Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna štev. stane Din 1.—.
Hmeljarski vestnik
v
Glasilo Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu
Izhaja mesečno enkrat — v hmeljski sezoni tudi večkrat v neobveznem obsegu Člani Hmeljarskega društva plačujejo naročnino s članarino
Štev. 11.
Žalec, dne 1. novembra 1934
Leto I.
NJ. VEL VITEŠKI KRALJ ALEKSANDER I. UEDINITELJ!
Dne 9. oktobra t. 1, so počili v Marseilleu zločinski streli krvoločnega morilca, katerih žrtev je postal naš ljubljeni vladar Viteški Kralj Aleksander I. Uedinitelj, ko se je nahajal na poti v prestolnico zavezniške Francije v zgodovinskem poslanstvu, da krona svoje mirovno delo z novim triumfalnim uspehom. Toda kruta usoda je hotela drugače in predno je mogel osrečiti svoj tako ljubljeni jugoslovanski narod z novo učvrstitvijo miru in spravo med evropskimi narodi, ki sta mu bili najvišji življenski cilj, je omahnil v naročje smrti. Z besedami:
v
„Čuvajte mi Jugoslavijo" se je poslovil veliki pokojnik od življenja. Kako neizmerna je bila Njegova ljubezen do Jugoslavije, katere zgraditelj je bil naš Viteški Kralj, se vidi iz te Njegove oporoke, ki nam mora biti sveta! Vse
svoje življenje je posvetil nesmrtni Viteški Kralj osvoboditvi in uedinjenju svojega ljubljenega jugoslovanskega naroda, katerega sreča in svetla bodočnost je bila Njegova prva, pa tudi poslednja misel! V globoki tugi je zaplakala vsa širna domovina. Izgubila je svojega dobrega, skrbnega Očeta. Ves jugoslovanski narod se je zgrnil na žalostni poslednji poti skozi domovino okrog trupla mučeniškega Kralja. Se nikdar noben narod ni pokazal toliko ljubezni in toliko spoštovanja do svojega Vladarja, kakor narod jugoslovanski! Mučeniška smrt ljubljenega Vladarja je združila srca vseh Jugoslovanov, ki v nemi tugi in bolesti prisegajo mrtvemu Kralju, da bodo do poslednjega utripa svojega srca izpolnjevali Njegovo naročilo in kot največjo svetinjo
CUVAI.I JUGOSLAVIJO!
Položaj na hmelj skem trga pri nas in drugod
Žalec, dne 39, X. IDSL Hmeljaka kupčija pri nas je bila v drugi polovici minulega meseca zelo mirna in se, je kupovalo večinoma le slabše vrste blago po cenah od Din 10. do Din 25.— za 1 kg, medtem ko za boljše blago razven malih izjem ni bilo naročil. Prodanih je do danes 75% letošnjega našega pridelka. Vkljub temu, da je letos naš hmelj v barvi slab, so to cone prenizke v primeri s cenami na drugih svetovnih hineljskih tržiščih. Upajmo, da se cene pri nas popravijo, kadar bo drugod začelo primanjkovati hmelja!
Bačka, Petrovac. Po poročilih iz Bačke je tamkaj 75% letošnjega hmeljskega pridelka prodanega.* Kupčevalo so je zeleno blago med Din 150.— do Din 40.—, slabše blago pa se ■kupuje sedaj po ceni Din 10.— do Din 20.— za 1 kg.
Čelioslovaška, Žalec, dne 25. oktobra 1934. Živahno povpraševanje po žateškem hmelju traja nepretrgoma dalje. Dnevno se pokupijo večje količine tako na trgu, kakor tudi na deželi, pretežno za inozemski račun, deloma p.a tudi za domačo porabo. Neprodane zaloge žaloškega hmelja, ki znašajo okrog
14.000 centov, kar je za ta čas zelo malo, se vedno bolj in bolj krčijo. Poleg stalnega napredovanja kvalitet je opažati tudi, da se cene polagoma dvigajo od spodaj navzgor. Pri skrajno čvrstem zaključnem razpoloženju notira danes žateški hmelj, kakor sledi: izbrano blago Kč 2.000. do 2.025,— za 50 kg (Din 72.-do Din 74. za 1 kg);
prima blago Kč 1.950.— do 2.000.— za 50 kg (Din 70.— do Din 72. za 1 kg);
dobro srednje blago Din 1.800.— do 1.900.— za 50 kg (Din (15.— do Din 08.— za 1 kg); srednje blago Din 1.750. do 1.800.— za 50 kg (Din 03.— do Din 05.— za 1 kg), odbivši 1% prometnega davka in prve slroške iz skladišča hmeljarja,
V javni oznamovalnici v Žatcu je bilo do 25. m. m. iigniranib, overovljenih in odpremljenih 19.393 bal žateškoga hmelja letnika 1934 v bruto težini 40.380 centov po 50 kg.
