Pavlami iranKO v anavi SHS.
@2. »e*.
V Uuhliani, v fctrtek 17. marca 1921,
Posamezna štev. 1 k.
Leto V.
Izhe;» reien nsdefj in prsjhikov irsah tisn ob 10. url dopoSdne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiekanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, Bicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popusl.
Glasil® iugesiov. secUalno - demokratične stranke.
Telefonska it. 312.
Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo teto K 240, za. pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
OpravniStvo ie v Liubljani Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna.
hbm
Vlada trdno stoji...
LDU Belgrad, 16. marca. Včeraj dopoldne je imel zemljoradnički klub važno sejo, na kateri je došlo do definitivne ločitve slovenskih poslancev. Na čelu 7. dr.-Vošnjakom je osem poslancev izstopilo iz zemljo-radničkega kluba in ustanovilo svoj posebni klub pod imenom samostojna kmetijska stranka. Dr. Vošnjak je že pred nekaterimi dnevi predložil demokratom pogoje, s katerimi bi s svojimi tovariši podpiral vlado z vstopom svoje skupine v vladni blok. O la v ni pogoji so, da dobi njegova skupina eno listnico in da se reši vprašanje svobodnega izvoza lz ? lov eni je. Ti pogoji so sprejeti. Od Slovencev je ostal v zemijoradnič-kem klubu samo en poslanec, namreč Drofenik. Govori se, da bo iz te skupine vstopil v vlado g. Pucelj. Dr. Vošnjak bo menda dobil mesto kraljevega poslanika v inozemstvu. Včeraj popoldne je izstopil iz zem-ljoradničkega kluba tudi bosenski poslanec Marko Gakovič. Pridružil se bo novemu slovenskemu klubu ali pa demokratom.
. LDU Belgrad. 16. marca. Včeraj se je po dolgih pogajanjih dosegel sporazum med vlado in jugoslovansko muslimansko organizacijo. Paši-čeva vlada se obvezuje, da bo država plačala 255 milijonov dinarjev enim družinah), katerih posestva so odvzeli kmetje. Število teh družin, k' so obubožale, znaša nad 15.000. Plačalo bi se takoj 60 milijonov dinarjev, ostanek pa v obrokih. Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji ta sporazum sprejel in določil, da se predloži v odobrenje vladnim klubom. Srioči se ie že začela o tem razprava v demokratskem in radikalnem klubu. V demokratskem klubu so se mnogi poslanci izjavili proti taki rešitvi agrarnega vprašanja, kakor ga predvideva sporazum. Danes bodo klubi predložili svoje sklepe in po vsej priliki sprejeli sporazum. Jugoslovanska muslimanska organizacija bo dobila v vladi dve listnici.
Njena kandidata za ministre sta dr. Karamelimedovič in dr. Spaho. Muslimani so zahtevali listnici za šume in rude ali trgovino. Dr. Karameh-medovič bo menda postal minister za narodno zdravstvo. O razdelitvi listnic se bo vlada danes končnove-Ijavno sporazumela z muslimani. Ravnotako se bo vlada danes konč-noveljavno sporazumela s slovenskimi zemljoradniki o tem, katero listnico bo dobil g. Pucelj, predsednik kluba samostojne kmetijske stranke.
LDU Belgrad, 16. marca. Ker so izjavili muslimani, da vstopijo v vlado, in ker je tudi predsednik zemljo-radničkega kluba Avrainovič izjavil, da bo njegova skupina glasovala za ustavo, bo dobila vlada pri glasovanju za ustavo tri petine vseh glasov.
LDU Belgrad, 16. marca. Dopisnik »Riječi« javlja, da bo ustava do srede maja. že gotovo sprejeta, čeprav Radič ne pride v skupščino. »Riječ «javlja tudi, da bo iz zemljo-radničkega kluba izstoplo še nekaj poslancev.
LDU Belgrad, 16. marca. V parlamentarnih krogih se govori, da je s sporazumom z muslimani in z vstopom slovenskih zemljoradnikov v večino vladi g. Pašiča zagotovljen sprejem ustave.
LDU Beograd, 16. marca. Ministrski predsednik Pašič in predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ribar sta bila včeraj popoldne na dvoru. da referirata o uspehu sporazuma.
•LDU. Beograd. 16. marca. Doktor Vošnjak je izjavil dopisniku »Riječi«. da so slovenski člani zemljo-radničkega kluba uvideli, da so se prenaglili z vstopom v klub, ker so v tem klubu elementi, ki so blizu komunistom. To je razvidno iz načina pisanja organa tega kluba, časopisa »Selo«, ki jc neprestano napadal dr. Vošnjaka. Dr. Vošnjak je izjavil, da se ne poteguje za listnice, kakor se mu je to očitalo.
Dogodki v Rusiji.
LDU Kodan}, 16. marca. Iz Helsingforsa Se brzojavila: Kakor doznava finski »Notls Bureau« iz Moskve, se revolucijonarno gibanje neprenehoma širi. Boji ;v Kronstadtu in Petrogradu so postali zadnje dni jako Uuti. Sovjetska vlada je naredila ponesrečeni poizkus in je poslala artlljerljske častnike iz Moskve v Petrograd. Cete se branijo udeleževati operacij zoper Kronstadt. Po dosedaj še nepotrjenih poročilih ie Krasnaja Gorka v soboto prešla k revolucionarjem.
LDU. London. 16. marca. Podpl-sanje rusko-ansrleške trgovinske po-
godbe se pričakuje za nocoj ali za jutri.
I DU Kodanj, 16. marca. Kakor se brzojavlja listu »Berlingske Ti-dende« iz Helsingforsa, je baje Tro-ckij stavil upornikom v Kronstadtu nove mirovne predloge na mnogo ugodnejši podlagi nego prej. Nadalje se poroča, da znaša število vojakov v Kronstadtu sedaj 50.000 in da še narašča. Revolucionarci da so popolnoma zanesljivi in med njimi delujoči boljševiški agenti nimajo nobenega uspeha. Obstreljevanje
Še nekaj o hudošestvenikih.
Pred štirinajstimi dnevi smo se poslovili. — Za vse čase? — Res, človek si komaj upa misliti, da sc zopet zatopi v njih bogastvo med našimi skromnimi stenami, ki še vse dihajo njih življenje ter so posvečene za rodove. Koderkoli hodite vi svečeniki božjega diha v človeški besedi, vedite, da Vas povsod spremlja naša duša. ki je nemela groze, ko je poslušala človeško besedo, v kateri se je bog razodel. In zapustili nam bogato dedščino'iskanja te s?^e v nas samih, crn<Jiro^torov brezčasnosti, kjer skeča med n°?ar,li liudje Dos to je V--
5Viif višin in ca oCmi do nadčloveških višin m samo se od časi dn časa oddahnili ob svetopisemskem či-tanju njegovega romana, smo stopili v domove zapuščenih in propalih, ki iščejo tako željno, da sprejmejo smisel življenja v svojo dušo. Trpeli smo z njimi v njih domovih, po njih vrtovih. prostranih .poljih in še bolj tesno nam je postajalo. Pa ni bilo trpljenja dovolj. Tja v kleti, kjer prebi*,
vajo goli ljudje, smo.gledali in prisluškovali tistemu življenju, ki je tako elemntarno. kakor kali semena, ki jih znastvenik motri pod svojo lupo.
Zavrženi, razbiti, napol oblečeni ljudje Gorkega so živeli pred nami med štirimi pustimi stenami, ki niso bile več stene, ampak le še simbol tistega, kjer človek prebiva. Omet odpada, vlaga se seseda na njih in jih krši, prostor med njimi pa je razdeljen v čudovitih geometričnih likih, kakoršnega si je vsak posameznik utsvaril za sebe in kolikor mu je potrebno. Četverokotniki, krogi in celo samo proge, ozke kot črte, da se po njih pregiba človek med drugimi. Smrt, rojstvo in vse kar je vmes, Je položil Gorkij v ta prostor in celo dobrota od večnosti spočeta se prikrade med nje, poživi njih duše za hip in ugasne. — »Pustite«, pravi eden izmed njili, »tukaj ni gostov. vse je prešlo, le goli človek je ostal.« Tega golega človeka pa ni združil z Njim, ker on sam ne vc-ntje vanj.
2ive in se grizejo med seboj. Ne morejc se več gledati, tako gole se
Kronstadta ni naredilo nobene posebne škode. Tudi ni izbruhnil noben požar. V Kronstadtu so celo ženske sodelovale pri obrambi. Kronstadt-ska vlada je naznanila Rdečemu križu, da se prizadeva vzpostaviti Rusijo .Ona noče spraviti Rusije na rob prepada, kakor so to storili boljše viki.
LDU. Varšava, 16. marca. Kakor se poroča iz Helsingiorsa, so slušatelji vojaških šol, katere so smatrali za popolnoma vdane sovjetski vladi, prešli k vstašam.
LDU Moskva, 16. marca. (Brezžično.) Na sejah komunističnega kongresa dne 12. in 13. marca so se vsi govorniki izjavili proti zmanjšanju rdeče armade, ker buržujske nevarnosti še ni konec, ampak še celo raste in dobiva novih moči.
LDU. London, 16. marca. »Daily Mali« Je prejel brzojavko iz Bjoemeberga na Finskem, ki poroča, da so Izpovedali begunci, ki so dospeli na finsko meio, da Je položaj v Petrogradu silno resen. Od dne do dne Je pomanjkanje živil in kuriva večje. Mnogo rdečih čet se je zhralo ob finski meji, da bi bile na mestu, če bi se s finske strani primerilo kako presenečenje. — Brzojavka, ki
Jo Je prejel »Dally Express« Iz Helsingiorsa, poroča, da se Je 15. t. m. bila liuta topniška bitka med Kronstadtom in obrežnimi trdnjavicam!. Sestrelil) so boljševiško letalo, ki je na Kronstadt metalo bombe.
I.DU. Moskva, 16. marca. Na sejah komunističnega kongresa so se vršile tudi volitve v ruski komunistični osrednji komite. Med drugimi so bili izvoljeni tudi Buharin, Sinov-jev, Kalonin. Kamenjev, Ljenin, Ra-dek. Rakovskij. Stalin. Tomskij, Trockij in Slapnikov.
LDU London, 15. marca. Listi poročajo, da se je napad kitajskih najemniških čet na Kronstadt izjalovil. Zadnje dni so rdeče čete izgubile 8000 mrtvih.
