GLASILO PODJETJA ELKROJ Konfekcija, p.o., MOZIRJE LETNIK XV Številka 2 DECEMBER 1991 NAPORNO LETO JE ZA NAMI Leto, ki se izteka, je bilo za vse nas izredno težko. Prizadelo je vsa pota našega življenja, družino in podjetje; lahko bi trdili, da smo iz enega problema prehajali v drugega. V začetku leta smo komaj izravnali hrbet po poplavi, nato nas je v sredini leta stresla vojna ter gospodarska blokada in konec leta ukrepi Evropske gospodarske skupnosti Ob vsem tem nas je udarjala splošna gospodarska kriza, ki je terjala intenzivne notranje ukrepe. Prilagajanje politike poslovanja podjetja trenutni situaciji je do konca leta dejansko izčrpala moči delavcem, ker je zagotovitev preživetja zahtevalo aktivno vključevanje vsakega posameznika. Običajno pa se ob koncu leta dela analiza stanja tako padcev kot dosežkov. Izvedli smo skoraj vse ukrepe po sanacijskem programu in ob izvajanju le-teh prizadeli vse delavce. Vendar je tržna ekonomija zelo kruta in ne pozna odstopanj ter stranpoti, ampak samo uspešnost ali neuspešnost gospo- darjenja, ki se izraža na ustvarjenem profitu. Letošnje leto je bilo čas velikih naporov, predvsem za obnovitev poslovnih tokov, čas iskanja novih poti in načinov za poslovanje. Ugotavljam, da smo bili pri reševanju teh problemov uspešni, saj smo razširili število tujih poslovnih partnerjev iz štirih na osem, kar zmanjšuje riziko poslovanja in tržno odvisnost. Dezintegracija jugoslovanskega trga je zmanjšala potencialno bazo klientov na Slovenijo, na nekatere kraje v Hrvaški in Bosni Na to se je navezoval tudi razpad plačilnega sistema, kar je povečalo negotovost in stroške poslovanja. Zato smo v septembru Vesele božične in novoletne praznike ter srečno in uspešno novo leto 1992! ukinili kooperacijsko proizvodnjo in za domači trg izdelovali hlače v obratih Nazarje in Šoštanj. Ze s prehodno selekcijo kooperantov in poostreno kontrolo smo dvignili nivo kakovosti proizvodov za domači trg in te v zmanjšanem obsegu plasirali skoraj v celoti na slovenski in delno na hrvaški trg. Dokaj prazno skladišče gotovih izdelkov dokazuje pravilnost take odločitve, vendar zato ostaja tudi veliko neplačanih terjatev, saj je splošna nelikvidnost zelo velika. Zelo dobro je bila pri kupcih ocenjena tudi kolekcija pomlad - poletje 1992, ki istočasno kaže razvojni napredek s ciljem, da proizvodni program selekcioniramo samo na kvalitetno proizvodnjo hlač. Ostali sprejeti ukrepi kot so: zapolnitev proizvodnih kapacitet v Nazarjah, ukinitev obrata v Lučah, zmanjševanje režijskih delavcev, usmeritev razvoja podjetja v izboljšanje tehnološke zasnove dela in zmanjšanje zadolženosti podjetja, so pripomogli k boljšemu gospodarjenju in pozitivnemu poslovanju. To je sicer uspeh, vendar so pogoji splošne gospodarske negotovosti ter hitro naraščajoče inflacije tako neugodni, da si zadovoljstva ne moremo privoščiti Zato smo si za naslednje leto zadali zopet intenzivne poslovne ukrepe, ki zadevajo tehnološke, organizacijske in ekonomske pogoje dela. Ob ustrezni ofenzivnosti podjetja bi si lahko začrtali 9 % realno stopnjo količinske proizvodnje. Plan poslovanja kaže polno zaposlenost vseh produktivnih delovnih mest in predvideva možnost hitrega prilagajanja tržnim razmeram z markentinškim pristopom, kar smo intenzivno izvajali že v letošnjem letu. Osnovni cilj vodenja podjetja torej še vedno ostaja: zagotoviti delo, delati kakovostno in to delo primemo plačati. Pogoji so dani s pravim pristopom pa jih je možno stalno izboljševati. To pomeni: nadaljevati z začetim in s polno optimizma