Živahno se je povpraševalo tudi po letošnjem hmelju iz	Ouštja in Roudnic	ter	se	je plačevalo
Kč 1.450.	do	Kč 1.050.-— za 50	kg,	t. j.	Din 52.—	do
Din 00.	za	1 kg, za zeleni	hmelj	iz Duha	pa
Kč 1.000.	do	Kč 1.200— za 50	kg,	t. j.	Din 30.—	do
Din 43.— /a 1 kg. Neprodane.zaloge hmelja iz Ouštja, Roudnic in-Duha znašajo samo še par sto centov.
Nemčija. Nakupovanje hmelja je v zadnjem času popustilo v vseh produkcijskih okoliših, kar je pripisati predvsem dejstvu, da so pivovarnarji skrajno rezervirani in ne kažejo nobenega zanimanja več za nakup. Vsekakor pa je v Nemčiji prodanih že doslej 93% letošnjega pridelka. Vkljub slabemu povpraševanju pa so se cene vzdržale in notira halertavskr hmelj RM 270.— do RM 290.— za 50 kg, t. j. Din 81.— do Din 87.— za 1 kg, tetnanški RM 310.—, t. j. Din 93.— in gorski hmelj RM 225.— do RM 240.—, t. j. Din (i?.— do Din 72.— za 1 kg. Prodane so hile tudi manjše količine halertavskega hmelja letnika 1933 po RM 100.— do 180.—, t. j. Din 48.— do Din 54.— in nekaj bal gorskega hmelja po RM 140.—, t. j. Din 42.—! za 1 kg. Kupec za ta hmelj je bila izvozna trgovina, ki ima naročila za Ameriko.
Položaj na ostalih svetovnih hmelj skih tržiščih je miren in nespremenjen.
Apnanje hmelj skih nasadov
po Ottu Englisch-u, direktorju v Žatcu, C. S. R.
Apnanje hmeljskih nasadov se opravi najugodnejše v jeseni, ko so druga poljska dela pri kraju in je dovolj časa za nabavo in gašenje apna, ki se fino razdrobljen pri suhem vremenu potrosi po zemlji.
Redno apnanje hmeljskih nasadov ne pomnožuje samo pridelka, nego ohrani hmeljsko rastlino tudi zdravo in odpornejšo proti škodljivcem. Hmelj potrebuje za svoj razvoj obilo apna in ga je izmed kulturnih rastlin najbolj potreben. Apno pa ne služi rastlini samo kot hrana, nego je tudi zaradi tega dobrodošel, ker izboljšuje zemljo in razkraja v zemlji se nahajajoča nerazkrojena živila. Apno izboljšuje fizikalnim potom težko zemljo, ker jo vsled izločitve vezajočih koloidov zrahlja in jo vsled tega pripravi bolj pristopno zraku, ki jo ogreva in oživi.
Do večkratnem apnanju se znatno olajša obdelovanje težke zemlje. Bistvenega pomena pa so kemični procesi, ki jih povzroča apno v zemlji. Ako se apno raztopi v vodi, ki vsebuje ogljenčevo kislino, zamore oprostiti vezana živila — posebno kalijevo sol —, da jih lahko rastlina zavžijc. Apno razkišuje zemljo, ker se veže z njeno prosto talsko kislino in prepreči tako tvoritev nove kisline, ki nastane v nekaterih zemljah vsled uporabe umetnih gnojil, ki fiziološko kislo učinkujejo. To pa je posebno važno, ker jo rastlina zelo občutljiva za neugodno reakcijo zemlje in se v takih slučajih vedno pojavljajo motnje v njenem razvoju. Reakc ija pa tudi nastopi, ako je zemlja v obilni meri alkalična, to se pravi, ako je nasičena z raznimi solmi. Ta reakcija se pojavlja posebno vsled preobilega apnanja lahke zemlje.