LDU Helslngfors, IS. marca. Ponoči cd 13. na 14. so boljševik! obstreljevali sprednje forte in baterije kronstadtske. Trdnjava Je odgovarjala Jako energično. Po odredbi poveljnika vojaškega okraja petrograjskt-ga, so zasegli v obrambno svrbo vse parnike, katere mora sovjetska Rusija oddati Letonskl in ki so prezimili v Petrogradu. Kakor vse kaže, nameravajo boljševiki uporabiti te ladje proti Kronstadta.
Naši gospodarski zavodi.
Dogodi se pač lahko dandanes pri vsakem trgovskem podjetju slučaj, da se ne obnese vsaka kupčija, ampak je treba računati tudi z izgubami ravno tako kakor z dobički, ker se cene z rapidno naglico menjavajo. Tudi največjim privatnim trgovskim firmam se dogodi, da pri eni kupčiji izgube, pri drugi pa dobe. Toda nikomur še ni padlo v glavo. da bi privatni trgovski firmi očital že insoJvenco vsled tega, če se ji ena sama kupčija ponesreči. Glavno je, da je aktiven končni rezultat.
Če so se pa res dogodile kakšne nerednosti v poslovanju — take so možne pri vsakem velikem podjetju — potem bo lastno od stranke izvoljeno in od zakonitih oblasti priznano nadzorstvo vedelo eventuelne krivce tudi ugotoviti, ki bodo odgovorni po zakonu in nihče se ne bo obotavljal rezultata preiskave objaviti naši javnosti.
Te besede naj služijo v pomlrje-nje našim zadružnikom.
Kar se pa tiče politične strani te cele »afere«, da je posl. Anton Kristan prevzel upravo Friderikovih veleposestev. da je postal upravni svetnik Jadranske banke, da je odložil svoj mandat i. t. d. moramo ugotoviti, da se bo pri prvi priliki posvetovalo strankino načelstvo o celi zadevi in objavilo svoje sklepe.
čutijo in le pijanost jih omami, da za trenotek pozabljajo preteklost. Med nje pa pride sivi starec Luka, popotni človek. Njihov brat je, eden izmed onih, ki so že vse preživeli, preromali božjo zemljo čez in čez. Bogate izkušnje življenja nosi seboj in gledal je v človeka do dna. Iz usmilienja do sebe in njih jih obuja v življenje, toda previdno in zvito, vsakemu po svoje. O resnici ne govori, sam je ni videl in morda tudi ne veruje vanjo. Koliko je resnic na svetu, zakaj bi govoril o njej, ko vsak človek sam svojo v sebi nosi. Bogvedi, kaj bi odgovoril Luka, če bi ga Vaška Pepel vprašal: »Luka, ali jo poznaš resnico, o kateri trdiš, da bi me zmlelaPreskrivnostno je življenje Luke. da bi mogel zanj odgovarjati. Na dvoje se je razcepila njegova pot. Ena ga pelje tja v Ukrajino, kjer iščejo ljudje novo vero, druga pa v zanikanje Človeka in priznavanje boga človeka, ki premakne človeštvo za par stoletij. Ljudem pa govori njegova dobrota in usmiljenje z njimi. Potrdil bi' jim rad vero v življenje, toda ustvarja iz preteklosti y.
Naša javnost je vznemirjena ali se vsaj dela vznemirjeno vsled različnih poročil, ki se tičejo posl. Anto-
na Kristana in onih naših gospodar* skih organizacij, s katerimi je tesno; zvezano njegovo ime.
V prvi vrsti se čutimo dolžne iz-i pregovoriti jasno besedo glede soci-jalističnih gospodarskih podjetij. Ve-« čina teh podjetij je zasnovana na za^ družni podlagi in ker smatramo vsak: napad na zadružništvo bodisi od ka-terekoli strani za jako neumesten korak z ozirom na težke izkušnje zadnjih let, katerim je bilo podvrže-* no naše zadružništvo — tudi kleri-kalci bi vedeli o tem poglavju nekaj povedati! — zato je naša dolžnost, da odbijemo že v početku vsak sum nepoštenega poslovanja pri naših zadrugah energično od sebe.
Pri naših zadrugah je včlanjenih na tisoče članov, ki imajo v njih vlo-žene svoje deleže, nekateri tudi svoje prihranke. Vsi ti bi morah biti v velikih skrbeh, če bi bila resnica to, kar se danes piše in še več brez vsa* ke pozitivne podlage govori.
Mi smo po naših najboljših informacijah na kompetentnih mestih, kf morajo poznati gospodarski položaj naših zavodov popolnoma na-tančno, v prijetnem položaju ugotovili. da je vsak strah pred »polomom« popolnoma izključen in neutemeljen.
Ozdravlienfe.
Svetovna vojna je preobrazila ljudi in tudi stranke. Stranke so doživele med vojno in po vojni hude kfize. Tako se je godilo in se še godi po celem svetu, tako se je godilo in se še godi Uidi pri nas. Svojo krizo je doživela in preživela pri nas liberalna stranka, doživela jo je klerikalna stranka, in mogoče je, da doleti tudi nas po komunističnem potresu kakšna slična nezgoda, na katero je treba biti pravočasno pripravljen.
Vsako zdravo telo ustvarja iz sebe poleg življenja tudi razkrojne, pogubonosne snovi. Kolikor prej te snovi izginejo, toliko bolje.
Socijalistična ideja je lepa, zdrava in mogočna ideja Ideje so sicer vezane na osebe, a od njih niso odvisne. Zdrava ideja ostane In najde vedno nove zagovornike.
Zagovorniki vsake ideje pa morajo biti ljudje, ki visoko cenijo in spoštujejo svoj princip, brez vsakih kompromisov. Tudi socijalistična ideja bo trda kot jeklo, če bodo njeni pristaši in zagovorniki princl-pijelni ljudje, katerim so malenkostne osebnosti deveta briga.
Včasih so krize zdrave, ker nam odkrivajo naše lastne napake. Spo-
bližnjo bodočnost, čeprav se njegove besede včasih približujejo skrivnosti svetopisemskih: »Bog je bog živih ne mrtvih,« ostanejo vselej prikovane na zemljo, uklenjene med štiri stene.
In sadovi njegovih besed?
Vaška Pepel se je dvignil, da odide. Toda življenje mu razbije upanje, da jo vzame seboj svojo Natašo. Goli človek se zbudi, ubija, da samega sebe pogubi. Z njim je propadla Nataša.
Izpiti akter sanja o mramornatih kopalnicah, kjer se bo otresel vsega blata, ozdravil svojo bolezen in bo začel lahko znova. Toda to so bile sanje iz jutra v večer, kajti iznova začeti, zemlja ne dovoli. Dvignil se ie za ped više in tam obvisel, da za vselej ozdravi.
Iz temne kleti jih dvigne Luka do dvorišča, kjer je vsaj nebo nad njimi odprto. Kakor, da so duše ozdravljene, se zazdi človeku, kajti pogledi so uprti v nebo. Toda Luka ni zvezal z njimi svojega lastnega življenja. »O pravem času«, jo je popihal. In tedaj se zruši vsa stavba in
znavanje in ostra kritika samega ser be so pa prvi predpogoj do moralne moči In do principijelnosti.
Mogoče je nekaj napak tudi v nas. Zakaj ne? — Vsak jih ima! To ni nič hudega, če jih pravočasno spoznamo, priznamo in odpravimo kot bolni del telesa, magari z nožem ta pred javnostjo. Posebno pred jav-nostjo! Socijalizem ni čmrlj, ki živo-! tari v drevesni duplini, ampak je principijelen program, ki je namenjen za ljudi in za javnost. Modro molčanje o naših vrlinah in ostra krit tika naših napak pred vso javnostjo, katere sodba nam ne more biti Ireler vantna, bosta za nas najboljši lek proti napakam in boleznim in ob-< enem najboljše priporočlo za socija-. listični program.
Svoje ozdravljenje bo pa dosegla socijalistična stranka iz svoje moči.
Boj delavstva za eksistenco.
Froota delavstva, Id jo je nesrečna gonja osebnih špekulantov in nevednežev bit* jako zrahljala tudi v naši državi, zadobiva polagoma zopet prejSnjo obliko in trdnost, I, seveda Je to povsem naravno! Danes delavstvo ni več depo orodje političnih srlu-
povrnejo se v klet. Geometrični liki so se nekoliko spremenili. Klešč ne rabi zase več kroga, razvozljal se je v vijugo med ljudmi. Pravokotniki so za druge, za Satina, barona. Na-* stjo in Bubnova so le še črte, ki jih vodijo tja. kamor je odšel akter. Vprašanje dni je, koliko časa bo še grizel baron svoje jabolko, Nastjo ter bo živel od nje. In Satin. najmoč^ nejši med njimi, ki gleda po svoje resnici v obraz, bo storil ta konec, še tišje, ko spozna v svoji resnici laž in se bo vsega naveličal. Nehote sem čutil, da je Bubnovu odmerjena najdaljša pot, kajti v njegovi pesni živi in diha obup za vse... Toda tudi on pride na vrsto...
Toda ko stopiš na cesto in nad teboj potujejo zvezde v brezprosto-rii. ne najdeš pokoja pred tistimi štirimi stenami, refren strašne pesmi Bubnova se razdivja v grozno me-i lodiio in duša se sprašuje zaman 5 »Ali si tudi za tč, trpel in prelil svojo kri o Kriste?«
Nemi prizor in preko. Kdo bi obsegel vse bogastvo njihovega ustvarjanja? Moj namen ni govoriti
podjetjih ne sme dnevno trajati delo nad
■istčev kakor ie bilo do nedavna in Sc v Ujem ne M bilo nikakršne druge zavesti kakor ta, da je delovno ljudstvo poseben razred, ki ga podjetniški razred izkorišča, bi bila že to tako močna zavest, ki je vsta-nu združiti trpeče delovne sloje v eno vrsto k skupni obrambi in k skupnemu deta. S tem je ustvarjena skupina, ki inta le se nalogo, da prouči pot in cilj svoji fronti, ki ga edino najde v pravem čistem socializmu brez tistth meščanskih balzamov, sporočil in naukov o dolžnostih gospodarjev do služabnikov in drugih takih gesei, ki so v tolažbo nezavednežem in v potuho gospodujočim slojem.
Nedavno so strašili od vseh strani s krizo v industriji. Kriza je tudi imela precej težke posledice za delavstvo, zlasti v kovinarski stroki ln pa v strokah, ki že ves čas med vojno in tudi sedaj ne obra. tujejo.
