Učiteljev dnevni red. (V kočevskem ucitelj. z-boru 5. avg. govoril J. A. *) Preden načertam dnevni red uciteljev, treba se mi je delo, da spregovorim še popred nekoliko besedi o tern, kako važen je dnevni red za vsakega človeka sploh, za učitelja pa še posebej. — Bog je sam v sebi naj popolniši in naj viši red in vse, karje naredil, je razpostavil po meri, številu in teži. (Mod. 11,22.) Tega se Iahko prepričamo, ako se le nekoliko okoli sebe oziramo. Vsaka stvar ima svoj prostor, svoje meje in svoj čas. Po določenih cestah in v odmerjenem času se sučejo zvezde, v nepreterganem redu slede si letni časi, cvetice in zelišča vstajajo in rastejo o svojem času, živali in živalice se gibljejo in se ravnajo po natančnih pravilih; z eno besedo: vsaka tudi naj manjša stvar, živa ali ne živa, kaže nam svoj red. Ce se pa v naravi vse po redu godi, prašam, ali bi se človek sam , on venec stvarjenja, ne ravnal po redu, in bi še kalil splošni red? Clovek ni dobil proste volje zato, da bi po svojem red motil, ampak , da bi se ga deržal. Po redu živcti, je tedaj vsakega človeka svcta dolžnost. Sv. Avguštin pravi: ,,Red pelje k Bogu; hočeš tedaj k njcmu priti, ravnaj se po redu". In res, kdor po redu živi, blagor mu ! On je srečen in zadovoljen že na teni svetu; neredneža pa že (ukaj tare nezadovoljnost. Tudi nam skušnja kaže, da mora vsak, naj si bo kterega stami koli hoče, svoje delovanje poprej osnovati, in vse *) Priserčna hvala za spretni spis. Vredn. poprej na tnnko premisliti in določiti, če hoče kaj zdatnega doveršiti in svoj namen doseči. Tako dela modri unietnik, prebrisani rokodelec, umni kmetovavec. Le poglejmo n. p. umnega kraetovavca! On skerbno pred prenrisli in pretehta, kako bi bilo naj buljše polje obdelovati, da bi mnogo žetev obrodilo. On poprej prevdarja, kaj bu na to ali uno njivo sejal, kako jo bo gnojil, kteri čas bi bil boljši za ta ali uni sadež. On določi za vsaki dan posebno delo ; hlapcu veleva to, dekli uno delo; in ker ve, da brez božjega blagoslova ves trud nič ne zda, prosi vsaki dan Boga, da bi mu pomagal. Skušnja pa tudi uci, da tak kmetovavec obilno nažanje. Nasproti pa, kako nesrečen je kmet, kteri brez preniiselka kar tje v en dan svoje polje obdeluje. Sedaj se zaleti v kako delo in hoče vse na enkrat doveršiti, potem pa zopet postopa in dragi čas zamuja. Tukaj seje pregosto, tam preredko; kmali se loti tega, kmali unega dela, pa nobenega ne doverši. In ko žetev pride, kako mu je pičla in slaba! Kakor kmetovavec, tako mora imeti vsak stan svoj red, če hoče svoje dolžnosti na tanko spolnovati in nii učitelji bi se ne ravnali po natančnem redu, ki iinanio tako velik in imeniten poklic? — Tudi mi, bratje moji in sodelavci, smo kmetovavci, pa v vcliko višjem poinenu. Polje, ktero nam je izročeno, so serca Ijubeznjive mladine; namen in poklic naš je, da mladino izrejamo za nje časni in večni blagor. Cerkev tirja od nas, da ji odgojimo pobožne kristijane in deržava, da je izredimo dobre in zveste deržavljane. Ker je pa naš poklic tako imeniten in naša naloga tako težka, kako smetno upati, ua bi to nalogo izverševali brez pravega pripravljanja brez truda in reda! To ni mogoče! Mi nioramo enaki umnemu kmetovavcu na tanko in dobro pred premisliti, kakšno polje so serca in zmožnosti nam izročenih otrok, ktere nauke naj naj popred zasajamo, koliko in kdaj naj jih sejemo, da ne bo prezgodaj, ne prepozno, da jih ne sejerao preveč na enkrat, ker bi se potem lahko zadušili, ne premalo, ker bi poteni prevcč pusle zemlje ostalo, — da ob časa izrujemo plevel vstajajočih napak, pa da rano zasejemo lepih cvetic keršanskc čednosti. Zalorej je pa treba vsakemu dnevu primerne tvarine odločiti, da mladini nc bo pretežko, ne prelahko. K teniu pa morauio tudi božjega blagoslova prositi, in naš trud gotovo ne bo zastonj; noben dan ne bo ssgubljen, in konec šolskega leta bomo bogato žetev dobili, konec (rudapolnt-ga življenja pa tudi zasluženo plačilo prejeli. Kako žalostno pa bi bilo, kako malo sadii bi obrodilo. ku bi učenik brez reda mladino podučeval! kolikokrat bi ravnn narobe delal; večkrat bi se prehitel, da bi ga neskušeni otroci dohajati ne mogli, večkrat bi se zopet zakasnil, da bi se zanemarili. Dosti časa bi potratil, pa le malo opravil; zraven bi bii sam nezadovoljen, in nezadovljni bi bili tudi učenci. Konec šolskega leta pa bi imel le malo in še to le nezrelega sadja. — Resnico tega mi morate priterditi iz lastne skušnje. Vidi se tedaj, da je učitelju red tako potreben, kakor ribi voda. Torej tudi radostno pozdravljam pričujoče vprašanje, in v naslednjem ob kratkem po svojih inislih dnevni red načertam. Oporanim naj samo še to, da si učitelj prav lahko dnevni red naredi' in se tudi lahko po njem ravna, ker ima že za šolo šolski red; k temu naj tedaj svoj dnevni red kar pripne. Taki le naj bi bil učiteljev dnevni red: 1. Čas je drag. Ura zgubljena ne pride več nazaj. Torej ne hodi spat pred devetemi ; vstajaj pa po Ietu pred petemi, po zimi pred šestemi. 