Pravilno apnanje hmeljskih nasadov pa izboljšuje delovanje onih bakterij, ki tvorijo v zemlji soliter, odnosno dušik.
Pravilno apnanje hmeljskih rastlin pa izboljšuje tudi kakovost kobul. Dokazano je namreč, da raste najboljši in najplemenitejši hmelj le na onih njivah, ki vsebujejo že od narave zadostno množino apna ali pa, ki so bile pravilno apnane. Če pa se njive apnajo, se morajo tudi pravilno gnojiti, ker samo apnanje zemljo preveč izžema in slabi.
Kot apnovo gnojilo se uporablja žgano apno, sa-turacijska kaluža in lapor. Pri uporabi Tomaževe žlindre ali apuovega dušika, ki vsebujeta 50—00% apna, se itak pomnožuje že od narave podeljena množina apna v zemlji. Žgano apno, ki se dobiva tudi zmleto v prah, se posebno priporoča za težko zemljo, ker hitro in temeljito učinkuje. Lahka zemlja se apna s saturacijsko kalužo ali pa z laporjem, ki pa mora poprej na zraku razpasti.
1 ha težke zemlje se apna vsako 4. ali 6. leto s 30—40 met. stoti žganega apna, 1 ha lahke zemlje pa vsako 3. ali 4. leto z 10—20 met. stoti istega apna. Kdor pa apna s saturacijsko kalužo, ki vsebuje 20 do 30% apna, mora vzeti pa 3—4-kratno množino. Saturacijska kaluža se dobiva v tovarnah za sladkor kot postranski pridelek. Pri uporabi laporja se priporoča, da se poprej potom kemične analize določi množina apna v njem. Po množini apna se določa tudi množina laporja v gnojilne svrhe.
Vobče se priporoča z manjšimi množinami večkrat apnati zemljo. Ako pa hoče hmeljar apnanje uspešno opraviti, se mora povodom določitve apno-vega gnojila ozirati pred vsem na kakovost zemlje in na kakovost gnoja.
Fino zdrobljeno apno se naj že v jeseni raztrosi in i>omcša z zemljo. Zemljišča apnamo navadno po letih, v katerih smo nasade gnojili s hlevskim gnojem. Kdor pa hoče uporabljati apno in hlevski gnoj, mora to storiti v večjem presledku, da se prepreči prevelika izguba dušika. Apno lahko pomešamo s Tomaževo žlindro, s kalijem ali z apnovim dušikom in spravljamo obenem v zemljo.
Selekcija hmeljske rastline
Kakor je že bilo objavljeno, se jo Hmelj, društvo spomladi t. I. lotilo selekcije hmeljske rastline in je v to svrho najelo posebno zemljišče na Podvinu pri Žalcu. Zasadilo se je po 28 izbranih hmeljskih sadežev iz sledečih občin: Braslovče, Gomilsko, Gotovlje, Sv. Jurij ob Tab., Petrovče, Polzela, Šmartno ob Paki in Žalec. Hmeljske rastline iz sadežev navedenih občin so se vremenskim razmeram primerno še precej dobro razvijale ter so ostale ves čas zdrave, brez bolezni, brez posebnih škodljivcev. Glede množine prvo-letnega pridelkom bilo posebne razlike, kar pa tudi pri selekciji v prvem letu ne pride v poštev.
Vseh 224 rastlin je dalo 23 škafov svežega, ali 13 kg suhega hmelja, ki se je prodal dne 4. X. t. 1. g. Franc Goričan-u v Žalcu po Din 33.— za 1 kg, kar je znašalo Din 455.—. Vsi stroški: najemnina, rahljanje zemlje, kompost, preklje, negovanje, obiranje in sušenje, pa so znašali Din 1205.—. Primanjkljaj Din 810.— se je pa kril iz fonda za selekcijo hmeljsko rastline, ki ga zalaga Kr. uprava Dravske banovine.
