektr. gnanih vodnih stavb in javnega prometa po cestnih tirih, kar bi jim gotovo dajalo tudi lepe dohodke. Dalje bi bilo treba premotriti vprašanje, če je sedaj umestno, tako ogromno podjetje izvrsiti. V tem oziru je treba, razen goren jih vzrokov opozoriti tudi na oslabitev veleobrti. Sedaj lahko da vse potrebno vsekakor mnogo/enejše, kot začasa visoke konjunkture. Da, radi tako velikega podjetja bi se mogel razviti zopet razevit. Tega bi bilo želeti tembolj, ker bi se pregovor o medsebojnem uplivu lahko pisalo tudi takole: če min ve- leobrt denar, ga ima tudi kmet. Kar se tiče končno razmerja z^'leznic. napram elektrolelmiki je neglede na visoke nabavne in izplačne stroške ta obratna sila 19. in 526 po Kr., ko je v deželah ob Sred- njem morju vsakikrat poginilo po 120.000 ljudi; potres 18. decembra 1631, ki je ubil v Napolju 3000 ljudi; leta 1602 je razdejal potres Port Royal na otoku Jamaika in nbil 3000 ljudi; leta 1693. je razdejal potres na Siciliji 54 mest, med njimi Katanijo, uničil je 300 vasi in ubil 60.000 ljudi; leta 1724. razdejal je potres v Južni Ameriki Limo in Calao in pokopal pod razvalinami 18.000 ljudi. Potres v Lizboni 1. novembra 1755. se je čutilo preko dvanajstega dela vse ze- meljske krogle, razdejal je Lizbono in uničil HO.oOi» ljudi; potres v Kalabriji 5. t'ebruarja 1783. je razdejal mnogo mest in vasi. Vsled potresa v Riobambi dne 4. tebruarja 1797. sta zlasti trpeli republiki Ekvador in Peru, ubitih je bilo pa 40.000 ljudi. Potres v Caracasu 2H. marca 1812. je uničil nad 20.000 ljudi, 11. januarja 1839. je bil po potresu razdejan na Martinakn Fort de Frommen, a poginilo je 700 ljudi; L3. avg. 1867. je potres upostošil Ariko, Ikik, Takuk in druga mesta v Peru in Ekvadorju. Ubitih je bilo okolu 70.000 ljudi, uničenega imetka v vrednosti 1200 mil. krön. Potres na otoku Hijo 3. aprila 1880 je razdejal 14.000 bis in ubil 3541 ljudi; potres 2J. avgusta 1883 in naval morskih valov, ki je sledil izbruhu Krakatarja, je razdejal mesto Andšar na Javi in ubil 35.000 ljudi; potres na Iskiji (blizu Napolja) 28. julija 1883. je uniäl Casamiciolo in 2400 ljudi; potres v Overi Mino v srednje Japonski 28. oktobra 1891. je upustošil nad 200.000 hiš in ubil 7000 ljudi; vsled potresa na severni obali japon- skega otoka Nipona 1.5. junija 1896. je pro- palo 27.000 ljudi; potres mescca februarja 1902. je razdejal Semaho na Kavkazu in ubil 4000 ljudi. Dne 18. aprila 1902. je potres upostoäil republiko Guatemalo, razdejal mnogo mest in ubil veliko število ljudi; potres združen z izbruhom Mont Pelea dne 18. maja 1902 je uničil St. Martinik in 20.000 ljudi. Meseca septembra 1905. je potres v Kalabriji razdejal Palmi in mnoga druga mesta. V živciii spominu je še potresna nesreča, ki jezadolaValparaizo inSt.Krancisko. ¦ * * Kot kažejo gori navedeni podatki, ]jo- tresi niso na svetu nie redkega in smo imeli že dosti velikanskih nesreč vsled potresa. Naravno je, da si je človeštvo že davno postavilo vprašanje : Kaj je potres V ter si skušalo na nje v raznih časih različno odgovoriti. Naj nave- demo nekaj takih odgovorov. „Potres povzročijo hudobni duhovi (hu- diči),"' pravijo Kitajci. „Zato jim je treba žrtvovati, da preneha potres." Indijanci v Peru pripovedujejo tako: „Kadar se zeralja trese, je vstal bog s svojega prestola, da bi seštel ljudi. Öim se dotakne njegova božja noga zemlje, se zemlja strese in spregovori z globokim glasom. in tedaj je treba, da vsi ljudje zbeže ven in kriče : Gospod, tu, tu smo, preštej nas!" Dahoniejci mislijo^ da izražajo duhovi umrlih načelnikov s potresom svojo neza- Letnik II. BELOKRANJEC (SLOVENSKJ KMET) Stran 51. proti parnim lokomotivam zato predraga, ker se polcg velikih izgub za premembo za do.lo potrebne množine na želoznici preveč menjajo, da hi bilo mogoče izplačljivo proizvajanje sile. To razmerje se je zaradi povišanja cen za kurila še poostrilo. Spremenilo bi se pa niahoma, če bi bile po celi dcželi postavljene centrale, ki bi imele že veliko drugih od- jemalrcv, tako da bi vlaki laliko vsak čas dobili iz ene ali diuge centrale rpoljubno ranožino eneržije." Fränkel. Nekaj za našega kmeta. „Dobro jutro Tone!" „Bog ga daj gospod župnik."' Dragi Tone, li veš do kruha pot? Ti