zakorakati v novo leto, saj vsega ni mogoče narediti naenkrat. Pomembna pa je naša skupna pripravljenost, da poslovne cilje tudi uresničimo. V. d. direktorja Marija Vrtačnik KRATEK PREGLED POSLOVANJA INPROGNOZA DO KONCA LETA 1991 Že z mesečnimi analizami, še posebej pa konec leta ugotavljamo, kako uspešno uresničujemo poslovne cilje, ki smo si jih postavili s sanacijskim in nato z letnim programom. Nepredvidljive gospodarske, politične in celo naravne razmere so vpljivale na bolj ali manj uspešno poslovanje v letu 1991. Količinska proizvodnja za domači trg bo realizirana okoli 70 %, predvsem zaradi izpada proizvodnje pri kooperantih. Le-ti so v letu 1990 izdelali 94 % vseh količin za domači trg, v tem letu pa samo 57 %. Vzrok je v vojnih razmerah na Hrvaškem in negotovosti na celotnem območju bivše Jugoslavije. Celotnega izpada pri kooperantih ni bilo mogoče nadomestiti z lastnimi kapacitetami v proizvodni enoti Mozirje in Šoštanj, ker imamo kapacitete že v naprej zasedene z izdelki za tujino. Za tuji trg bo količinski plan izpolnjen 101%, kljub prenehanju proizvodnje za izvoz v Odžaku z mesecem majem 1991. Zaradi spremenjene tečajne politike Republike Slovenije se bo povečanje fizičnega izvoza odražalo tudi v prihodku. Tako bomo letos prvič dosegli v strukturi prihodka najvišji delež ravno v prihodku od prodaje na tudi trg. Ocenjujemo, da bo ta delež znašal od 48 % do 50 % poslovnega prihodka (lani 40,5 %). Povprečni letni bruto osebni dohodki bodo v letu 1991 za predvidoma 82,4 % večji kot v povprečju leta 1990 in bodo znašali cca. 13,5 tisoč tolarjev bruto na delavca (lani 7,4 tisoč tolarjev) kar bo pa še vedno pod povprečjem gospodarstva Republike Slovenije in nad povprečjem tekstilne panoge. Pričakujemo, da bomo poslovno leto 1991 zaključili v primerjavi s preteklim letom uspešno. Ocenjujemo, da bomo ustvarili nekaj dobička ali leto zaključili vsaj s pozitivno ničlo, kar je velik uspeh v enem letu (po ZR 1990 smo imeli 43 milijonov izgube) V letu 1992 bomo "prešli" na 40-urni delovni tednik, vendar zaradi tega ne bomo zmanjšali obsega proizvodnje. Iz analize izkoriščenosti kapacitet, produktivnosti dela in režijskih minut na produktivnega delavca je namreč razvidno, da še imamo, ‘notranje rezerve" za izboljšanje izkoriščenosti razpoložljivih kapacitet. Blaženka Tkalčič USTANOVITEV DELNIŠKE DRUŽBE ELKROJ d.d. V mesecu septembru 1991 smo v našem podjetju pričeli s postopkom preoblikovanja sedanjega družbenega podjetja v delniško družbo. Delavski svet podjetja je na seji dne 2.10.1991 sprejel sklep o ustanovitvi delniške družbe, in sicer se je najprej ustanovila delniška družba v družbeni lastnini. El kroj je ustanovil delniško družbo z denarnimi sredstvi kot tudi s premičnim in nepremičnim premoženjem, ki se nahaja na lokaciji občine Mozirje, medtem ko je premoženje PE Šoštanj ostalo izvzeto iz tega postopka. Delavci, zaposleni v PE Šoštanj, so v zvezi s priglasitvijo ustanovitve delniške družbe vložili na sodišču predlog za zadržanje izdaje sklepa glede registracije delniške družbe. Predlogu delavcev PE Šoštanj sodišče ni ugodilo ter je dne 10.10. 