Zdi se pa nam, da ta kriza ni tako velika, kakor jo pokazujejo. Pri zadnji bel grajski gospodarski konferenc! se Je marsikaj ukrenilo, kar N moralo pospeševati razvoj industrije, a vkljub temu groze podjetja, tako n. pr. v Guštanju jeklarna in v Čelu IVestrova tovarna, da bo morala odpustiti iope< večje število delavstva.
Predpogoj pri vsakem človeku, ki naj bo za delo sposoben, je zdravje. Kjer ui zdravja, tam je doma nesreča. Isto, kar velja za posameznika, velja tudi za cel narod odnosno ljudstvo cele države. Zato je dolžnost državnikov, da z vsemi možnimi sredstvi negujejo ljudsko zdravje, skrbe za zdravstveni pouk ljudstva, pazijo, da Je v državi dovolj veščih in sposobnih zdravnikov in da se v vseh okrajih nahajajo državne in deželne ali v skrajni sUi, če državniki »skrbe« za ljudsko zdravje ko danes pri nas, privatne bobiice, ki morajo prostorno tudi v najhujšth časih, v slučajih epidemije, past orno popolnoma zadostovati za določeno število prebivalstva.
Pri nas v Jugoslaviji nismo do sedaj imeH nobene enotne zdravstvene zakono-da Je In tudi ne ljudi, ki so zasedli avtomobil min. za narodno zdravje In se vsaj poleg vozarenia zanimali tudi za narodno zdravje. Zato je biki vsako harmonično in plodonosno delo za povzdigo narodnega zdarvja izključeno. Ker je ljudsko zdravje v Jugoslaviji zelo šibko ki ga posebno tuberkuloza, malarija in v zadnjem času tual spolne bolezni zelo rušijo, je nujna potreba, da se uveliavj moderna bi socijalna zdravstvena zakonodaja.
V zadnji številki »Glasnika« ministrstva za narodno zdravje, ki izhaja pod uredništvom dr. Andrije Štamparja, so objavljeni načrti sanitetnih zakonov. Avtor teh načrtov je v resnici zelo uvldljiv in ima vsekakor zelo veliko zmisla za'' povzdigo narodnega zdravja. Zakonsld projekti so zelo napredni in je le za obžalovati, da vsled nerazumevanja sedaj vladajoče ban-kokratije za ljudsko zdravje ne bodo nikdir uveljavljeni. V tej svoji trditvi se nikakor n« motimo. V naslednjem navajamo posamezne važne določbe glavnega zakonskega načrta o čuvanju narodnega zdravja.
•
Zdravstvena prosveta.
Ministrstvi narodnega zdravja ln prosveta morata po tem zakonskem načrtu skrbeti za zdravstveni pouk ljudstva. In sicer potem ljudskih predavanj o zdravju, osnovanja posebnih potujočih skupin za poučevanje ljudstva, ki bi imele na razpolago vsa potrebna denarna is materijaJna sredstva, s prirejanjem stalnih ln premičnih razstav iz vede o zdravju in z izdelavo zdravstvenih ustanov za prikazovanje narodu. V vseli državnih in privatnih šolah ;e pouk o zdravstveni vedi, katerega načrt
a maskah, značajih, sceneriji in o vsem ostalem. V spominu mi žive tako silno tisti nemi prizori, ki so mi razodeli vso silo njih ustvarjanja. V teh prizorih, ki tvorijo nekak od-rror. da se človek za hip zave. sta Cehov in Oorkij nakopičila vso tezo tiste tajne, ki vodi človeka v vesoljstvu od veka v vek. V teh nemih prizorih sta približala človeka brezčasju In podajati to. se pravi, podati tisto večno silo. katere imena si človeštvo ni upalo izgovarjati.
Pred menoj vstaja podoba Astro-va (Kačalova), ko se poslavlja od strička Vanje in Sonje. Ne ve. kaj bi dejal Ozira se po njih, nerodno se premika po sobi, roke blodijo same t»d sebe. Pred seboj gleda izmučeno Človeško dušo. ki se je umirila po strašnih viharjih, našla zopet svoj tir in občutila vso trpko grenkobo njegovo. Morda najde v njem svojo ntebo in pozabljenje. Posamezni žvižgi motijo nadzemsko tišino, toda takoj utihnejo ker se zgroze pred tem molkom. !n ustvarjen je trenutek. ko čutimo, da sta se striček Vanja in Sonja približala še nekemu drngemu življenju, ki ga ne vidimo »n nc otipamo.
V tem primeru moreta biti odločevalna dva momenta:	ali	je	temu	kriva prejšnja
slaba gospodarska politika, malomarnost v pridobivanju trga aH pa je za vsem tem tudi naval industrijske zveze na »visoke« delavske plače, ki jib vedno tako radi navajajo vsi meščanski Usti kot vzrok, da se Industrija ne more razvijati. Najbrže se ne motimo, da je to sistematično uprizorjena akcija, ki je osredotočila svodo smer na kovinsko industrijo, ker ]e to najbolj razvita in dobro organizirana panoga. Če se po- ’ sreči industrijcem, da tukaj zasekajo občutno rano v delavske mezdne razmere s tem, da delavstvo izstradajo in ga prisilno k detu za sramotno nizke plače, bodo in-dustrijci potem to svojo akcijo, nadaljevali tudi v drugih strokah.
Iz tega razloga Je Jako važno, da se delavske organizacije za vprašanje bodoč’h bojev bolj zainteresirajo. To, kar se pripravlja. v železni industriji, to se bo nadaljevalo, zakaj neobzirnost kapitalizma ie velika. Z občudovanjem se torej zgražamo nad lahkoinišljenostio delavstva po nekaterih krajih, kjer deloma cepijo organizacije v klerikalne, narodno socialne in četo komunistične, namesto, da bi se združilo. To lahkomišljenost treba najprej odpraviti, pa pojde!
predpiše minister narodnega zdravja skupno z ministrom prosvete, obvezen. — Pred vstopom v zakon dobita zaročenca tiskan pouk o važnosti zdravja ln o škodljivem vplivu bolezni na nezakonca ta potomstvo.
Poročiti se ne smejo osebe, ki bolehata na duševni bolezni, božjasti, težki živčni bolezni, moralni propalostl, na tuberkulozi ali so spolno bolne.
Zaščita materinstva ta deee.
Materinstvo ie naj večje važnosti za ljudsko zdravje. Zato se zanj zagotovi posebno varstvo s strani države.
Nobena noseča žena ne sme dva meseca pred in dva meseca po porodu deiati v tovarniških ta industrijskih podjetjih. Ce Je njen socijalnl položaj težak, h mora izgubljeno plačo povrniti država.
Vsak slučaj naturnega ali umetnega splava sta dolžna zdravnik ta babica naznaniti pristojni zdravstveni oblasti.
Zensko nočno delo je sploh prepovedano v podjetjih, v katerih je trio izpostavljeno posebnim nevarnostim.
V mestih ta krajih, kjer Je potrebno, se more na zahtevo ministrstva narodnega zdravja razlastiti privatna lastnina za otroško igrišče.
Podjetja, v katerih dela nad 20 žensk, morajo imeti posebne prostore, kjer morejo biti deteta ta ntaii otroci zaposlenih mater.
Zaščita zdravja šolske mladinec
Vsakem otroka mora pred vstopom v šoto preiskati državni ta šolski zdravnik m ugotoviti, da je sposoben obiskovati šolo. To Je potrebno vsled tega, da brini otroci ne prenesejo bolezni na druge, zdrave otroke, ta da dobe potrebno vzgojo.
Pri vpisu v šolo še razdrie vsi oui j otroci, ki potrebujejo posebno zdravniško nego. Ce pa število takšnih otrok doseže 20 odstotkov celokupnega števila vpisanih otrok, se morajo zanje otvoriti posebni oddeliti.
Ctm bo to možno, nastavi ministrstvo kot državne zdravnike posebne šolske zdravnike s predpisanimi pravicami ta dolžnostmi, ld bodo zdravstveno nadzorovati posamezno šolo ali več šol skupaj.
Šolski pouk naj se vrši v prosti prirodi, kjer je to mogoče. Zato mora biti v budže-tu za zgradbo šot v prosti prirodi zagotovljen poseben kredit.
Za povzdigo zdravja delavcev.
Posebno važno je za zdravje v kakih prostorih delajo delavci, zato je zrio dobro
Kakor lahen vetrič, ki narašča dokler se ne vspeni kot orkan, je bila nesem: »Ta... ta... tam...« med Mašo (Čehovo) in Veršininom tKačalovom), ki sta se toliko časa iskala 2e preje v sobi ob tihi pesmi se zazreta v daljavo in njuna pogleda se srečata v dalji, očem nevidni. Kakor bi se združilo dvoje vspo-iednih premic. Teh par akordov v drugem prizoru pa me je pretreslo, kakor gromenje pred silno katastrofe. Zazdelo se mi je, da hočeta ustvarjati prizor in vesoljstvo. Dvo-e zvezd zažari, v blaznih vrtincih se približujeta druga drugi in v naročju si izgorita.
Med štirimi golimi stenami je legel Firs (Pavlov) k počitku... Spočetka so med mrtvimi stenami živele še besede, potem nerazločno mrmranje, kakor bi se približevala smrt s svojimi koščenimi koraki. Ko so vstrepetala naša srca in od groze nismo ničesar več videli, je stopila tiho v sobo. Pod njeno koso so padale generacije.
Stari Luka se pokriža pred božjo deklo Ano. ki je prestopila vrata večnosti. Tih, nem poklon, križ po-
v zakonskem načrtu, da določa, da tie srne nihče izvrševati oziroma vršiti dela prej, dokler ne pregleda nadležna zdravstvena oblast prostorov, ki so namenjeni za to delo, ta ne da za to dovoljenja. Ravno tako mora prej zdravstvena oblast odobriti načrte in mesto, kjer namerava katera oseba zgraditi tovarno aU kakršnokoli podjetje.
Zdravje delavcev v vseh podjetjih mora stalno nadzorovati zdravnik. Najmanj enkrat tedensko mora pregledati nadležni državni ali za ta pose! posebno postavljeni zdravnik, in ugotoviti, če so zdravi ali če mogoče delo oziroma prostori škodujejo zdravju, če zdravnik ugotovi, da je delavsko zdravje na kak način privedeno v nevarnost, mora to naznaniti pristojni zdravstveni oblasti. Ta je dolžna takoj uradno Intervenirati In prisiliti lastnika tovarne ail podjetja, da odstrani najdene nedostatke v določenem roku.
