Izhodišče zanimanja v prispevku je nizka stopnja zaupanja v delovanje pravosodja v Sloveniji. Z mednarodnim primerjalnim analitičnim pristopom na podlagi podatkov Evropske družboslovne raziskave (ESS) želimo oceniti, kateri dejavniki na individualnem nivoju in na makronivoju med državami lahko pojasnijo izjemen položaj Slovenije. Skladno z uveljavljeno teorijo demokracije so poleg splošnih družbenih okoliščin ekonomsko in politično pogojenega nezaupanja pomembni zlasti dejavniki, povezani z učinkovitostjo in pravičnostjo delovanja pravosodnih ustanov. Zaupanje ustanovam se oblikuje tudi ob dogodkih, izpostavljenih v javnosti, in posameznih spornih primerih, kar navajam v uvodu k analizam. Njihovo učinkovanje je lahko pomenski okvir za razumevanje in interpretacijo delovanja različnih akterjev, med katerimi posebej izpostavljamo sodišča in predstavnike pravne profesionalne skupnosti. V raziskavi se je pokazalo, da so pri pojasnjevanju ravni zaupanja najpomembnejše prav individualne ocene delovanja ustanov, ki so torej pomembnejše kot splošne ocene ekonomskih in političnih razmer v družbi. Omenjeni dejavniki so tudi ključni pri pojasnjevanju razlik med državami.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-J2OKYHYA

COBISSID

34362717

Objavljeno

05.09.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Štebe, Janez (2016). Razumevanje nizke stopnje zaupanja v pravosodje v Sloveniji v primerjalni perspektivi. Teorija in praksa, letnik 53, posebna, str. 174-197, 254-255. URN:NBN:SI:DOC-J2OKYHYA from http://www.dlib.si

MLA:

Štebe, Janez. "Razumevanje nizke stopnje zaupanja v pravosodje v Sloveniji v primerjalni perspektivi." Teorija in praksa letnik 53. posebna (2016) str. 174-197, 254-255.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J2OKYHYA>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)