porečeš gotovo vem. Kovček v roko pa hajd v Ameriko, tarn je kruha v ozbilji. Ne boš Tone kaše pihal! V Araeriki so trusti zaprli kruh delavcem in so ga zaklenili z desetimi „rigelci." Ne preostane Ti aedaj drnzega, nego doina ostati. Ako pa hočeš doma živeti brez dolga zapomni si to-le: 1. Ne reci, kakor raoj oče in moj ded, tako bom delal tudi jaz. Arapak reci, vsak stan napreduje z duliom časa, tako bočem tudi jaz napredovati. Kar sta zamudila raoj ded in moj oče, to hočem popraviti jaz. 2. Ne reci, da Ti bo že Bog pomagal, ampak reci, da si boš pomagal sam in potem ti bo tudi Bog pomagal. Ne veš, da je za- pisano: „Človek poinagaj si sam in jaz ti born pomagal." 3. Ne reci, da ti vse veš, ali pa le ne- kateri posamezni gospodje; ampak reci, da vsi ljudje vse vedo. Zato poslnšaj vsakega. Kar slišiš pa dobro premozgaj, saj ti je dal Bog glavo in možgane, da z njimi misliš. Resnico in vse kar ti je koristno obdrži, laž in vse škodljivo pa odbaci. 4. Ne sodi drugih ljudi, da ne bos sam sojen! Misli, da si ti najslabši in da se hočeš poboljšati. Hinavcem pokaži vrata, pa naj si bodo tudi v gosposki obleki. 5. Kar ne veš in ne razumeš vprašaj. Pa ne vprašaj samo enega, ampak dva. Pregovor pravi: ,.I)a se resnica prav spozna, treba je čuti obe plati zvona." (3. Ne misli, da je ta, ki kriči in se to- guje nad brezverci zato že veren. Veren je le oni, ki spolnuje božje zapovedi. „Ne po besedah in ne po ,obleki boste spoznali moje učence ampak po njili dejanjih" je rekel Kristus. 7. Ne vstraši se vsake majhne sapice pa tudi ne vibarjev. Neizprosen bodi mož jeklen za pravice svoje in svojega bližnjega. H. Zapomni si, da priden in pameten človek najde za vsakem vogalom komad kruba. Kdor išče ta najde. Grunt pravi: „Oe nočeš ti mene, bom pa jaz tebe!" 9. Naši stari so rekli: „Če kupuješ, česar ne potrebuješ, boš prodajal kar po- trebuješ. Predno izdaš vinar, ga dvakrat še v roki preobrni, kajti denar dela denar. 10. Geslo ti bodi: „Kmet s kinetom za kmeta." V slogi je moč. Kdor ščuje kmeta proti kmetu, ta ga boče zasužniti. Svoje poslance izbiraj si kmet sam iz svoje sre- dine in ne po priporočilu drugili, ako hočeš biti deležen drobtinic z bogato obložene mize, kamor so položili posojenih 10 miljonov kron, katere pa boš moral plačevati tudi ti Tone. Z BogomU» Zadružništvo. Elektriška vas. Češki kmetje za- čenjajo že splošno in dobro spoznavati, kako morejo zboljšati svoje razmere, in odkod dobe v ta nanien poinoči. Vstanavljajo čim dalje tim mnogobrojnejše zadruge v najraz- novrstnejše namene. Začenjajo rabiti za obrat svojili strojev elektriko, katera jira more izkazovati najtočnejše, najcenejše in najko- modnejše usluge. Iz podobnih vzrokov je nastala pred kratkim tudi „Zeljarskazadruga" v Vjekoših pri Kraljevem Gradcu, ki si je vzela za nalogo racijonalno izrabiti svoj najbolj gojen pridelek, zelje. Ta slučaj je zanimiv nad vse, zato mu posvečamo tu malo mesta. Vjekoše je vas, ki šteje okrog 400 pre- bivalcev in 50 hiš, večinoma kmetij. S pri- dovoljnost, da se je treba vojskovati in žrtvo- vati ujetnike. Grkom je stresal zemljo in morje pod- morski bog Pozejdon; zato so peli ob po- tresu Lacedomonci zabvalno pesem njemu v cast, ki se je končala s prošnjo: „Pozejdon podri prebivališča barbarov!" — So to pod zemljo zvezani giganti, hudobni dubovi, ka- tere so potolkli bogovi s skalami; ti stre- sajo svoje okove in stegujejo svoja skrčena telesa. — Pod ognjenikom otoka Jshije leži velikan Tii'ej, so verovali Grki, ki so tudi mislili, da ima pod ognjenikom Etno bog Vulkan s svojimi korenjaškimi pomočniki Stari severni narodi so zopet pripove- dovali: „Bog ognja Loki leži zvezan v jami, nad njim visi gnjusna kača, ki mu kaplje v obraz strup. Lokijeva žena prestrega sicer struj» v skledico, toda včasih pa le pade kaksna kapljica strupa Lokiju v obraz, in tedaj bog ognja zarjove od bolečin in skrivi ude, da se zemlja stresc." Drugi nazor severnjakov pravi: „Ne tako, temveč potres dela ogromna kača Mid- gard, ki leži okrog cele zemlje, in kadar jo stisne, zemlja poka in vzdihuje." Prebivalci v Južni Ameriki menijo, da plava po notranjosti zemlje ogromen kit (riba) in opleta z repom. Japonci mislijo, da leze pod zemeljsko skorjo