1991 izdalo sklep, s katerim je v sodni register vpisalo ustanovitev delniške družbe v družbeni lastnini s firmo ELKROJ - proizvodnja modne konfekcije, d.d., Mozirje. Zoper sklep o vpisu delniške družbe Elkroj, d.d., Mozirje so delavci PE Šoštanj vloži- li pritožbo na Višje sodišče v Celju in zahtevali prekinitev postopka. O pritožbi delavcev je Višje sodišče v Celju odločalo na seji dne 6.11.1991, pritožbo zavrnilo kot neutemejeno in potrdilo sklep registrskega sodišča o vpisu ustanovitve delniške družbe v sodni register. V nadaljnjih postopkih oživitve delniške družbe je delavski svet podjetja sprejel sklep o razpisu in prodaji 21.000 navadnih delnic delavcem in upokojencem Elkroja ter jih pozval k podpisu pogodb o prodaji delnic. Pogodbe so se podpisale do 5.1.1991 in v tem času je pogodbo o prodaji delnic v PE Mozirje podpisalo 650 delavcev, v PE Šoštanj pa 9 delavcev. Z dnem podpisa pogodbe o prodaji delnic so le-te prešle v last delavcev, ki so s tem postali delničarji delniške družbe ELKROJ d.d., Mozirje. Ustanovna skupščina delniške družbe je bila sklicana za dne 6.12. 1991. Na ustanovni skupščini so delničarji sprejeli statut delniške družbe, poslovnik o delu skupščine ter izvolili upravni odbor v naslednji sestavi: 1. Vera Pečnik, v.d. dir. Elkroj Konfekcija p.o. 2. Marija Franko, vodja PS 3. Miha Podsedenšek, vodja prodaje DT 4. Alfred Božič, preds. IS SO Mozirje 5. AntonVrhovnik, direktor Z KZ Mozirje 6. Jože Šileč, direktor Modne hiše Maribor 7. Bojan Šefman, partner-Poslovne analize in svetovanje, Ljubljana Brez dvoma bo potrebno izvesti še precej aktivnosti, da bo delniškadružbatudi resnično zaživela. Skleniti bo potrebno sporazum o prehodu delavcev iz družbenega podjetja v delniško družbo, najemne in zakupne pogodbe med staro firmo in novo ustanovljeno delniško družbo ter speljati še nekatere druge aktivnosti. Marija Krivec IZKORIŠČENOST KAPACITET PRODUKTIVNOST DELA REŽIJSKE MINUTE NA PRODUKTINEGA DELAVCA Mozirje Šoštanj Š-M % Mozirje Šoštanj Š-M % Mozirje Šoštanj Š-M % JANUAR 88,1 67,8 77 105,6 77,7 74 FEBRUAR 88,9 66,7 75 105,6 76,8 73 MAREC 86,1 63,6 74 101,4 74,8 74 APRIL 81,0 62,0 77 95,6 74,7 78 MAJ 83,2 60,8 73 97,9 71,9 73 6,5 9,4 145 JUNIJ 79,6 64,1 81 94,3 74,0 78 7,5 10,8 144 JULIJ 80,9 66,9 83 96,1 77,9 81 8,1 8,4 104 AVGUST 85,3 67,0 79 99,1 79,4 80 4,8 7,0 146 SEPTEMBER 84,9 64,9 76 100,2 77,4 77 5,9 10,1 171 OKTOBER 83,9 64,0 76 100,7 76,6 76 5,8 11,3 195 NOVEMBER 76,7 63,2 82 93,9 75,9 81 7,8 14,2 182 PRODAJA V SEZONI JESEN 91 - POMLAD 92 Razmere v Sloveniji in Jugoslaviji so v veliki meri vplivale tudi na dogajanja v našem podjetju. Tržišče se že odleta 1989zmanjšuje. V začetku letošnjega leta smo še prodajali na tržišče Hrvatske, del Bosne in Hercegovine in privatnega sektorja v Srbiji in Makedoniji. Z vojno v Sloveniji in Hn/atski pa se je tržišče tudi na Hrvatskem skoraj povsem zaprlo. Kupna moč je iz meseca v mesec manjša. Dolg do Slovenije iz ostalih republik je velik in se zelo počasi zmanjšuje. Delno se pokriva s cesijami, z vračanjem blaga, s kompenzacijami in blagovnimi menjavami. V prodanih količinah za jesen - zima 1991 je bilo vključeno tudi hrvatsko tržišče. Tkanine za prodane količine so bile kupljene že veliko prej in tudi proizvedene v celotni količini. Te količine je bilo potrebno plasirati na tržišče Slovenije. Z veliko napora in zalaganjem v komercialnem sektorju nam je uspelo v glavnem prodati vso proizvedeno blago. Delno so ostale določene količine hlač, ki se bodo lahko kot regularne prodale v naslednjem letu. Kolekcija za sezono pomlad - poletje 1992 je bila na trgu zelo lepo sprejeta in prvi delovni nalogi so že v proizvodnji. Tudi za to sezono je veliko tkanin naročeno iz uvoza, zato upamo, da bomo prodane količine tudi uspešno plasirali na tržišče Slovenije. V kolikor pa se bodo razmere na Hrvatskem normalizirale, bomo prodane količine na tem območju tudi izdobavili. Želimo, da bi se z našimi proizvodi čimbolj