Vsako podjetje, k! ima zaposlenih 20 delavcev ali več, mora imeti posebne prostore za slačenje, čiščenje ta kopanje.
V tovarniških podjetjih ne smejo delati osebe, ki še mso stare 15 let — V podjetjih, ta' se bavijo s posli, ki škodujejo posebno ljudskemu zdravju, ne sme noben delavec delati nad šest ur dnevno. V ostalih
Sodrug Wallhead je dalje Izvajal: Resolucija o unperiiatizmu ta socijalri revoluciji ugotavlja, da je svetovna vojna posledica imperljaliztna in da je kapitalistični sistem v svojih temeljih razruvan; o tem ne bo nihče dvomil. Vsem narodom, ki so Jih potegnili za seboj v vojni metež, se le reklo, da se morajo vojskovati zato, da branijo svojo deželo. Angleška Independeut Labotu Party (neodvisna delavska stranka). ni tega nikdar verjela; med vojno ie angleškim delavskim masam tudi povedala, da je to imperijalistična vojna, ter da bodo po končani vojni videli, v katere namene da so se rabile njihove moča. Danes, ko vlada na Angleškem velikanska brezposelnost, vidi angleško delavstvo, v katere namene ga je buržoazlja zlorabila. J. L. P. goji sicer malo simpatije do gospoda Llojrd Georgea, toda eni besedi, ki Jo Je Lloyd George med vojno izustil, sem verjel Lk>yd George je namreč rekel neki delavski de-putaciit. da angleška buržoazlja ne vodi vojne vsled tega, da bi si osvojila ped zemlje. To sem tudi verjel ta to se Je tudi izkazalo kot resnično; kajti versaillski mir ie razširil angleški teritorij za maijone kvadratnih mil] zemlje. Kaj naj bi pa Angleška tudi delala z eno samo pedjo zemlje? Na eri sami pedi zemlje se ne da napraviti nobenih rudarskih podjetij, tovarn ta plantaž, na ped zemlje ri mogoče naložiti nobenega kapitala in iz pedi zemlje se tudi ne da dobiti nobene nadvrednosti. Milijoni kvadratnih milj zemlje, to Je bilo tisto, za kar se je Angleška vojskovala. S stališča angleških delavcev moram izjaviti, da se bore z vsemi silami zoper versaillsko pogodbo že od prvega trenutka, ker nikdar ne morejo verjeti, da naj taka pogodba ropa ustvari svetovni mir, marveč so prepričan’, da pariški mir nj ničesar drugega kot vir novih vojnih nevarnosti. Pariški mir je narekovala roparska grabežljivost v čiste kapitalistične namene, m po mojem mnenju le naj važnejša naloga delavstva vsega sveta, da se bori zoper ta »mir«. Angleški kapitalisti pravijo sedaj mnogokrat angleškim delavcem: Nemci so izgubili vojno in mi Angleži smo jo dobili. In na Angleškem je sedaj dva in pol milijona brezposelnih, ki danes vsi vidijo, da se ni vodila vojna zanje, v njihovo obrambo, temveč le za interese tistih, ki kaj imajo, tistih, ki Imajo tovarne ta rudnike ta ki vsled tega obvladujejo družbo. I. L. P. je odločena, da vztraja v svolem boju zoper taiperljalistično vlado in
čez naznani smrt; zvezda se je utrnila. Akter se zgrozi. Strašen jc njegov pogled ob tern prepadu, ki je odprt v vesoljstvo. Le hip je zadostoval. da ie življenje obstalo in se rodilo vprašanje: »Kam je šla?«
V teh prizorih ni govoril samo pisatelj, ampak nekdo drugi, ki vedno iznova polaga v duše te slutnje. Med pisanimi besedami živi tajnost, Kateri ne vemo imena.
Kakor so doživljali hudožestve-niki na odru v nemih prizorih to razodetje, tako so ga nam ustvarjali tudi v živih. Toda ne le v drami, dialogu in monologu, temveč celo tain. kjer je pisatelj predpisal le par kretenj ali opazk. V mislih imam prizor med Veršininom in Mašo ob slovesu. Čehov je predpisal neme kretnje, nar besed, toda iz tega se je razvilo dejanje, ki jc govorilo o sintezi ljubezni.
Kdor bo sedaj obujal v spominu take prizore, bo šele spoznal, da so ustvarjali več kot resnično življenje. da so zajeli tudi »preko« in lc ! tako je postala beseda meso.
J. K.
osetn ur.
Zdrava stanovanja!
Nobene stanovanjske hiše ne sme nobena oseba preje zgraditi, ne popraviti, dokler tega ne odobri pristojna zdravstvena oblast Za potrebne zgradbe zdravih stanovanj, more oblast v splošnem interesu eks-proprllrati privatno posest. Velika podjetja ta tovarne morajo zgraditi stanovanja za delavce po zahtevaj pristojne zdravstvene oblasti.
Vsakdo more javiti pristojni stanovanjski oblasti, če je njegovo stanovanje nezdravo. Pristojna oblast mora takoj nato se prepričati, v koliko taka prijava odgovarja resnici, in če ugotovi, da stanovanje ni zdravo, prisili lastnika, da ga v določenem roku popravi Ce tega hišni posestnik ne stori v določenem roku, popravi in uredi stanovanje zdravstvena oblast na njegove stroške.
To so glavne misli najvažnejšega ta temeljnega zakonskega načrta o ljudskem zdravju. Zakon je zelo napreden in če ga bo na prihodnji parlament sprejel, bo zelo velik korak naprej v ljudski higijeni.
njene imperijalistične cilje, zoper njeno imperialistično mirovno pogodbo, ter da ne miruje prej, predno vse to ne neha in prodno srednjeevropski narodi ne dosežejo svoje svobode, da zopet vzpostavijo svoje gospodarsko življenje.
Kakor ne more biti brezmejnega Individualizma v razmerju do posameznika, taico ga tudi ne more biti v razmerju do narodov. Kakor individuji, tako morajo tudi narodi živeti v družbi in vsaka krivica, ki zadeva en narod, zadene ravno s tem vse narode. To občutilo angleški delavci danes prav zelo. Angleški kapitalistični razred danes ne misli na ničesar nujnejšega, kakor na to, kako bi Nemčiji odvzel še tistili par ladij, ki so Nemčiji še preostale, ln čim se to dogaja, so delavci ladjedelnic v Tyne ta Clvde brezposelni, ker more angleška kapitalistična družba svoje brodovje povečati z naropanimi nemškim! ladjam! Isti delavci, ki so v ladjedelnicah v Tyne in Clyde s svojim delom podpirali vojno, izvedo sedaj, da Jim to podpiranje vojne ri prineslo ničesar drugega kakor brezposelnost la znt-žavanje mezd. AnscleSkemu deHvstvu se ie med vojno reklo, da Je treba nemški militarizem razbiti, in jaz tudi mislim, da ie razbitje nemškega militarizma prav dobra stvar. Toda s tem pa narodom ri ustreženo, če se na mesto nemškega stav! sedaj kak drug militarizem. In kakor bi bilo hudo. da bi Evropi vlada! nemški militarizem, tako je tudi hudo, da danes francoski militaristični razred vlada Evropi. In kakor ie bi želeli, da nemška mornarica obvladuje ocean, ravno tako ri prav nič boljše, če '1 nadvlado na morju pristaja Velika Britanija, Združene države ta vstajajoča Japonska. Mislim torej, da je dolžnost delavskega gibanja, da pove vsem izkoriščanim masam vseh dežel: Imperijalizem je vaš skupni sovražnik in vaša najvažnejša doižnost ie, da ustvarite edinstveno fronto zopet tega skupnega sovražnika.
Biseru v angleški kraljevski kron! so dali Ime »India«. Kad da danes Indija v sistemu imperijaiizma pomeri, to ie danjs več kot kdaj poprej jasno razvidno. Angleška kapitalista Armstrong in Bickers na lagata svoj kapital, ki sta ga iztisnila iz nadvrednosti dela aevgleškSi delavcev, v Indiji, kjer Jima delajo v predilnicah in železarskih podjetiih tamkajšnji hinduški domačini 6! ur na teden za plačo tedenskih pet šilingov!
Kapitalist sili delavce r medsebojno konkurenco, stav! Izdelke indijskih kultiev Izdelkom delavcev v evropskih deželah nasproti ta tako pritiska na mezde le-teh delavcev. Toda dočim so bili delavci pognani v medsebojno konkurenco, je kapitalizem tu in tam ostal isti, kajti ista kapitalista sta. ki posedujeta podjetja na Angleškem m pod’et}a v Indiji. Z.ati prstan angleškega podkralja v Indiji Je samo sov tež okovom, v katere so angleški delavci j ta način okovani. Brezposelnost in beda sta na Angleškem ogromna. Potem ko si Je Angleška naropala milijone kvadratnih milj zemlje in si podjarmila toliko ljudstev. Je angleško delavstvo še mnogo bolj tlačeno kot kdaj poprej. Za vse narode sveta Je le ena rešitev: da svoje sile združijo za zrušitev kapitalističnega sistema, za osvoboditev delavskega razreda iz okovov imperliali.’-ma ta za ustvaritev socijaliztna.«
Uresničenie pravice-
V Ameriki izhajajoči »Proletarec« piše:
Ali je pravica do življenja uresničena?	,	.
Toliko kolikor cela kopa lepili in praznih besed.
Če se jemljejo posamezni deli namesto celote, se lahko dokaže vse, kar se hoče, S svetim pismom lahko
dokažem pregrešnost vojne; s sve-tim pismom ialiko dokažem opravi« čenost vojne.
človekova pravica do življenja je zajamčena. Cerkev prepoveduje umor in država ga prepoveduje. Cerkev ima v ta namen armado duhovnikov od kaplana do papeža. Država ima varnosten aparat od policista do predsednika najvišjega sodišča.
Noben človek nima pravice, da bi me umoril. Ampak družabni red jo iraa.
Življenje je treba vzdržavati. To zahteva zakon, ki je močnejši od vseh človeških postav: Prirodni zakon. Vzdržavati ga je treba s hrano kakor ogenj s kurivom. Največji gozdni požar mora ugasniti sam od sebe. kadar zmanjka lesa in druglti gorivih snovi. Če telo ne dobi hrane, odprhne življenje kakor lastavica v jeseni.
Kapitalistični družabui red pravi:
Hrano dobiš za denar. Če nimaš denarja, ne bo kruha in krompirja.