ogromna želva, Indi pa pravijo, da je to hudič Leviatan, ki obkroža s svojim telesom celo zemljo in jezen tolče z repom po morju, kadar solnce preveč žge. Verni katoličani trdijo zopct, da se bog jezi nad ljudmi, ker so premalo verni, da je treba torej moliti in duhovnom dajati za maše, da se bog potolaži. Tako vidimo, da si človeštvo pod npli- vom vere razlaga grozno nesrečo potresa s svojo domišljijo, večinoma kot posledico jeze SVOJega boga. (Dalje prih.) delovanjem zelja se pečajo tarn vsi posestniki polja. Obratni motor, ki je postavljen v za- družni ribežarni za zelje, rabijo tudi za proizvajanje elektriške sile in od 50 biš v občini je 42 odjemalk elektrike. Elektrarna je stekla dne 15. vel. srpana 1907. ter je umeščena v prizidku pri zeljarni; naitovi motor, močan 12 HP, žene generator za enosmerni tok. Ta žene stroje v zeljarni in je razpeljan po celi občini za svečavo in obrat gospodarskih strojev. Tok se računa po množini, katero namerijo Stevci za svet- lobo (skup z prispevkom za števce) po 80 vin. za kilovatovo uro, za j)ogon po 40 vin. Žarnic imajo 223, od ten sveti 20 z močjo 10 sveč, 10 po 5, ostale po 16. Pogon naftovega mo- torja velja na 1 H in 1 uro po narejenib poskusih okrog 4 vin. (Torej 12 x 4 = 48 vin. za uro). Prevozna elektromotorja imajo v občini 2, eden na 7.5 H in 1100 obratov za mlačvo in šrotiranje, enega na 25 H in 050 obratov za reznice, sesalke itd. Razven tega je 5 H stroj na ribežnem stroju in 25 H naravnost spojen s sredobežno se- saljko za vodo v ribezai nico, dalje*'prenosen zaseben motor na 3 H, dva električna li- kala, en stroj za kubanje in električna peč. Občinskih žarnic je 14. V prvem nadstropju zadružnega poslopja je ribežarnica. En voz za drugira privaža cele kupe krasnih zeljnatih glav, zrastlih na rodovitni ,.ZIati progi", katere skladajo z vozov na asfaltni pod. Na podu je nizka, prevozna miza, prosta, na kateremkoli prostoru, samo nekaka vrv je l>rivezana nanjo. V ravnini mizne plobe vi- dirao špiralne oože, na obeli straneh dva stebra s svedri. Svedra sta za izrezavanje Stremljev iz zelene glave. z nožem se glave razrežejo. Pri tej mizi stoje tri delavke, ukusno in čisto oblečene. Ena iz njib obrne držalo na mizi, noži in svedri se veselo za- vrte, in druge dve sedaj ne raorejo dosti hit.ro podajati glave. Dve delavki vrtate trdi štremelj in mečete glave pod nože, ki režejo drobne enakomerne zrezke. V kratkem času izgine velikanski kup zelja, katero leti raz- rezano skozi strop v prostor, ki leži pod ribežarno. Voz malo premaknejo do drugega kupa in v kratkem izgine zopet ta. Ta na- prava se žene elektriški. Pod mizo je pri- trjen na ploho motor, h kateremu drži ona vrv, in ki žene jermena, svedre in nože. Mora se premakniti le majhen držaj, in eel stroj naenkrat oživi. V 7 minutah je zribano 190 kil zelja, motor je dal nekaj čez 1 H in porabil ta čas električnega toka za 2 do 3 vin. Da se razreže 100 kil zelja, velja torej 1-23 vin. Koliko dela, truda in nesnage je, da se zreže 100 kil zelja ročno! Skozi luknje v stropu pada razribano zelje v pri- tlično kisalnico na velike mize, kjer se na- soli, nato pa nalaga v velike kadi. V kadeh se zelje stiska, kar delajo delavci v ogromiiih, čistih lesenih cokljah, ki imajo usnjate go- lenice do čez kolena in ki so z neprestanim umivanjem vzorno ciste. Vsa manipulacija z zeljem je v vjekoški zeljarni izredno snažna, tako da niti največjega sitneža pri obisku v zavodu ne preseneti ničesar, kar bi mogoče vzbnjalo gnjus. V zadružnem poslopju je še ugodna pisanui, prij<'inf) kurjena z električno Stran 52. BELOKRANJEO (SLOVENSKI KMET) Letnik II. pečjo. Ta mala občina je križnm kražera prepletena s žico. Skoro do vsakega poslopja drži napeljana žica in po stanovanjih imajo kmetje čez 200 žarnic; zvečer vidirao celo vas razsvetljeno z električno lučjo. Dvorišča, lope, hlevi in podi zvečer niso opuščeni, kot pred, ko je bilo nevarno hoditi tje z petro- lejkarai. Gospodarji pravijo, da se čez dan po zimi napravi več dela, in posli boljše delajo, ker se boljše vidi. Izginili so geplji, ta sredovečna mučila, ki poneumijo živino. Človek gre po občini — kaj brenči? Stopi bliže in zagleda majhen prevozen motorček, zvezan z dolgo vrvjo