približali kupcu tako po kvaliteti kot ceni. Vse to pa bomo dosegli s kvalitetnim delom in medsebojnim sodelovanjem na vseh področjih. Danica Pečnik Slavka Planovšek URESNIČEVANJE STANOVANJSKEGA ZAKONA V Uradnem listu Republike Slovenije št. 18/91 z dne 11. oktobra 1991 je bil objavljen Stanovanjski zakon. Le-ta na novo ureja stanovanjske zadeve. Z uveljavitvijo le-tega so prenehali veljati 4 zakoni: zakon o stanovanj, razmerjih, zakon o stanovanjskem gospodarstvu zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, določbe od 1. do 25. čl. zakona o pravicah na delih stavb. Ta zakon med drugim ureja tudi lastninjenje stanovanj. Lastniki družbenih stanovanj so postali podjetja, občine, Republika. Le-ti so na zahtevo stanovalcev dolžni odprodati stanovanje po pogojih, ki jih določa zakon. Pripraviti morajo pogodbo o prodaji v roku 30 dni po prejemu zahteve s potrebnimi prilogami. Kupci družbenih stanovanj imajo pri nakupu popust glede nato, v kolikem času odplačajo stanovanje, in sicer: 60 % od vrednosti stanovanja, če le-tega odplačajo v roku 60 dni po podpisu pogodbe, 30 % od vrednosti stanovanja, če le-tega odplačajo v roku 20 let. V tem primeru morajo takoj t.j. v 60 dneh plačati 10 % vrednosti stanovanja. Če kdo odplača stanovanje v krajšem času, ima za vsako leto dodatni popust 1.5 %. Od vrednosti stanovanja se odšteje tudi vplačana lastna udeležba v revalorizirani vrednosti. Možnost odkupa stanovanja pod tako ugodnimi pogoji imejo nosilci stanovanjske pravice in njihovi ožji družinski člani, ki jih našteva zakon, v roku 2 let po izidu zakona. 5 tistimi imetniki stanovanjske pravice, ki ne bodo odkupili stanovanj, mora podjetje v roku 6 mesecev po izidu zakona skleniti najemne pogodbe. Stanovanjske skupnosti morajo dostaviti podjetjem evidenco stanovanj v roku 30 dni po izidu zakona. Če je v stanovanjski hiši več lastnikov, morajo lastniki stanovanj v roku 2 mesecev po izidu zakona, pričeti s postopkom sklepanja pogodbe o upravljanju. V pogodbi morajo lastniki določiti med drugim tudi upravnika in meje njegovih pooblasti. Imenovanje in razrešitev upravnika se vpiše v register upravnikov, ki ga vodi občinski upravni organ. Tisti stanovalci, ki izpraznijo družbeno stanovanje, so upravičeni do izplačila 30 % vrednosti stanovanja. V Elkroju so se za tako izpraznitev stanovanja zanimali trije delavci. Podjetje Elkroj ima v občini Mozirje 28 stanovanj in v občini Velenje 9 stanovanj. Od teh stanovanj je v občini Mozirje že prodanih 12 stanovanj, v občini Velenje pa 2. Skupna vrednost kupnine, ki jo bodo kupci odplačali v 60 dneh po pod- pišu pogodbe je 4.303.597,20 SLT. V roku 10 let bodo odplačali 655.874,40 SLT, v roku 20 let pa 445.882,00 SLT. 20 % od vrednosti stanovanj je treba odvesti v Sklad Republike Slovenije. Marija Miklavc OSEBNI DOHODKI Z zakonom o podjetjih ter nato zvez- nim in republiškim zakonom o delovnih razmerjih je bilo družbeno dogovarjanje in samoupravno spo- razumevanje o osebnih dohodkih nadomeščeno s kolektivnimi pogodbami. V našem podjetju smo 14.3.1991 podpisali podjetniško kolektivno pogodbo, ki je začela veljati 8. dan po objavi. V pogodbi je tudi poglavje o osebnih dohodkih, kjer je določen izhodiščni osebni dohodek, ki pomeni osebni dohodek za polni delovni čas, povprečne rezultate dela in normalne delovne pogoje. Zaradi spremembe sistema obračuna osebnih dohodkov, to je iz neto na bruto sistem, smo osebne dohodke obračunali po novem že za mesec februar 1991. Ta obračun se glasi: na osnovi izhodiščnega osebnega dohodka, količnika