Odkod dobiš denar?
Najboljše je. če ga podeduješ prav velik kup.
Ce ni šlo tako, izkoriščaj tuje delo.
Če tega ne moreš, delaj sam.
Velika masa ne more izkorišče-vati mase. Pojem izkoriščanja je v tem, da je izkoriščevalcev malo. Izkoriščanih pa veliko.
Torei — delaj. Zasluži si svoje potrebščine. Tako jim ne boš mogel zadostiti, kakor kapitalisti, ampak vsaj golo življenje si boš ohranil.
Ampak o delu odločuje tisti, ki ima stroje, tovarne, železnice, rudnike, parobrode itd. Če ti ne da dela, ga nimaš. Če nimaš dela. nimaš-.de-narja; če nimaš denarja, nimaš hrane. Če nimaš hrane, ti vsa pravica do življenja in vsi njeni cerkveni ln dižavni čuvaji ne pomagajo.
Idealna, prirodna. sveta pravica do življenja umrje, če ti zapro tovarnarji vrata, ln s pravico lahko umr« ješ sam.
Zajamčiti more pravico do življenja le družabni red.
Kapitalistični red ne stori tega. Ne more storiti.
Torej je treba drugega družabnega reda. takega, da bo človek neodvisen od socijalnega »slučaja«. -
Ker človeštvo ne dobi brez dela, kar potrebuje, bi se moralo delo smatrati za dolžnost. Ne pogača, ne kruh ne rasteta sama od sebe. Hiše ne stoje od predadamovih časov po mestih. Obleka ne visi na drevju.
Delo je pogoj človeškega življenja.
AH če je pogoj, mora biti tudi njegovo jamstvo.
Tak družabni red potrebujemo, da bo človek, če opravlja potrebno delo. užival vse, kar je potrebno za žvljenie. Dolžnost dela za pravico de živijenja.
Komur ni v kapitalističnem redu zagotovljeno življenje, popolno življenje. se mora bojevati za socijali-stični družabni red.
Politične vesti.
+ Današnji »Sloveneca prinaša o An« tonuKristanu nebroj grehov. Mi vemo, kdo Je »Slovenčev« informator, vemo pa, da ri lepo, če se udriiia iz lastnih vrst sedaj oo človeku, ki ima za delavsko gibanje tudi svoje zasluge. Zakaj so bili pa občni zbori stranke, ki so v prvi vrsti določeni kot forum, pred katerim se naj obravnavajo Interne strankarske zadeve? O stvari sami bomo pa še govorili.
+ Milenko Vesnič je poda! ostavko kot naroden poslanec. Sedaj so to ostavko sprejeti in bo stopil na njegovo mesto prota Matija Popovič. — Mileta torej sploh ne mislijo pt' :ati v Belgrad — jim v Parizu preveč rabi. Da bo pa vseeno še prišel nazaj, kažejo različna znamenja. Vlada trdno stoji, torej le Se čas, da se umakne kandidatom na razpoloženju. Ne bojte se hudega, Vesnič med dvema stoloma, zato še ne bo kruha stradal. Da, bclgralska porodica!
+ Milijarde, ki frče v zrak. V finančnem ministrstvu izdelujejo budget za leto 1920/21. — »Na prvem mestu stoje strožkt za voisko, ki Znašajo 2 In pol tnllUarde dinarjev«. Lansko leto ie zahtevala vojska 1„200,000.000 dinarjev! — Ministrstvo zgradb dobi 2 milijardi — vse premalo v primer! s prejšnjim — Ministrstvo ver zahteva 80 milijonov (lansko leto 40 mil.!). — N. B.: O prosvetnem ministrstvu ri danes niti govora, zato si prihranimo opazke za pozneje.
+Albanska vlada Je napravila korake, da se zaščitijo pravice manjšin. — Albanska vlada Je na Albanskem v manjšini, torej Je treba pravilno razumeti ta modernizem v Albaniji.
•f Poljska ie baje dobtia nalog, da zasede Vzhodno Prusko in tako podpre ak-
Zdravstvena zakonodaja.
Angleški imperijalizem.
(Konec.)
biev. 62.
NAPREJ.
Stran 3.
cljo, da Nemčija poplača svoje dolgove. — Radi zasedbe Nemčije ne bo platala dolgov, vsa;' jih Se tako ne more. Pač pa bodo zavezniki z zasedanjem nakopali dolgove na hrbet, poleg tega pa še sovraštvo velikega naroda. Vse kaže, da se zopet bližamo »bodoči — zadnji« vojni . . .
+ Bodoča finska vlada se sestavi na sporazumu treh meščanskih strank. Socialisti stopijo v opozicijo.
+ Novi Španski kabinet Je sestavil Sa fazare, kameri je sebi pridržal predsedništvc Minister za zunanje zadeve je markiz de Rema, minister javnih del La Cierva. Reakcija na Španskem gre svojo pot. Ni česar se ni naučila, ničesar ni pozabila. Na učil se je bil samo Mama, kateremu so pred Sala z arom poverili sestavo nove vlade, a ;e to nalogo odklonil. Maura o sebi prav dobro ve, kako slabo je zapisan med Španskim ljudstvom še izza tistega Sasa. ko je skušal kot ministrski p red sed nik uvesti v domovino inkvizicije najhuj&l absolutistični teror. Maura ve, da med Spanci Datovih morilcev še ni zmanjkato, Pa jih privošči Salazaru raje kot sebi.
+ Dobra Je! Neki hrvaški Hst prinaša nastopno anekdoto: Predsednik ministrskega sveta 2. PaSič je stalno nosil akte domov, da jih tam prebere in reši. Ko ga )e neki dan šef njegovega kabineta opomnil da sedijo v vladinem predsedništvu štirle tajniki, ki imajo časa dovolj, da vse akte prebere'0, se ie g. Pašič začudil: »A! Pa jaz sem, veste mislil, da ste vi, sami Um v službi!« — Pri nas na Slovenskem v malem ministrstvu sedijo tudi možakarji — tajniki in ne - tajniki — ki bi imeli časa dovolj, da bi vse akte, kolikor jih je, v enem dnevu prebrali; pa se, bogmej, še ni nihče začudil. Čudno!
Dnevne vesti.
Likvidacija vnovčevalnlce za živino. Deželna vlada Je v današnji seji sklenila naročiti vnovčevalnici za'živino in mast, <la konča likvidacijo najkasneje do 15. apri-b tl - Nadalje ie deželna vlada sklenila, da se razpusti Gospodarska komisija »a stvarno demobilizacijo ter se preosnuje zavod v državno institucijo: njene posle bo izvrševal vladni komisar. Za vladnega komisarja je imenovala deželna vlada vladnc-g svetnika dr Ignacija Rutarja.
Gospodu poverjeniku za socialno skrb In stanovanjski komisiji. Prve dni tega me seca so i»»la ubogim barakarjem v Spodnji Šiški, na Martinovi cesti, pri Kolinski tovarni in na Kodeljevem po odredbi gospoda ovanskega povišane stanarine za 150% z motivacijo, da se morajo barake vzdrževati. Ubogi barakarji, begunci, ki so po večini izgubili svoje imetje po invaziji Italijanov, naj bi s plačevanjem previsoke najemnine /ab arake. ki državo fakt!čno niso veljale niti vinarja, podpirali državne finance. Poprave so se vršile z gotovim denarjem, take da je vzdrževalni stroSek le majhen. Gospodom torej nd potreba obTesti plačevati dasi imajo danes obresti od teh stanovanj že v cenah, katere so ti trpini plačevali s stanarino doslej. Soba s štedilnikom je .staia prej 20 K, sedaj 50 K, soba in kuhinja 40 K, sedaj 100 K; dve sobi !n kuhinja 60 K, sedaj 150 K; tri sobe s ku hinjo SO K, sedaj 200 K. Okrožnica pa pravi. da bodo morali ti trpini, ako nočejo n? £e«o, povrhu tega še druge doklade pla-evad. Vložili so spomenico pri gospodu Poverjeniku za socialno skrb, ki je obljubil ePutacrii, da bo osebno stvar preiskal. Bil-a se prvi april, torej prosimo, da gospodje, ks imajo o stvari odločevati, da jo pospešijo. Dve leti se že vlačimo po barakah ta vaaonlh, vse akcije pa padajo druga ta drugo v vodo. In ti, če ne moreš plačat;, na bakli? od milo nebo, saj je pomlad. -Barakar
Usposobljenosti)! izpiti za poučevanje na kuhinjskih gospodinjskih šolah za meščanske sloje se bodo vršili glasom nared-be poveroeništva za uk in bogočastje št. 66. Uradni list z dne 9 marca 1921 št 25 na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani. Kandidatinje se pripuste k temu izpitu le pod sledečimi r>ogoii: Potrdilo o državljanstvu SHS; potrdilo o doseženi starosti 20 let; potrdilo o pridobljeni predizobrazbi na kakem najmanj smotru meščanskih šol odgovarjajočem zavodu s pravico javnosti; potrdilo, da je kandidatka dovršila gospodinjsko šoio s pravico iavnosti: potTdilo, da i* obiskovala kandidatka seminar za izobrazbo učiteljic za kuharske in gospodinjske Sole: ali pa potrdilo, da se je vporabilo kandidatko skozi najmanj 10 mesecev kot ®®polnoma zaposleno pomožno učno moč kuharski ali gospodinjski šoli s pravico slovit*”'- Koleka P®"051' Prošnji, ki jo je na-neca dptn??0slati Da ravnateljstvo mest-marca Si f* lfce5a v Ljubljani do 31.
b) lastnoročni'popi0^..5*1 a) ,kfStni liSt’
ško izpričevalo o IuSKSlS Šolska Jn vsposobljenostna izzvala J domovinski list. — Ravnateljstvo mina
dekliškega liceja v Ljubljani.
Postalenačelnik g. Fortunat Kink iz Stor pri Celju nam le posla! kot poslano poprauk na dopis iz Stcr, ki jc bil objavljen dne 8. marca 1921. Popravek je pre-’ tej neokusen po našem mnenju, koliko pa ;e
resnice na njem, bodo najboflje ved©!! prizadeti delavci. Za nas je stvar z gospodom Kinkom končana, ker smo o njem dobili že preveč pritožb.
Belgrad se spoji z morjem. V ministrstvu za zgradbe so izdelali načrt za zgradbo dveh cest: Uiice - Mokragora in Užicc-Cafetnica. Prva cesta spaja Bdgrad s Črno goro in bi bila najkrajša zveza srbske pre-stolice z morjem.