z žico, jermen se dene na mlatilnico in naenkrat se veselo zavrti. Na števcu se pogleda stevilko, predno se začne in ko se konča, gospodar si zapiše to v knjižico, in prevozni raotorček si zopet drug odpelje. Ni slisati pokanja z bičem, preklinjanja, uepravilnega pogona, ni saj, vode, oglja; mir vlada in petje delavcev se razlega okrog. Imajo dva taka motora, enega za vecje mlatilnice, enega za manjše. Z večjim se omlati 450 kg očiščenega žita za uro, kar velja okrog 80 vin., z malo 270 kg nečiščenega žita za 37'5 vin. Sem hodijo strokovnjaki, praktični gospodarji, profesorji, gospodarski učitelji z Moravskega, Galicije, Nemškegg- in Ruskega gledati, kako si zna češki kmet pomagati — sam. Za napravo vsega tega se je najbolj potrudil vaški župan, gospod Cerny. Zdravstvo. Proti alkoholu. I. Kaj obsegajo opojne pijače? — Kako nastane alkohol? Alkohol je strup. — Nektere lastnosti al- kohola. Pijače kakor pivo, vino, rakijo in druge imenujemo opojne, ker tistega, ki jih pije, opijejo in to zaradi tega, ker se nahaja v vseh snov, ki jo imenujemo alkohol. Za- uživanje opojnih pijač se je zaradi tega tako razširilo, ker je bilo ljustvo dolgo časa v zraoti glede učinkov alkohola. Opojne pijače so se dolgo smatrale za koristne, celo za neobhodno potrebne in verjelo se je, da te pijače dajejo moč, in krepkost, da pospešujejo prebavljanje, da dajejo gorkoto, da bistrijo um in da imajo vsemogoče dobre lastnosti. Preiskavati hočemo jeli temu v resnici tako in videli boderao, kaj pravi današnja veda o opojnih pijačah. Najprej moramo pa znati, kako nastane alkohol. Pivo se dela iz sladu in ta zopet iz dobrega zrnja, največ iz ječmena. Iz zrnja pa dobivamo tudi moko, iz katerc se zopet peče kruh. Opijanijo torej kaša in kruh tudi, kakor pivo? Nikdar. A vendar se dela pivo in kruh iz ravnoiste snovi. Razloček je v tern, da je v pivu alkohol v kaši in kruhu ga pa ni. Odkod je prišel alkohol v pivo? Iz ječmena se dela slad, ki je sladak. Ta se dene v velike posode, katere se napolni z gorko vodo in se dobro zraeša. Tako se raztopi sladkor, ki je v sladu, vsled fcesar postane voda sladka. Ta sladka tekočina se imenuje mladina in ona gosta na dnu, ki ostane, ako se opusti mladino odteči, se imenuje gošča. V mladini še ni alkohola. V mladino se deva hmel, kar jej da grenak okus, a tudi tedaj še nima alkohola. Tedaj se denojo v mladino še kas- nice. Kasnice so rastline, ki obstoje iz mal ill teles, takoimenovanih bakterij, katere se lahko vidi samo z drobnogledom ali s po- večevalnim steklom. Bakterije imajo zrlo rade sladkor. Začne se takoj boj mod bakte- rijami in sladkorjem; bakterije končno znia- gajo; sladkor zgine in iz njega nastanejo dve novi snovi: alkohol in ogljikova kislina. Alkohol nastane tedaj vsled kipenja sladke tekočine. Vsled kipenja nastane alkohol i v vinu. Čisti sok grozdov še nima alkohola; ako pridejo torej v ta sladki sok bakterije in to iz zraka ali z grozdnimi luščinami, začne sladki sok takoj kipeti in sladkor se razdeli v alkohol in ogljikovo kislino. Rakija se dela slično, kakor pivo, sam da se izki- pljena tekočina destilira. Pri pečenju kruha denejo se tudi v testo bakterije in tudi tu nastane nekoliko alkohola; ali ta zgine pri daljšem pečenju. Pri izdelovanju alkohola prostih pijač usmrti se s toploto bakterije, tako da ne nastane nobeno kipenje. Z čisto navadnim poskusom se zamore dokazati, da je v vinu in pivu alkohol. Večina otrok je že videla lonec z kuhajočo se vodo. Mogočo se je tedaj kateri nagnil čez lonec z gorečo šibico v roki, da bi bolje videl. Toda šibica je vgasnila takoj, ko jo je držal nad kuha- jočo se vodo, kajti para, ki se vzdiguje iz lonca je vgasnila plamen. Vodna para torej vgasne ogenj. Slično kakor voda, zaraore se kuhati alkohol. Voda kipi pri 100° C, alkohol pa že pri 78°, torej pri mnogo nižji toploti kakor voda. Tudi alkohol prehaja pri ku- hanju v paro. Poskus 1. V stekleno retorto nalijmo pivo. To retorto držimo nad pla- menom gorečega špirita. Prej, kakor zafme pivo kipeti, izpreminja sc v njem nahnjajoči se alkohol v paro (še prej kakor se začne voda spreminjati v paro) ker začne alkohol prej'kipeti kakor voda. Para alkohola pri- haja pri odprtini retorte ven. Tu jih lahko