-----    390   -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja.   —   Državni   zbor je v pondeljek prenehal, ker se 26. t. m. začn6 deželni zbori.
Zbornica poslancev je naredila a dre s o, je za prve kvatre prihodnjega leta dovolila pobiranj e davkov in dovolila vladi tudi, da sme do 80 milijonov gold. srebra na p 6 so d o vzeti. Prva in zadnja stvar ste bile tako zanimive v obravnavi svoji, da danes na kratko »aČrtamo razpravo, vprihodnje pa prinesemo nekatere govore obširno, ker so vredni, da jih naši bralci od konca do kraja zved6, in to sta Hermanova govora in govor Lienbacherjev.
Povedali smo,   da je kolovodja nemških liberalcev dr. H e r b s t osnoval adreso,   to  je   odgovor   zbornice na govor,   s katerim je  cesar odprl državni zbor. Herbstova adresa ni druga nego obsirneja  parafraza (opis) prestolnega govora, al tako slaba je, da so sami ustavoverni časniki rekli,   da  je  najslabeje delo izmed vseh, ki so dosihmal potekla iz peresa njegovega;  naj-Blabeje je gotovo ono mesto, kjer govori o gospodarskih bomatijah ;   ne   ene   samostalne   misli   ni   v   Herbstovi osnovi, ki bi je ne bili že brali v časnikih.   Vendar se ve da jo je sprejela večina  poslancev. — Kakor smo že povedali,  je   grof Hohenvvart besede prosil in v imenu   svojih   političnih    družnikov   (desnega   središča) zbornici naznanil, da se ne bodo vdeležili adresne debate,   da svet ne bode mislil,  da s tem priznavajo pravni temelj volilne postave  od 2. aprila,   katera žali pravice posamesnih kraljestev in dežel.   —   To deklaracijo dati zbornici, je bilo sklenjeno v klubu desnega središča z vsemi glasovi zunaj dveh.   Po našem prepričanji je na tako  stališče portaviti se proti večini tega rajsrata, edina prava parlamentarna taktika bila; me-
šati se  v pričkanje za stvar,   ki zanikuje pravice posamesnih kraljestev in dežel, slabi ves efekt, če tudi so nasprotni govori  tako izvrstni kakor je govor Hermanov bil.   Nam je tudi iz za koulis znano, kako zel6 je Herbst ovce ta taktika osupnila in kako so razkačeni bili, slišati slovesno deklaracijo Ho henwar to v o   da njegova stranka hoče — danes molčati.   Zato je pa tudi Herbst v konečnem svojem govoru skušal ščipati Hohenwarta,   Hohenwart  pa   se   mu je — smehljal. Po klubovem sklepu pa  tudi Herman ne   bi bil smel govoriti,   zato se je s tem pregrešil zoper stransko disciplino ;   al kdor je imel že toliko na srcu,   kar bi rad svetu povedal, res težko mu je potem molčati.    Le izvrstnost govora   more   tedaj   zagovarjati  parlamentarni   prestopek   govornika.    „Novice"   prineso   celi   po „Slovencu" prestavljeni govor Hermanov. To je možka beseda, jedrena in tehtna, da malo takih!   Kakor pritli-kovca proti velikanu bila sta proti Hermanovemu govoru govora dr. Razlaga  in  dr. Vošnjaka; — dr. Razlag,   nikjer in nikoli prav odločen,  priklada v govoru svojem nekaj sem, nekaj tje; ni krop ne voda; zato ga Herbst   v konečnem govoru že „skoro za svojega šteje".  Mi pa moramo v imenu Slovencev, katere zbornici kot pol divjake producira,  „um sie nach und nach   in   die   Reihe  der Culturvolker  eintreten zu lassen!!" protestovati zoper to,   ako misli dr. Razlag v imenu Slovencev govoriti, če pravi, da se v marsičem s  Herbstovo   „Anschauungsweise"   »popolnoma"
SKiada! — A da se  ne more  skladati   z mnenjem Ho-henwartovjm,   češ, da Slovenci „na stališču postave   stojimo"!    Je   mar  Hohenwart  prekucuh, če priznava  prava   aprilske   volilne  postave? — mar Hohenwartu ni „za pravico in svobodo"?  —   Da je mladoslovence   objel   veliki   nemčur   in   centralist dr. Herbst „skoro že za svoje", to prinese dr. Razlag za božične potice iz Dunaja domu. — O govoru dr. VoŠ-njakovem   ni  vredno  kaj  govoriti;    kakor  dijak   kako šolsko nalogo naredi, tak je bil dr. Vošnjakov govor — v slovesni adresni debati! Misliti je bilo po ^Narodovih" ekspektoracijah, da bode s fulminantnim govorom klical „zedinjeno Slovenijo" v zbornico poslancev,  al še imenovati si je ni upal in pod naslovom „eine einzige Ad-ministrationsgruppe"  vtaknil je  ubogo revico tako pohlevno v kotiček,   da   je  nihče  ni zapazil;   zato mu tudi nihče ni nič ugovarjal,   ker   nihče   ni porajtal govora njegovega.   —   Zato je  pa dr. Dolfi Schaffer že večo korajžo pokazal, naravnost rekši,   da 6 poslancev Kranjskih bo glasovalo za adreso in to^ zato,   ker „ve-lika večina Kranjcev je ustavoverna". Škoda, da ni povedal: k ako snih Kranjcev.
Jako tehtni so bili nekateri govori zoper posojila, a ne iz golega nasprotovanskega duha, ampak zato, ker državna pomoč ni na pravem mestu, ako se naklone takim, ki je niso vredni; posebno izvrstno je govoril dr. Lienbacher.    Drugi pot več o tem.
— Telegram iz Sloven. Gradca v „Vaterlandu" naznanja, da je ondašnji zbor konservativnega društva 24. nov. gosp. Hermanu navdušeno čestital za izvrstni njegov govor.