Sisek šteje 8755 prebivalcev, PetrlnJ 5602.
KuSfumi veimik.
Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Četrtek 17. Razvalina življenja. Ob znižanih cenah. Izven.
Petek 18. Bajka o volku. A.
Sobota 19. Mrakovi Izven.
Nedelja 20. Bajka o volku. Izven.
Ponedeljek 21. Razvalina življenja. B.
Torek 22. Zaprto.
Sreda 23. Mrakovi E.
Četrtek 24. Zaprto.
Petek 25. Zaprto.
Sobota 26. Zaprto.
Nedelja 27. Golgota. Izven.
Ponedeljek 28. Razvalina, živ!Senja. Izven.
Torek 29. Zaprto.
Opera:
Četrtek 17. Zlatorog. C.
Petek 18. Thais. D.
Sobota 19 Fra Diavolo. Izven,
Nedelja 20. Zlatorog. Irven.
Ponedeljek 21. Zaprto.
Torek 22. Koncert gdč. Amellje de Bartfeldove. Izven.
Sreda 23. Thals. B.
Četrtek 24, Zaprto.
Petek 25. Zaprto.
Sobota 26. Zaprto.
Nedelja 27. Zlatorog. Izven.
Ponedeljek 2S. Tosca. Izven.
Torek 29. Zaprto.
•
Dr. France Veber: Uvod v filozofijo. Pota in cilji 3.—4.20. Založila Tiskovna zadruga, Ljubljana 1921, 352 str. Cena mehko vezani knjigi 72 K, po pošti 3 K več. Glavni namen, ki ga zasleduje avtor s tem spisom, lež' v točnem izkazu filozofije kot samostojne znanosti poleg drugih znanosti. Zato se ta »Uvod« od neštevflnih tradicijskih v sodobnih spisov z istim naslovom bistveno razlikuje v tem, da ne razklada na dolgo in široko posameznih panog tradicijske filozofije, temveč da vede čitatelja neposredno v stvarne probleme same in ga s tem ob enem uvaja v znanstveno filozofsko mišljenje sploh. Tekom razvijanja teh problemov oriše avtor poleg svojega lastnega stališča tud: tradicijska in sodobna druga pojmovanja dotičnih vprašanj, tako da pripada spisu poleg zgolj znanstvene gotovo tudi sptoSno naučita vrednost Spisu Je pridelan obširen imenski in stvarni register ter navedena literatura. Omenjeno še bodi, da so v tem »Uvodu« zabeležena in podrobno razvita tudi ona javna predavanja, ki Kb je imel avtor v preteklem zimskem tečaju na ljubljanski univerzi pod naslovom »Telo in duša«. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
26. številka »Gledališkega lista« prinaša poleg programov za ta mesec članek k Parmovem »Zlatorogu« in članek »O hudo-žestvenjkih*.
Organfzaclfski vestnik.
It stranke.
Opozarjamo na diskusijski večer, ki
se bo vršil jutri 18. t. m. ob 8. uri zvečer v maU dvorani »Mestnega doma:. Vsled važnosti dnevnega reda se ga vsi čim števfi-neje udeležite.
Popravek. Torkova notica o naslavljanju pisem In brzojavk Je bila namenjena posnema ravnateljstva, ne sodrugom. Tl naj še naprej naslavljajo vse dopise za centralno tajništvo JSDS In KDZ edinole: »Ljubljana, poštni predal 168«, brzojavke pa: »JSDS Linbfjana«. Če naslavljate na druge naslove ali celo na posamezne so-druge, se ponavadi dopisovanje zakasni, razen tega pa pošta v naglici večkrat zamenja našo »Kmečko deiavsko zvezo« c klerikalno Kmečko zvezo, dočim se ne more zmotiti, če napišete samo: Ljubljana, poštni predal 168, ali pa pri brzojavkah vp’-san naslov »JSDS Ljubljana«.
Iz sfrck. creanizacii«.
Seja podružnice kovinarjev Ljubljana se bo vršila v četrtek, 17. t m. takoj po
delu. Polna udeležba pofrebna. — Načelnik.
Vestnik Svobode«
Soja centralnega odbora delavske Izobraževalne zveze »Svobode« se bo vršila v četrtek 17. t. in. ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih v Šclenburgovi ulici 6.
Ker je seja zelo važna in nujna, se je morajo gotovo udeiežitl vsi (Hani centralnega odbora. Sefe so dolini se udeležiti tudi predsednfti o*ir. podpredsedniki vseto pod-
zvez in predsednik in tajnik ljubljanske podi užnice ^Svobode«. Pridite vsi točnol
Dramattlčn) odšel; »Svobode« ns Jesenicah vprizorl v soboto, dne 19. marca v Delavskem domu (pri Jelenu) Izvirno noviteto »Razvalina življenja« spisal S. F. Finžgar. — V nedeljo dne 20. pa se ponavlja na splošno žeijo komedija »Faun«. V vlogi »Fauna« gostuje sod mg Veli ovc Iz Ljubljane. Pri obedi predstavah sodeluje društvena godba.
S. K. Svoboda Ljubljana. V petek, dne 18. t. m. se bo vršil članski sestanek. Udeležba dolžnost posebno prvega moštva In tistih, ki se čutijo v rezervi. —■ Tajnik.
Podružnica izobraževalnega društva »Svoboda« za Vodmat-Moste naznanja vsem članom in članicam zgoraj omenjene podružnice, da zagotovo poravnajo vse zaostale prispevke do 1. aprila 1921. vsaj da 26. marca 1.1. Člani in članice, ki bi ne poravnali svojih zaostalih članskih prispevkov, tetkor je že omenjeno in ki bi poravnali svoje prispevke po 26. marcu t. L izgubijo na prihodnjem občnem zboru te podružnice, ki se bo vršil v kratkem času, pravico glasovanja oziroma tudi soudeležbi. Naznanjamo pa vsem sodrugoni in so-družicam, da se prispevki do 26. marca plačujejo vsaki dan v društvenem prostoru pri Mausarju v Novem Vodmatu od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Društveno izkaznico prinesite zagotovo s seboj. Torej izpolnite vašo dolžnost.
Gospodarstvo.
Nova tovarna. Tvrdka Sajovic & Kotnp. Je napravila na Celovški cesti 26 a (Sp. Šiška) tvornico kovinastih izdelkov. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji Hi tehničnimi pripomočki, ima lastno topilnico in livarno, brusilnico in galvano-tehnično delavnico. Kakor čujemo, se bo pečalo podjetje specijelno z izdelovanjem zifonskih glavic In sprejemalo v popravila aparate za sodavlčarsko in gostilničarsko obrt, za kar iti bilo v Jugoslaviji doslej ir nobene tovarne. Z obratom se prtčn« t kratkem. Pozdravljamo novo Industrijo, s katero ie storjen zopet en korak na p »tl naše narodno-gospodarske emancipacije.
— Brzoparnlkl Trst - Nov York. Prl-čenši s 1 majem se otvori reden prekomorski promet z brzoparniki za potnike in blago med Trstom in New Yorkom.
Dopisi.
Glince. V soboto 12. marca 1921. se je vršil v Travuovi dvorani na Glineah ustanovni občni zbor Stavbene in gostilničarske zadruge, Delavski dom na Glineah. So-drug Celarc je otvoril zborovanje, Pozdravil navzoče in podal besedo sodr. Slanovcu, tajnika splošne delavske zveze »Svobode«, ki ie opisai sedanje razmere delavstva pri nas In gibanje kulturnih organizacij na Češkem. Orisal nam Je, spletke naših nasprotnikov, posebno viške*a sokolstva, proti podružnici »Svobode« na Glineah, ki dela na vso moč, da razbije to naše društvo; a je dosegel ravno nasprotno. Polival je delavstvo, naij se združi v enotno bojno črto; novi delavski dom naj mu bo simbol, dejanje ob katerega se bo-do razbili vsi naskoki buržuaznega kapitalizma. — Nato je razložil sodrug Dražd pomen stavbene zadruge, nje naloge in delo. Naslikal je delo proletarljata na češkem in na Dunaju, kjer delavstvo po končanem delu v tovarnah vzame kramp in lopato v roke in si gradi svoje domove. Povdarjai je, da se moramo otresti nesrečnega egoizma in delati skupno, da pridemo končno do cilja. Nato je bH soglasno Izvoljen naslednji odbor: Načelstvo: Celarc Ivan, Ogris Franc, Pajntar Josip, Peterca Anurej, Telban Janko. — Nadzorstvo: Mii Franc,’Mandič Avgust, Skri Pavel, Bučan Franc, Kramar Franc, Mrak Jožef. Bud:a Anton, Žirovnik Franc, Oblak Ivan. — Nato je zaključil sodrug Celarc dobro uspelo zborovanje »Stavbene in gostilničarske zadruge*, h kateri je takoj pristopilo lepo število članov. — Viško delavstvo, ki si s tem napravilo precejšen konk naprej, pristopaj * veseljem k zadrugi, v ka.tert leži tvoj obstoj in tvoja bodočnost. Pogoji so tako lahki, da jih vsakdo lahko zmaga. — ban.
Kočevje. Previdna so pota božje previdnosti ali zedinjenje komunistične In na-rodnosocijalne stranke. Dne 9. L m. se ie vrši: ta shod rudarjev, na katerem je poročal narodni predstavnik Marce) Žorga. Marcel je seyeda dobro govoril za diktaturo in klasno borbo ter se vedno obračd enkrat na profesorskega predsednika, en-kat na navzočega komisarja, kdaj ga bo ustavil. Priznavamo pa tu zaslugo narodnim socialistom, da so omogočiti komunistom zopet shod v Kočevju. Pri našem zadnjem shodu so Junaki nalepili letake, da hočejo socijaiistj vjeti rudarje na limanic* sedaj pa gredo korporativno v narodna-socijalno past, ker so volitve v občiao pred durnti. Gospod profesor je zvita »buča«, zato uporablja vsa sredstva, da M prišel do zaželjenega mesta, kočevskega žapaiu. Lenin je lahko ponosen na te IIP/, lnter-nacijotmlee, ki tvorijo mešanico komuni «tov (ti fašistov. V združenja, magari v vragom, ie moč, če so v Beljfradtt razpu-
stili občinski svet, pa bomo v Sloveniji izbrali drugačno taktiko, da postane župan v Kočevju narodni socijaJist proiesor Pa-lovoc, v Ljubljani pa papa Vencajz in v Mostah pa stari Oražen. Tako gre po načelih in taktiki delo teli ljudi dalje hi dalje, da nazadnje res nihče ne ve, kakšen »ajmoiiu ima pred seboj. Toda vzemimo stvar resno. Obžalujemo le delavstvo, Id se še vedno da voditi po političnih šarlatanih. Kočevskim in vsem slovenskim delavcem pa kličemo, pomedite že enkrat s to meščansko politično druhaljo, ki si ca-deva komunistično ime. Za delavstvo se ti ljudje niso i.ikdar zavzemali, prodajajo se vsakomur, kdor hoče, hi nedosledni in neznačajni so bili in so v svojem ravnanju. Združite se pod socijalistično zastavo, lei tvori pravo delavsko mednarodno stranko. Delavstvo mora spoznati, da je le v njegovi slogi in pravi delavski zavesti njegova rešitev.