prižgemo s šibico in vidimo, da gore z velikim modrim plamenom. Vodna para no gori, oglji- kova kislina tudi ne gori, a kakšna druga snov se tu ne more nahajati; torej je goreča para alkohol. Poskus 2. S sličnim postopanjem zamoremo i pri vinu dokazati, da ima alkohol. Vidimo torej, da se nahaja v opojnih pijačah alkohol. Alkohol je pa strup. Odkod vemo to, da je alkohol strup? Skušnje in zdravniška veda nas o tem podučujejo. V vsakem zdravniškem delu, v katerem se go- vori o strupili, najdemo med drugimi tudi alkohol. Na Ruskem je umrlo po uradnih poročilih v letih 1888—1893 24.481 ljudi vsled zastrupljenja z alkoholom. Iz tega vidimo, da alkohol povzroči srnrt, ako se ga velika množina zavžije. Ali tudi tedaj, ako ne povzroči smrt, škodi vedno telesu. Vidimo to tudi pri drugih strupih n. pr. pri arseniku, da ne povzročijo takoj smrt, ako se jih zavživa v manjših množinah. Alkohol se lahko prišteva torej brez vsakih pomislekov med strupe; alkohol ima vse last- nosti strupov, zamore povzročiti daljšo ali krajšo bolezen in zamore nazadnje povzročiti hitro ali počasi smrt. S primernimi poskusi spoznamo lahko nekoliko najbolj znamenitih lastnosti alkohola in jih primcrjamo z last- nostmi vode. Poskus 3. Beljak svežoga ko- kosjega jajca denimo v štiri sklodice. V prvo prilijmo nekoliko dušikove kisline: beljak se skrči; v drugo prilijmo karbolovo kislino: beljak se ravno tako skrči; v Iretjo prilijmo nfikoliko alkohola: učinek je ravno isti kakor pri obeh prejšnih strupih. Prilijemo v četrto nekoliko vode, tako se beljak ne zmanjša ampak postane vedno večji. Vsak otrok ve, da se sladkor v ustih rastopi. Ako denemo pa v alkohol košček sladkorja, leži tarn lahko celo leto, pa se nebo raztopil. Alkohol izsesa vodo iz snovi, s katerimi pride v dotiko, in jih naredi vsled tega bolj trde. Poskus 4. V dve skledice nalijmo ricinovo olje. V prvo denimo čisti alkohol: olje se razpusti. V drugo prilijmo vode, vidimo, da ostane olje skupaj in je oddeljeno od vode. Iz tega raz- vidimo, da razpusti alkohol tudi oljo, ka- tero se ne razpusti v vodi. Te lastnosti alkohola si morerno zapomniti, da bodemo pozneje lažje opazovali njegove učinke na človeško telo. Videli smo torej, da imajo opojne pijače alkohol in da je alkohol strup. II. Upliv alkohola na krvni tok. V našem t(3lesu se nahaja kri v takozvanih krvnih ceveh, katere lahko primerjamo cevem iz tenkega gumija. Središče, iz katerega se razliva kri po celem telesu, je srce. Mislite si reko, ki teče skozi mesto. Ljudje iz de- žele prihajajo na svojih čolnih v mosto in prinašfjjo s seboj jestvine, a iz mestnih his zlivajo ljudje v reko umazano vodo in mečejo v njo različne odpadke, katere odnaša reka. Na ta način prinaša reka v mesto potrebne stvari in odnaša nepotrebne in škodljive snovi. Tok krvi v človeškem telesu je po- duben taki reki. S tem, da prihaja kri v posamezne dele človeškega telesa, v glavo, v noge itd., prinaša s seboj potrebno hrano in pri odtekanjii odvaja nepotrebne snovi. Ako opazujemo kapljico krvi pod poveče- valnim steklom, vidimo, da obstoji kri iz krvne tekočine in iz krvnih telesc. Ta krvna telesca so zopet dvojna : rdeča in bela, rdečih je pa več kakor belih. Krvna telesca so tako niajhna, da jih je v kapljici, ki visi na koncu igle, približno milijon. Kakšen pomen imajo rdeča telesca? Oloveško telo potrebuje hra- nilnih snovi, katere mu dovaža kri, pri čemur ima zelo važno vlogo hrana. Da v peči gori, ne zadostuje samo les, oglje itd. ampak je potreba tudi svežega zraka. Ako zapremo pri peči vsa vrata, ne inorejo drva goreti, kajti da ogenj gori, je potreba kisika, ki se nahaja v svežem zraku. Človeško telo po- trebuje k onemu procesu „gorenja" v želodcu tudi kisika iz zraka; pri toku skozi pljuča nabirajo ravno ta rdeča tolosca ta kisik in ga razdele na različne dele telesa. Videli smo, da alkohol beljak zato skrei, ker iz vseh snovi, s katerimi pride v dotiko, izsesa vodo. Ako se piknemo v prst in na kri na- kapljamo alkohol, vidimo pod drobnogledom, kako hitro se nehajo rdeča telesca pregibati, kako se spremenijo in kako začnejo po ne- koliko minutah umirati, medtein ko kažejo za drugih okolnosti popolnoma drugačno sliko. Tako hitro in tako uničujoče