Bonitiranje hmelja iz selekcijskega nasada se je vršilo dne 2 X. t. 1. in se je prisodilo za: tvorbo kobul, kakovost in množino lupulina, aromo, barvo m blesk kobul od najvišje množine točk, t. j. 15, hmelju iz Braslovč 10.5, iz Gomilške 8, iz Gotovelj 8.5, iz Št. •Turja ob Taboru 10.5, iz. Petrovč 13, iz Polzele 10.5, iz Šmartna ob Paki 13 in iz Žalca 12.5 točk.
Na prvem mestu sta torej občini Petrovče ih
Šmartno, na drugem Žalec, na tretjem Braslovče, Tabor in Polzela, na četrtem Gotovlje in na petem Gomilsko.
Za selekcijo hmelja so pa pravzaprav merodajni že le uspehi v drugem, oziroma v tretjem letu.
Ing. J. TERŽAN:
Boj proti peronospori
(Po Doorellu)
Tukaj hočemo govoriti samo o onih ukrepih, ki stojijo v ozki zvezi z gnojenjem hmelja in s tem z načinom boja proti peronospori na hmelju.
Najboljša predohrapa hmelja pred peronosporo je, da odstranimo in uničimo vso okužujočo snov. To lahko dosežemo, če gnojimo v jeseni z apnenim dušikom, kalijevo soljo in živim apnom. To gnojilo učinkuje razkuževalno. Kajti vse spore raznih bolezen povzročajočih glivic in vse parazite, ki se nahajajo na hmeljni trti, listju, plevelu in deloma že na površini tal, ta gnojila uničijo, če pridejo z njimi v dotiko. Ta gnojila uničujejo tudi peronosporo. Po dr. Blatny-ju žive micelji peronosporo tudi v tleh, kjer predejo svojo za hmelj smrtonosno mrežo. Ce raztrosimo enakomerno po celi površini apneni dušik in kalijevo sol oz. živo apneni prah, uničijo te rudninske snovi rastoče in tlo prepredajoče peronos-porine niti. Pri vseh raziskovanjih o hmeljni peronospori se je jasno pokazal upliv mineralne hrane v tlu na odpornost rastline. Hmelj na močni zemlji, z dovoljno hranivih snovi, srednje težki, v dobrem kulturnem stanju, z normalno vlago je najlažje in najboljše prenesel okuženje od peronospore. Hmelj se lahko v takem tlu krepko in zdravo razvija. Takšna rastlina lažje prenese najrazličnejše vremenske neprilike, katere spremlja po navadi cela kopica najrazličnejših bolezni in škodljivcev. Vsi hmeij-ski strokovnjaki in praktiki so si v tem edini, da je, z ozirom na gnojenje, najboljša predohrana pravilno, t. j. polno gnojenje, in da enostransko gnojenje pospešuje širenje peronospore. Preobilno gnojenje z raznimi dušičnimi gnojili (hlevski gnoj, gnojnica, čilski soliter itd.) naredi rastlino nežnejšo in
občutljivejšo do vremenskih neprilik in s tem v zvezi do raznih bolezni in škodljivcev.
Brez. dušika pa ni obilne letine. Zategadelj pa moramo ravno pri izbiri in uporabi dušikovih gnojil dobro paziti, da koristni upliv dušika ne preobrnemo v škodljivo dejstvo.
Gnojenje hmelja z. gnojnico in stranišnikom, tik pred cvetjem ali celo po cvetu, se strogo odsvetuje. Takšno gnojenje sicer pospeši rast in razvoj hmeljne trte, toda na škodo kakovosti kobul, obenem j>a takšno gnojenje pospešuje okuženje hmelja po peronospori.
V zvezi z gnojenjem hmelja z gnojnico, poroča L. Blatny:
Pri zelenem daubskem hmelju je peronospora v hmeljnikih, ki so bili močno gnojeni z gnojnico, povzročila razvoj klasastih panog (znak, da je hmelj od peronospore napaden) v ogromnem številu, dočim takšnih panog v hmeljnikih, ki niso bili zalivani z. gnojnico, skoraj ni bilo.
Pri tem moramo pripomniti, da povzroča različno gnojenje pri hmelju velike razvojno razlike, kar se najlepše vidi v hmeljnikih raznih gospodarjev, ki tudi različno gnojijo hmelj.
Pri oceni odnosov gnojenja hmelja, do okuženja hmelja po peronospori, je zelo važno tudi dejstvo, da uide hmelj tem lažje peronospori, čimpreje on odcvete. To pravilo velja seveda samo v letih, koder je vreme normalno. Letos smo v tem pogledu imeii najrazličnejše izkušnje.