Narodni soctjalcl se šopirijo! V nede-!jo dne 13, t. m. ob 3. popoldne so v »Kino« v Zagorju sklicali narodni socijalci shod, na katerega je prišel narodni poslanec Brandtner. Na shodu se je jasno pokazalo, da se barka narodnih socijalcev vedno boli potaplja Narodnih socijalcev je bilo na shodu 19, reci devetnajst. Drugili, sociJaHstov ta komunistov, pa petindvajset. Brandtner se Je deloma razburjal nad tako slabim obiskom, deloma pa opravičeval, da so šil ljudje v Ljubljano na pogreb. V Ljubljano pa je šlo samo sedem demokratov ki na-rodnih socijalistov. Možakar bi si tudi s teli ne bil mnogo pomagal. Najlepše pa Je, da Je Brandtner s tem samo priznal, da so reakcionarni demokrati hi narodni socijalci ena duša in eno telo. V svojem referatu je pripovedoval razne že stokrat premlete čveke ovite v nacijonalne fraze, hujskajoče proti tujim narodom, katerih je ie vsak delavec sit do črta. Novo Je bilo edino to, da \c z velkim veseljem pripovedovai; da sa se delavci razbili v dve struji v komuniste in socijatiste, ker fana upanje, da bo sedaj čas ribarjenja led delavci za njegovo zvezo, ki Je takozvana pred straža za narodni kapitalizem Obenem pa je tudi povedal, da ima ministrski predsednik Pašič trideset tisoč milijonov dinarjev Imetja. Od kod to ve, ne vemo. Pač pa smo prepričani, da ima upanje, da bo narodna socijalna zveza kaj dobta od njega, saj je to pač javna tajnost, da le narodne zvezarje porodila stara liberalna narodna stranka, ter da Ima tudi sedaj nekaj dolžnosti, da Jih tam In tu kak narodni kapitalisti malce podpre. Končno so še sprejeli neko resolucijo, v kateri hujskajo proti tujerodnemu delavstvu in uradništvu. Na shodu so pokazali, da v njihovih dušah ni nič socijalizma, pač pa jih druži nekaj narodnega šovinizma, Id nima več pomena. — Poslušalec.
Ptu). Krajevna organizacija JSDS in KDZ v Ptuju poživlja vse socialistične organizacije v ptujskem okraju, da si tevot&> delegate za okrožno konferenco, U se bo vršila v nedeljo, dne 20. marca ob 9. url dopoldne v Ptulu v gostilni pri »Belem križu«. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Na okrožno konferenco so tem potom vabljeni tudi vsj tisti somišljeniki, ki še nimajo organizacije, pa bi si Jo v svojem kraju radi ustanovHL
Po svetu.
— Brenner k Italiji. »SUdtlroler Lan-deszeitung« poroča na podlagi brzojavke svojega dopisnSca v Rimu, da je mednarodna razmejitvena komisija prisodila obč'co in postajo Brenner (važen prelaz čez tirolske Alpe) Italjji.
— Prepovedano radi tujine. Graška policija je prepovedala z obzirom do resnih časov in sdabega utiša, ki ga napravljajo drage prireditve na tujcc, vse javne plesne zabave. — To pomeni: Na skrivaj se verii-nitcj in izkoriščevalci lahko po svojih poželenjih zabavate, neumni tuJcJ pa vam bodo vaše zabave ie plačevali . . .
_ Romunska le bila pozvana, da se udeleži londonske konference. -- Z dr mre strani poročajo, da ie bil med Poljsko ta Romunsko dosežen vojni sporazum proti Rusiji.
— V Pragi osnujejo velik krematorij.
V najkrajšem času pričnejo te projekte realizirati.
— Rusko trgovsko odposlanstvo je dospelo v Rim.
— BoUševiki so glasom poročil Iz Tl-flisa zasedli Kutais, zadnje oporišče gruzijske vlade — Boljševlki v svoji notranjosti ne morejo biti veseli tega uspeha.« S tem so zaenkrat dovršili eno najsramotnej-ših izdajstev nad socialističnim proletariatom.
— Delavci zasedli tovarno. V Mar-
clriennes-au - Pont v Belgiji so delavci zasedli neko metalurgtčao tovarno, ker ravnateljstvo ni hotelo odpustiti neorganiziranega delavca. Krščanski socialci so nastopili skupno s socialisti.
—* Oriki kralj se misli, kakor poročalo iz Attsi, ponovno odreči prestolu »v interesu dinastije in bodočnosti svojih otroke, je rtkJa krajca Sofija, ko je trdovratotim pr*-
govariala, naj se odreče v prilog svojemu SiUli. — Ves interes ig skrb pa obstoji seveda -v te®, da si podajajo kljuke do« do desetega kolena.
— Volna med Panamo in Kostariko sa nadaljuje po načrtu: enkrat beži eden, drugič beži drugi. Kostaričani so se revanširall za zadnjo veliko zmago Panamcev s tem, da so zavzeli mesti Atmirante in Bocas de Toro. Gaudium pa Imajo Američani Iz — Zedinjenih držav, katerih vojne ladje že nekaj časa kurijo samo s kostariškim petrolejem, najboljšim ln najcenejšim, ker so ga kupili — zastonj.
— Največja drevesa na svetu so v Kaliforniji (Amerika); tam so drevesa vrste borovca, ki imajo v premeru 15 ni debelosti In 48 m visoka. Nedavno so posekali drevo, ta je Imelo pri korenlninah 34 ra premera in je bilo 135 m visoka
Italija — Švicarska 2 : I ( 1 : 1). Italija zmagala borbo pred 20.000 gledalci
Društvene vesti.
Občni zbor »Samopomoči« se bo vt5'[ v ponedeljek dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer v mestni posvetovalnici. Zadružniki se odzivajo, da se tega prvega občnega zbora polnoštevilno udeleže.
To in ono.
* Brezzična telegrafija v starem veko. V vvashingtonskem »National Geograph‘0 Ma«azlne« poroča v posebnem članku J. A. Klgmann, da so imeli v dobi cesarja Tiberija na neki višini otoka Capri brezžično telegrafično postajo, ki je podnevi delova.a s pomočjo solčnih žarkov, ponoči pa potom umetnega solnca. Dolgo bivanje Tiberija na Capriju, poročilo v Tacitu in navzočnost slavnega astrologa, matematika In optika Trlsiia na cesarskem dvoru potrjujejo King-niannovo domnevanje, da je. resnično obstojala taka hitra zveza med Rimom In Cap rijem. Najbrže so po&iljaU Hst senata »Acta publica«! n najnovejš* dnevna poročila Iz Rima na Capri s pomočjo svet-MmA signalov.
* Novi ples, ki za je priredila ga. VV. N. Miiierova in ki se Imenuje »brezžilnl ples«, se vrSS tako-le: Plešejo ob zvokih dve milje od plesne dvorane oddaljenega gramofona in zvoke tega prevaja v plest« dvorano brezžični telefon. — Prav po ame-rttaiukol Preveč časa, nič skrbi . . .
* Zanimiva statistika o samomorih. V Združenih državah je bMo I. 1930. 6171 sa-n»otnorov, med temi 707 otroških, žensk n samomorov je bilo 2604. Naj mlaj 51 samomorilec je bH 5 let star, najstarejši pa je o4 star 103 leta.
Poslano.*
Z ozirom na dopis iz »Štore pri Celiu* priobčenem v Vašem listu v tosek 8. marca 1921 prosim, da priobčite na podlagi § 19. tiskovnega zakona sledeči popravek: Ob-doižttve v tem dopisu so popolnoma izmišljene ln sad zlobnega obrekovanja. Laž }e oči vidna, da sem navduševal ljudi za stavko In jih potem naznanil ravnateljstvu, temveč postopal sem popolnoma po navodilih ravnateljstva.
Nesramno obrekovanje jo, da preganjam delavstvo, ki n*i ni po volji, temved vsak pošten delavec ve, da nisem nikdar štora nobenemu nič žalega, ako je storil svojo dolžnost in se z nobeno politiko no ukvarjam, kar priča občina In orožništvo.
Laž Je, da silim uslužbence in delavce k izjavam meni v prilog, ravno naspi otno so uslužbenci prostovoljno podali izjavo, da je gola laž, da Je zapustil Glinšek železniško službo vsled mojega šikaniranja, ker je v pismu ženi sam pisal, da ni on poslal dopisa »Poslano« od 11. II. 1931, temveč se je na zloben način izrabilo njegovo Ime. Vsak delavec bodisi pri železnici ali v tovarnah ve, da nlseiu proti nikomur nikdar brutalno nastopal, temveč poznajo vsi mojo miroljubnost. Da pa se m»-ram ravnati po navodilih ravnateljstva, tega ml ne more očitati nobeden človek, d4 sem s tem zalcrivil kakšno nered nos. t. Po» staja Store je za poštene ljudi vedno d'.*« stopilai n ie samo za ljudi dopisnikove vrste zaklet m preklet gradič Vsi pošteni delavci se zgražajo nad toliko nesramnostjo lažnjivega dopisnika
Fortunat Kink,
postaienačelnik v Štorah.
* Za vsebino je uredništvo odgovorno le v zmlslu tisk. zakona.
Sre nrehlaienl? Imate bolečine v nrsih9 V erln? Ali kašliate? Imate nahnd? — Dobri nriiaiell v takih hudih dneh Vam ie Felleriev Elza-ilttid! 6 dvobtatih ali 2 veliki ?neci-ialni steklenici 42 K. Državna trošarina nosebev Za^or^H sok zoner Ka-fHi in orsne bolečine 1 steklenica 9 kron.