pa ne deluje aikohol v krvi v telesu, k;ijti tu deluje v mnogo bolj redkem toku. Vendar deluje Letnik II. BELOKRAN.TEC (SLOVENSKI KMET) Stran 53. alkoliol vedno bolj uničujoče na rdeča krvna telesca, tako da la ne morejo tako kakor prej nabirati kisik iz zraka, ter ga podeliti drugim delom telesa. Ker se pa razven tega alkohol v telesu sam razkraja, in pri tem mnogo kisika potrebuje, odvzeraa s tem rdečirn telescem preveč kisika, in ta ne morejo iz- vrševati svojo nalogo. Zaradi tega nepopol- nega gorenja snovi v telesnem staničevju se v njem začne nabirati tolsča. Tako nastane nezdrava debelost, ki moti delovanje v telesu. (Debeli ljudje so torej tem bolj bolelini, čim „boljše izgledajo". Urod.) Bela telesca imajo nalogo odstran jevati škodljive snovi. Piknemo li se i). pr. z nečisto iglo v prst, so začne rana kmaln gnojiti. Odkod pride to? Gnoj ni nič drugega, kakor nakupičenje belih krvnih telesc. katere silijo na ranjeno mesto, kjor začnejo boj na življenje in smrt z škod- Ijivimi snovrni. Zmagajo li škodljive snovi, na- stopi zastrupljenje krvi. Tudi ta bela krvna telesca trpijo vsled alkohola ter postanejo slabsa in se ne morejo več tjiko kakor prej ustavljati različnim škodljivcem. Osobe, ka- tere zauživajo opojne pijače, so zato veliko bolj izpostavljene nalezljivim boleznim kakor abstinenti. Tudi je znano, da se rane alko- holikov veliko bolj počasi celijo kakor absti- nentov, in ako so mora alkoholika operirati, je vcdno bolj izpostavljen nevarnosti, da umre, kakor pa abstinent. To največ vsled tega, ker iinJL alkoholik slabo kri, kajti v tej se naliaja veliko vcč nečistih snovi, kakor pri abstinentu. Posebno škodljivo vpliva alkohol na srce. Navesti hočemo samo najvažnejše bolezni. ki nastanejo vsled alkohola. Srce je obdano s takozvano srčno mreno. Pod to mreno, na strani srca, naliaja se večja plast maščobe; pri pijanem je ta plast ne- obirajno volika in vpliva slabo na delovanje srca; nastane takozvana „srčna napaka". To pa postane zlasti nevarno, ako se ta mast razširi tudi čez srce, ko pride tudi v nje- govo notranjost. V takem sluraju je ozdrav- Ijenje izkljuceno. Srce ne more več tako delovati, kakor prej, vsled tega postane tok krvi slabši, človek postane vodičen, srce niu tolče zelo ter diha težko. Tak nesrečnik koraka počasi ali vedno vštric smrti. Zelo pogosto se zgodi, da se srce tudi poveča, zlasti pri tistih, ki pijejo pivo. Srce postane najedonkrat slabše, medtem ko vedno hitreje bije; a pri tem se zahteva od srca še veliko žrtev. Pomislimo na veliko mno- žino tekočine, katero more srce tistega, ki pije pivo, spraviti v tok. Ni torej čudno, ako nekega lepega due srce odpove službo in pijanec vsled „srcne napake" umre. Smrt zamore pa nastopiti naglo, srčna kap naredi konec življenju. Tudi na krvne cevi ima alkohol škodljivi vpliv s tem, da se nabira v ceveli vcdno več apna; vsled tega zgubi cev svojo prožnost in postane krhka. Med- tem ko pomagajo zdrave cevi srcu poganjati kri vedno bolj naprej, ne morejo storiti tega krvne cevi pijanca, ki so zgubile svojo prožnost. Na znotraj so take cevi neravne in podobne skorji dreves. V takem slučaju se laliko zgodi, da se v taki cevi krvna telesca v kaki luknjici ustavijo, druge se naberejo okoli njili, kar se vedno ponavlja, dokler se ne sesede na onem mestu kri. To zamore biti zelo nevarno. Krvna cev se laliko s tem zamaši in to se laliko predre le ako začne srce bolj delovati. Slaba cev pri tem poči in nastopi tako smrt; ako se zgodi to v pljučih umre za vnetjem pljuč ali pa ga „zalije kri". Včasi se vidi učinek alkohola na zunaj. Stalno razširjevanje vrhnih krvnih cevi povzroči rdeče obličje, včasi se razširijo nekatere krvne cevi tako, da po- stanejo zlasti nos in lira zelo rudeča. „Za- strupiš si kri in zastrupiš si telo", pravi neki slaven zdravnik. Nihče izmed nas se ne bo zastrupljal s pivom, vinom ali rakijo, sedaj, ko znamo, kakšen strup je alkohol. (KoriPC prill.) Doma in na tujem. V Lijubljani so zmagali pri dopolnilni volitvi v mestni svet v vseh treh razredih naprednjaki. Klerikalci sploh niso postavili kandidatov. Zaradi snemanja nemšklhna- pisov so bili udeleženci obsojeni in sicer eden na 3, eden na 2 meseca zapora, drugi na krajši