Glede gnojenja lahko zaključimo, na podlagi različnih poskusov, to-le: »Obilno gnojenje ne upliva na okuženje hmelja, če jo bilo gnojeno z. vsemi hrani-vimi snovmi v pravilnem razmerju.«
Dušik je za bujno in hitro rast neobhodno potreben.
Fosforna kislina pospešuje zorenje in s tem v zvezi dobro sredstvo proti peronospori.
Kalij, če se gnoji z njim premočno, podaljša čas zorenja, kar ni dobro. Pravilna doza kalija pa krepi rastlino. Zato bodi geslo naših hmeljarjev: Gnojiti pravočasno, po principu »polnega gnojen j a«!
Oglašujte v „Hmeljarskem vestniku'*! iss=a=u==i &=======) i=:jr.?^T',rr=i i=aa==i
H M E L j A R N A ŽALEC
I. jugosl. zavod za vkladanje in konzerviranje hmelja
!*• Z« Z O* Z*
se priporoča za strokovno pripravljanje in basanje hmelja na vse načine (bale, balote, cilindre, zaboje), nadalje za vkladanje in lombardiranje (posojevanje proti zastavi) hmelja in za trgovsko in prometno posredovanje, vse to z jamstvom kulantne in solidne postrežbe in stroge diskrecije, t	Obratna naprava je najmodernejše urejena, ima 10.000 m2 skladiščnega prostora, 16 kurilnih
žveplam s skupno kapaciteto 400 stotov dnevno pri enkratnem vporabljanju. Hmeljarna je tudi opremljena s tremi električnimi dvigalniki, 10 stiskalnicami in z modernimi rešetalnimi stroji.
Na zalogi drži nove lahke in težke vreče ter vsakovrstna umetna gnojila.
HMELJARJI
Zavarujte sebe, svoja poslopja in vse premičnine pri jugoslovanski zavarovalni banki
L A V I J I
ki je po vsej Sloveniji najdalje poslujoč domač zavod Centrala v Ljubljani telefon 21-76 in 22-76 Podružnice v vseh glavnih mestih države Zastopstva v vseh večjih krajih Dravske banovine Vsa potrebna pojasnila daje brezplačno naš |g lavni zastopnik g. Jože Aubreht v Žalcu
Umetna gnojila, krmila, travna in detelj na semena, galico, žveplo, vsa sredstva za pokončavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje, cement in vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje
KMETIJSKA DRUŽBA
r. z. z o. z.
Skladišče v Celju
Aškerčeva ulica
(nasproti cerkve sv. Maksimiljana)
flHELJARJI!
Najpripravnejše umetno gnojilo za gnojenje hmelja je
NITItOrOSKflL I.
IZ TVORNICE Z/l DUjŠIK V RUŠAH
Naložili boste Vaše prihranke najboljše in najsigurnejše
HRANILNICI DRAVSKE BANOVINE
ker jamči za zavod ne samo znatna rezerva, ampak tudi dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo
Podružnica v Celju, Cankarjeva ulica 11
nasproti pošte
v Žalcu
registrovana zadruga z neomejeno zavezo nudi popolno varnost za vloge na	Ustanovljena 1. 1881.
hranilne knjižice in v tekočem računu
ter jih o b r e s t u j e n a j u g o d n e j e	^
Hmeljarji ! Nalagajte denar pri domačem zavodu !
Račun poštne hranilnice št. 10.994	Brzojavi: »Posojilnica«	Telefon št. 2
Blagajniške ure: ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah in praznikih od 9. do 11.
Celjska posojilnica d. d, v Celju
v lastni hiši Narodni dom
Glavnica in rezerve nad Din 14,000.000
Kupuje in prodaja devize in valute
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno varnost in ugodno obrestovanje
Podružnici:
v
Maribor, Šoštanj
Izdaja Hmeljarsko druStvo za Slovenijo, predsednik Franc Hoblek, veleposestnik v Žalcu. — Za uredništvo odgovarja v Anton PetriCek, nadučitelj v p. v Žalcu. — Tiska Zvezna tiskarna v Celju : predstavnik Milan Cetina v Celju.