Slaba brana Vam ie ookvarHa želodec? Fellerieve Drave El*a-krosrfiice sa snravifn v red’ 6 škat-!'ic 18 K. Onidt in poštnina po^phel. i navenelp L‘n«en V. Feller. Sluh’-ra dor.ia. Fl?atr™ St. 252. Hrvatska.
B.
LISTEK.
Branislav Nušič:
Rejenček.
Preložil Cvetko Golar.
(Dalie.)
TRINAJSTA GLAVA.
Pisarna advokata Fiče.
Na koncu dotičnega mesta kakor tudi na koncu vsakega drugega mesta pri nas, pa najsibo dotično ali ne, stoje krčme; tiste umazane krčme s prostornimi dvorišči, na katerili stoje zmeraj čez dan izpreženi kmetski vozovi, a volički, zvezani za jarem, d robe seno, ki je razprostrto pred njimi. Te krčme so navadno polne kmetov, ki se vračajo s sejmov pa medpotoma zavijejo v krčmo, da popijejo par kozarcev in se snidejo s svojci, da vsi skupaj krenejo v vas.
V takšni krčmi, ki ima ponosno ime »Narodna gostilna pri Nacijonal-cu«, v postranski sobi, se nahaja pisarna advokata Fiče. V to pisarno se pride naravnost iz krčme skozi
steklena vrata, skozi katera, četudi niso zagrnjena, se nič ne vidi v Fiči-no pisarno, ker so muhe na steklih leto za letom kot pridne čebele med, postavljale piko pri piki tako marljivo. da se niti skoz najbolj gosto zaveso ne bi nič manj videlo.
Ta krčma izgleda kot vsaka druga krčma in se v ničemur ne razlikuje od njih. Ogledalo je vdelano v okvir, ki je bil nekoč plav. in potem se vrste slike: Knez Mihajlo, lovčev pogreb, Maksimilijan na morišču in druge, kot se nahajajo po stenah vseh krčem in so opisane v vseh pripovestih naših pisateljev, katerih usoda je, da opisujejo krčme drugega razreda.
Fičova pisarna je mala soba, ali zato polna kot panj. Tu je najprej njegova advokatska miza. navadna kavarniška miza, pokrita z dvema, tremi novinami. Po mizi je razmetanih nekaj aktov, zraven stoji stara, lesena posodica za tinto, vsa polita in nesnažna, nekaj zarjavelih peres, mastna knjižica brez platnic, raztrgan koledar, ki ga mnogo manjka, kar pa Fiči ne škodi, ker so nje-
govi klijenti prepričani, da ima vse postave v mazincu.
V šole res da ni hodil, nego je bi^ najprej nekakšen vajenec, potem dve, tri leta praktikant, nato tržni birič, a zdaj je advokat. Ali zato izvrši svoj posel kakor redko kdo. Zdaj hiti na občino, zdaj v okrajno pisarno; napiše ti tožbo in pritožbo in vse, kar hočeš. In razen tega — ako hočeš kaj kupiti ali prodati tu je on, da sklene kupčijo in ti pomaga; ako ti je na tem. da komu pokvariš kupčijo, je zopet on tukaj. In kar je glavno, njega ni sram nikakega posla; on ti kupi kožo in najde odjemalce, da prodaš stare komate; poišče ti čuvaja za hišo in ako hočeš — kupi ti tudi piščance na trgu. Napravi ti vsako uslugo, poprime se vsakega dela, pa vendar — en posel je, s katerim se ponaša in ga ima za svoje glavno opravilo, to je njegov advokatski stan.
On sicer ni nikoli nobene stranke zastopal, ali v arhivu okrajne pisarne in okrožnega načelstva, kakor tudi v občinskem arhivu je cel kup aktov, tožb in pritožb, pisanih z nje-
govo roko, a niti ena ni navadno se- | stavljena, temveč tako, kakor bi jo napisal najboljši advokat, t. j. našteta sta v vsaki vsaj dva, trije paragrafi.
In kako še-Ie je poznal paragrafe! Pride k njemu kmet, pa mu govori o svoji nezgodi, a on samo posluša, a skozi zobe neprestano mrmra one paragrafe, ki se nanašajo na dotični slučaj.
»Bil sem,« pravi'krnet, »dolžan Milovanu, mojemu sosedu, dvainsedemdeset grošev —.«
»Paragraf stoštirinajst,« zamrmra Fiča.
»Kaj praviš?«
»Nič, nič,« odgovori Fiča, »omenil sem paragraf, pod katerega to spada; ti samo nadaljuj!«
»Bil sem mu, pravim, dolžan dvainsedemdeset grošev, pa sva se zmenila. o svetem Jurju da mu jih vrnem.«
»Tristopetnajsti —« mrmra Fiča.
»A meni se je nekako posrečilo,« nadaljuje kmet, »da sem prodal 'kravo prej in sem vrnil Milovanu tisti denar mesec dni pred rokom.«
»Šestinštirideseti,« točka b).«
»Mislil sem, da sva se kot pošte-t njaka pobotala, in sem mu plačal tudi interese in takso in vse —.«
»Šestinštirideseti, točka a).«
»Zdaj pa. dragi moj, zahteva od mene, naj mu plačam interese do svetega Jurja, ker, pravi, je tako dogovorjeno.«
»Dvesto peti, dvesto šesti in dve^ sio sedmi.«
»Kaj praviš?« vpraša kmet in gleda Fiči naravnost v oči.
»E, dragi moj, kako naj ti povem,« začne Fiča in si mane roke, »ta stvar ni s formalne in ne z zakonske strani tako enostavna, kot bi kdo mislil. Enostavna stvar, dragi moj, se zato imenuje enostavna, ker se zakonski opira na en sam odnoseči se paragraf, in to je potem lahko. Težko pa je, dokler ne pogodiš, kateri je ta paragraf, a ko pogodiš, potem dragi moj, lafiko sam vodiš tožbo brez advokatske pomoči.«
»Tako je,« pravi kmet in gleda Fiču naravnost v oči, čudeč se njegovemu velikemu znanju in njegovi iskrenosti.
(Dalie prih.)
Splošna ključavničarska
m
mehanična delavnica
se je otvorila.
Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd.
Fr. Lebar & L. Tišler
Jenkova ulica 9.
JULIO
MEINL
D. D.
KAVA
ČAJ
KAKAO
Centrala: ZAGREB.
Podružnice: ZAGREB: Duga ulica 6. LJUBLJANA: Aleksandrova cesta 1.
MARIBOR: Gosposka ulica 7. PECUH: Kraljevska ulica 19.
Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega
Haložana
naj se blagovoli poslužiti tvrdke:
Pna ftaloila troivina i V:
Ante Korenjak in drug
pri Sv. Barbari v HaloZah.
Dinga! Hilnit
posblaM boizoi pomtaitt
: — Sv. Duh 19
Cebulček
in
žlahtni semenski grah
priporoča
S E V E R & K2:, Liobljana.
posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev, izplačuje tudi čeke na inozemskih tržiščih in v inozemskem .... denarju. - — -Telefon 6-69.
Brzojavni naslov: Vužkov, Zagreb.
Služkinja,
ki zna tudi kuhati, se takoj sprejme. — Naslov v upravi „Naprej“.
Za svoje mo«ž@5no mizarstvo rabimo popolnoma samostojnega izvecbanega
! iščemo strojevodje !
Reflektira se samo na take moči, ki so bile zaposlene pri ozkotirnih železnicah bagerskih obratov, na dnevnih kopov ali stavbenih obratov. Neoženjeni reflek-::	tanti naj pošljejo svoje ponudbe	::
rudniškemu vodstvu v Kočeviu.
Tovarna
Barva
vsakovrstno - ----------blago.
za takojšen nastop. Dobro stanovanje zasigurano. Ponudbe naj se pošljejo na: BOsjefcka Ljevaonica željeza i tvornica Strojeva d. d., Osijek".
Vse kleparske stroje In orodja Ima vedno v zalogi zastopnik tvrdke ERDMANN K1RCHE1S, Aue
Karlo mnflt l ing, laiirt,
Hitzovi iL 25. Strugalnlc«, vrtalni stroji, brusil* nlca, tratne ia)«, stroji sa oblilanje (Abrlchter) itd.
F. BRUHAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
Mestni trg 25.
Kemično čisti obleke.
ovratnike,zape-
Ljubljana, Poljanski nasip 4.	stniCein	sraice.
Podružnica: seienburgova ul. 3. =
Največja zaloga
iv in
IL
Tvrdka J. DOLENC,
Ljubljana, Milerjeva ulica It. S
se priporoča za nakup najboljših instru-mentov izvrstnih to-varn po najsolidnejših in nizkih cenah.
Maribor
Gosposka ul. 38
Podružnice:
No vom^ sto
Glavni trg
Kočevje
št. 39.
■BHI
m
m
Fini emafgpi lak |
l
lak za polituro, lak za pode, pristen kopalni lak, lak za železo, lak za usnje in vsakovrstni drugi laki najboljše kakovosti. po zmernih cenah pri
■ Ivo Premrl, (Ljubljana {
m == Kolodvorska ulica št. 18. = j
Priporoča se tvrdk
Vetletna garancija.
. Josip Peteline,
A	Ponr
Petra št. 7,
Uubliana,
popravila se sprejemajo.
edina tovarniška zaloga
šivsiitih strojev v vseh opremah, »aterifal in izvriba predvojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si Vtllttea jaiaittijal steme, igle, olje na drobno in debelo. Večletna garancija!
Ugodni plačiini pogoji.
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
prevzema denarne vloge in iz-
vršuie vsakovrstne bančne posle :Tegetthoffova ulica 11 t ...   —■	-	——------------------    "
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC - - P<>d najugodnejšimi pogoji.^
S
II
I
registre v a na zadruga z omejeno zavezo.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. PCSGjlla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
= Edini, res delavski denarni zavod.
■HMDMMMi (vp liana »druga s omajanim poroitvom) 11	11
sprejema
hranilne vloge, lii 1 utrnili po 4V
Na podžgi zadnjega računskega zaključka ima 1038 članov ter sledeče druStvene sklade:
Rezervni delež ...... K 41.647 42
Društveni sklad...................K	30.939*43
Blagovni promet za leto 1919 Se znašal K 2,329.207 94.
Clan postane lahko vaak, kdor plaža vrtopnino K 250 in derež K 40-.
Pisarna a X««orJu *«ay. •».
fzdaiatell: Ivan Mlinar.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v. I/iubiiani.
Odstovorni urednik: Jak. Vehovec.