čas. 20 rnilijonov, dvignjenih iz nemške Kranjske hranilnice, vendarle ne bo nič več nazaj. Na Stajerskem je zelo živahno volilno gibanje. Tudi tain nameravajo postati klerikalci edinoslovenska stranka. Toda šta- jerski narodnjaki so se jim krepko postavili po robu. Državni zbor je začel zopet delovati. FinanČni minister je poslancem povedal svoj iinančni načrt, o kterem smo že zadnjič po- ročali v uvodnem članku. Ker je ljudstvo že tako dosti obteženo, se je že začel odpor proti tem „načrtom". Češki in moravski de- želni odbor skupno nastopita proti takerau ozdravljanju deželnih financ. Na velelzdajniški proces v Zagreb je šel pogledat tudi češki učenjak, državni poslanec in vseučiliški protesor T. Masaryk. Njegovo mnenje o tem škandalu je bilo v hrvaških listih zaplenjeno. Profesor Masaryk stvar spravi na dnevni red v du- najskem državnem zboru, in sicer ima toliko tvarine, da bo njegov govor trajal več ur. Banu Rauhu združeni Srbi in Hrvatje lahko postavijo spomenik za pospeševanje jugo- slovanske sloge. Nemčlja je zvest zaveznik Avstrije ne le v politiki, temvee tudi v nakladanju davčnih bremen. Za 500 milijonov novih davkov hočejo tam ljudstvu naložiti. V letu 1908 9, (marc/april) je država mesto prora- čunjenih 1257 milijonov 900.000 mark (M-1K) imela le 1105 milijonov 800.000 M dohodkov. Le pri carini so 125,800.000 M manj prejeli, kot so računali. Splošno so pri vseh točkah prejeli več, kot so račnnali, le 72 milijonov, a ca. 160 milijonov pa manj. — Kranjskim Nemcem svetnjemo, naj se preselijo na Nemško, kamor tako hrepene. S sabo naj pa vzamejo one Slovence, ki v enomer trdijo, da Slovenec brez nemščine kruha ne dobi, da bodo videli, po čim je nemški — dolg. Na Turškem so se zopet pomenili l»o tnrSko. Sultanu in turškim duhovnikom ni šlo v glavo, da bi poleg Veličanstva in turškega boga še kdo drug smel kaj govoriti. Zato so sredi pretečenega meseca iznenada poklali po Carigradu mladotnrške napredne ministre, častnike itd., češ, sedaj bomo zopet vladali mi, na podlagi turških verskih pred- pisov. Mladoturki so pa iz Macedonije priSli s svojimi vojaki, postrelili nekaj turških klerikalnih hujskačev, odstavili sultana Abdnl Hamida in posadili na prestol njegovega brata Mohameda V. Celo na Turškem torej ljudstvo noče duhovniške komande nič več. Iz Bele Krajine. Popravek. Slavno urednistvo Belo- kranjca v Pragi. Na priobčeno v Vašim cenjenim listu dne 1. mal. travna, 1909. fitv. Ljl. ter sklicujoč se na § 19. tisk. z. k. prosim sprejmite sledeči popravek: 1. Ni res da sem Macelletu častital. 2. Ni res da sem ga prosil naj se name nejezi. 3. Ni res da sem se proti njemu izrazil da se ga je ponedolznim preganjalo. Res pa je, da sem ga samo oprašal ali me kaj sovraži. Martin MatjaSič, deželni poslanec. Rosalnice dne 15. mal. travna 1909. — Pri- občujemo ta popravek natančno po izvirniku. Sodeč po pisavi, ga je g. poslanec dal pi- sati v naglici ljudskošolskemu učencn. Tudi če je res rekel Maceletu to, kar je naš list poročal, mislimo, da bi mu bilo prej v cast, ne pa v tako sramoto, da bi moral javno popravljati. V BelokrajinI je že od velike noči najlepše spomladansko vrenie. Že od bele nedelje je cela Belokrajina v cvetju ; trtje kaže zopet zelo lepo in ako ne pride kaka nesreča, ne bode mogel ubogi kmet letos- njega vina spraviti, ker mu je še vse po- sodje polno lanskega pridelka, ki ga ne more prodati. Delavci, katerih letos zelo prima- njkuje, so tako dragi, da kmet ne more prenašati stroškov, ki mu jih kmetijstvo nalaga. Kar je pridelal ne more prodati, drugega zaslužka ne dobi in tako pride marsikateri v brezupen položaj in ni potem čudo, da se jih toliko vsako leto izseluje v Ameriko, kjer iraa vsaj upanje, da mu bode ves trud vsaj deloma poplačan, medtem ko mora tu zastonj delati. Cena vinu je padla iz 25 kr. na 15 kr., 14 kr. in tudi po 10 kr. ali 9 kr. se ga že dobi. Ali je s tem kmetu poplačan oni trud in ono delo, ki mu ga da obdelovanje vinograda, ki zahteva velikanske stroške? Gotovo ne! Toda nas kmet trpi mirno in ves oni notranji boj, ki mu greni celo življenje, izrazi včasih v besedah, ki se tolikokrat slišijo med našim ljudstvom: „Bodemo pa ves pridelek doma izpili, da bomo vsaj včasih