2. Perva tvoja misel naj bo pri Bogu; pervo tvoje delo, ko sc umiješ in primerno napraviš , juterna molitev. Zahvaljuj Boga za brambo , da te je ohranil čez noč, prosi ga pomoči za tekoči dan. Pomisli, kakšen poklic imaš. Terdno skleni, da se boš danes ogibal vsega greha, posebno pa še pri podučevanji navadnih napak. Priporačaj se Materi božji in angelu varhu. 3. Po juterni molitvi, če si jo prav in pobožno opravil, boš veselo šel na dclo. — Poglej naj pred na šolski red, kaj ti kaže. Premisli, kaj, koliko in kako boš učil, ktere prilikc in zglede boš rabil i. t. d. 4. Pred šolo o določf nem času kaj jej. Broz zajuterka ne hodi v šolo: učitelj mora imeti terdne persi in zdrave pluča. Varuj se težkih jedi, še bolj pa močnih pijač! — 5. Aku ti po zajuterku časa ostaja, pojdi nckoliko ua čisti zrak, da potem navdihnjen in vedrega lica stopiš med otroke. 19* 6. Šolske ure se na tanko derži. Kako ti je čas v šoli porabiti, to določuje šolski red; kaj da boš učil, to si že zjutraj prcmislil, le toliko je treba vediti, da se učitelj vselej po načerlu ravnati ne more. Navadno otroei ne morejo toliko prenesti, kolikor si je učitelj namenil, včasih bi pa tudi več laliko prebavili. Bodi tedaj tudi na to pripravljen. ?. Ce ti po šoli do poldneva še kaj časa ostaja, počij 8i malo. Ne delaj kaj težkega, pa hidi za šolo se nikar precej ne pripravljaj; to bi bilo prehudo. 8. Kosilo naj bo na tanko ob določeni uri. Treznost, zmernost in varčnost naj sede pri tebi za mizo. Ne pozabi pred in po jedi moliti! 9. Po kosilu imej po priliki pol ure prosto. Potem se pripravi za popoldansko šolo kakor zjutraj. 10. Po poldanski šoli se nekoliko oddahni. Potem opravIjaj svoja opravila, če imaš posebna in odločena. — Prosti čas, ki ti še ostaja, ali kterega si dopoldan imel, porabi v lastno izobraževanje. Za to naj bi bilo saj pol ure na dan odločene, če ne več. Beri pedagogične bukve in časopise, zgodovino, naravoslovje i. t. d. Beri pa tudi kak dober politiški časnik, ki ima cerkvenega duha. Dobro je, da v tem kaj veš, da ne zaostajaš in da veš v družbi kaj govoriti, posebno pa, da moreš nevedne podučevati. Pod noč pojdi po mestu ali vasi, upazuj otroke doma in na prostem, poprašuj tii pa tam, kaj otroci donnt delajo, kako se vedejo i. t. d. Prosti čas lahko prav koristno porabi tisti, kteri ima kakšen vertec ali kaj polja. Tudi ne škoduje, če učitelj včasih prime za kako delo, ker to mu tudi koristi k zdravju. 11. Večerja naj bo mala in trezna. 12. Preden greš spat, pokliči sam sebe pred sodni stol. Prašaj se, kako si dan dokončal . . . obžaluj, če si se kotkristijan ali kot učitelj kaj pregrešil . . . sklep stori za jutro . . . zaznamovaj si, če si kaj posebnega doživel ali skusil, ter popiši to v svoj dnevnik (posebno prigodke iz šole) . . ., zahvaIjuj se Bogu . . ., izročuj se mu, da ie varuje tudi po noči! Če 8i se na tanko ravnal po redu in si svoje dolžnosti vestno opravljal, boš prav sladko počival. Angel gospodov bo čul pri tebi. Za nedelje in praznike in za velike počitnice si napravi posebni red. Kakor že ime pravi, lahko počiješ v tem času in se nekoliko oddahneš trudnega dela. Če ti okoliščine pripuščajo, pojdi tudi k sosednini učiteljem in tovaršem, hodi poslušat k šolskim spraševanjem, učiteljskim zborom i. t. d., da si pridobuješ novih dobrih navad in da se pošteno razvedruješ, ter si nabiraš novih inoči za svoje novo delo. Tak dnevni red, kakor ga kaženi tukej, se veda, ni za vsakega učitelja. Pravilo naj bo : ,,Ne bodi preojster, pa tudi ne premehek". Drugi pa: ,,Na tanko se ravnaj po redu, ki si ga vstanovil; le bolezen ali pokorščina do svojih prednikov in vljudnost ali gostoljubnost do kakega prijatla, s koniur se moraš pečati, te more izgovarjati. Če se na tanko ravnaš po redu, si boš vterjal svoj značaj, boš dobcr krislijan in zvest deržavljiin. Pri vsem tcm pa boš vsem, posebno pa svojim nčencem kazal lep zgled ; tako boš sadil srečo in zadovoljnost ne le v svoje serce, temuč osrečeval boš tako tudi svojega bližnjega. Da bi bil ti in jaz tak, Bog daj!