veseli." S. L. S., ki ima toliko dobrih besed za ljudstvo, tega vsega ne vidi. V deželnem zboru se razpravlja, kdo ima pravico do zajca ali gospod ali kmet, najame se 10 milj. posojila, katero bode moral vrniti kmet, a da bi se kmetu na kak način pomagalo iz stiske, za to go- spoda okoli S. L. S. nimajo časa premižlje- vati. In kako bi tudi! Saj kakšen g. pi. Suklje, ki sedi samo v Ljubljani ali pa na Karanu, kraetskega stanu niti ne pozna in Stran 54. BELOKRANJEC (SLOVENSKI KMET) Lntnik'II. tudi poznati noče, kar je že lep dokaz to, da se mu sploh ne poljubi priti niti pred svoje volilce, da bi mu vsaj eden razložil njihove želje. Koliko je gospodu za našega kmeta je tudi to lep dokaz, kako so spravili našega Matjašiča na led. Poslanec Matjašič, ki je kot pristaš S. L. S. vse žrtvoval za stranko, tako da je marsikaterikrat pustil tudi domače delo ter šel v boj za stranko, je po milosti vendar prišel do deželnega poslanca, kateri posel mu dela zopet več stroškov, kakor dobička, a g. pi. Šuklje pa, ki vleče mastno plačo mogoče do 10.000 K, vleče pa kot državni poslanec še lepo plačo letnih 8000 K. To je klerikalna doslednost — vse za kmeta. Zatorej kmetje v boj za staro pravdo, otresite se klerikalnega. na- silstva, organizirajmo se, v samopomoči je naša rešitev. Iz VLniee. Gasilno društvo na Vi- nici je letos obhajalo desetletnico svojega obstanka, ter izplačalo čez 10.000 K dolga in obrestij. Občina ni še prispevala niti vinarja za to blagodejno društvo. Vsa cast in hvala črnomaljski posojilnici, ki redno prispeva letuih 30 K. Ko bi ne imeli nadučitelja g. F. Lovšina, ki je ustanovnik in od začetka naš načelnik, bi gotovo naše društv obilo že zaspalo. Le njegovi ustrajnosti in za občni blagor vneti duši se imamo zahvaliti, da društvo obstoji in tako lepo napreduje. Za- to smo pa našega vrlega nadučitelja imeno- vali ob desetletnici svojim častnim članom. — Bog ga živi še mnogo let! Iz Podklanea. V naši viniški občini razsaja že mesec dni nalezljiva bolezen škr- latinka. Umorila je že 12 nedolžnih otrok. Današnjo ŠtevJlkO je zadnjo ure- dil dosedanji urednik, ki izstopa iz uredništva lista. Stekel pes je vgriznil v Metliki in okolici več oseb, med njimi nekoliko otrok, ki so vse odšle že na Dunaj. Dasiravno je pasja kontumacija, vendar se dosti ne ozira na to in vedno se vidi še pse, ki tekajo prosti okoli. Ker je bilo gotovo tudi več psov vgriznjenili. bi bilo žoleti, da se pazi, da se predpisi bolj strogo spolnjujejo in da se konjederec večkrat prikaže in ne samo ob sejmih. NuFOčnina zo leto 1909 K 2-- na naslov Belokranjec, Ljubljana. Iz Novega Mesta. Poročll se je g. Srečko Mejač, davčni asistent, z gdč. Lino Umkovo. Čestitamo! Prosveta. Spisl Mišjakovega Jurčka I. Zvezek: Sosedovi purčki — Dobri bratec — V skobec ga ujemi! — Prepovedan sad — Videl je angelca — Lisica starega Bošt- jana — Tomažek in Jcrica. Z 11 slikami. V Ljubljani. Last in založba „Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta." Zopet lična knjižica za našo mladino. Olovek se nehote spomni, kako smo včasih, morali vzeti v roke nemško knjigo, če smo hoteli videti ukusno knjigo. Sedaj vendar le dobe tndi naši otroci kaj boljšega. Cena 1 K, s pošto 16 vin. več je radi 11 izvirnih slik in ukusne vezave na naše razmere naravnost nizka. Želeti bi bilo le, da bi se naši mladini pre- skrbele kaj kmalu tudi podučne knjige v tako prikupljivi obliki, ne le povesti. Prva češka splošna delniška riružba na zava- rovanjo na življenje v Piagi ima svojo glavno zasU)[)ätvo za vse sloveiiske dožole v Trslu. Ta družba zavarnjn na življonjo po najnižjih conah in po naiugorinfjših pogojih. Razne vesti. Raziskovanje Mrtvegra morja. V Palestino je šla družba 20 učenjakov pri- rodoznancev, zbranih iz Francije, Belgije, Nemčije, Anglije in Amerike, da raziskavajo Mrtvo morje. Najeli so edini parnik, ki vozi ])O Mrtvem morju za nodoločen čas, na ka- terern so se stalno naselili. Družba naraerava že dosedaj znane lastnosti morja temeljito preiskati. Znano je namreč, da so se na mestu, kjer je danes morjo, katero je 75 hn dolgo in 16 km široko, nahajala inesta. Morje je nastalo na ta način, dajeglavni dotok, reka .Ionian, premenil svojo strugo in napolnil globoko kotlino