zahtevnosti (KZ), fonda ur, % norme in vseh dodatkov se izračuna bruto osebni dohodek. Od tega se izračunajo po zakonu predpisani prispevki in dohodnina, specifično za vsakega posameznika in tako dobimo neto osebni dohodek. Navajam vsebinski izračun osebnega dohodka za režijskega delavca in posebej za delavca na normo. Primer: A. Režijski delavec: 1. KZ (količnik zahtevnosti) * bruto urna post. * štev. ur = osnovni BOD 2. KZ * bruto urna post. * štev. ur nadomest. = bruto nadomestilo 3. dodatek za stalnost v bruto = 5 % povp. neto OD v preteklem mesecu 4. % dodatka za delovno dobo se izračuna od osnov. BOD in nadomestil 5. % dodatka za starost se izračuna od osnov. BOD in nadomestil 6. Ostali dodatki: - delo ob nedeljah - delo ob praznikih - nočno delo, se izračunajo: KZ * bruto urna post. * število ur za ta čas * 50 % 7. pri dodatkih za izmene, deljenem delovnem času in vročinskem dodatku pa se upošteva določen procent za posamezni dodatek 8. % osebne oz. organiz. stimulacije se računa od št. ur na delu 9. bolniška: Ločimo: - bolniška do 3 dni - - do 12 dni - - do 23 dni - - nad 23 dni - - nezgoda pri delu - - porodniška - - nega - 75 % od 90 % osnove - spremstvo - 75 % od 90 % osnove Formula za izračun bolniške je: KZ * bruto urna post. * štev. ur bolniške * pripadajoči % Pri bolniški se računajo tudi vsi dodatki, razen dodatka za stalnost, vendar največ v višini % bolniške. Tako dobimo: I. BRUTO OSEBNI DOHODEK Od bruto osebnega dohodka se računajo: a) PRISPEVKI: -14,4 %: prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - 6,'6 %: prispevek za zdravstveno zavarovanje - 1,7 %: prispevek za zaposlovanje - 0,66 %: prispevek za zdravstveno varstvo občine - 2,5 %: prispevek za odprav, vojaške agresije b) DOHODNINA: 12 % (specifično za vsakega posameznika, glede na priznane olajšave, te so lahko 10 % in 15 %) Dohodnina se računa od bruto osebnega dohodka. Večja je osnova, višji je % dohodnine. Najmanjši je 12 %, potem je 22 %, 25 % in 30 %. Ko od bruto osebnega dohodka odštejemo prispevke in dohodnino, dobimo II. NETO OSEBNI DOHODEK B. Delavec na normo Izračun osebnega dohodka se razlikuje samo v tem, da se pri izračunu osnovnega BOD upošteva doseženi % norme, pri nadomestilih povprečni tromesečni % norme, pri bolniški pa povprečni % norme za preteklo leto. Pri delu na večjih operacijah in pri različnih količnikih zahtevnosti se za izračun upošteva ponderirani količnik zahtevnosti. LEGENDA ZA OBRAČUN: KZ - količnik zahtevnosti iz kolektivne pogodbe Delovna mesta morajo biti na podlagi zahtevane strokovne usposobljenosti za delo razporejena v ustrezne tarifne razrede. Za to tarifiranje delovnih mest uporabljamo količnike zahtevnosti (na primer 1.229). bruto urna postavka - to je vrednost ene ure za določeni mesec Izračuna se: izhodiščni osebni dohodek: 182 ur Mislimo, da smo vam vsaj delno pojasnili obračun osebnega dohodka. Če bodo nejasnosti še nastajale, postavite vprašanja še naprej. c) STIMULACIJA Ločimo dve vrsti stimulacije: organizacijska stimulacija osebna stimulacija Organizacijska stimulacija Osnova tej stimulaciji je število različnih skupnih časov in veliko barv pri nalogih do 500 kom. % se odčita v zato prirejeni tabeli. To stimulacijo imajo vsi delavci na normo in nekateri režijski delavci. Osebna stimulacija Osebna stimulacija je sestavljena iz dveh delov. 50 % stimulacije na osnovi povratkov v tekočem mesecu - kvaliteta in 50 % stimulacije na osnovi izračuna povprečnega procenta individualne norme delavcev.To stimulacijo oz. destimulacijo imajo vsi proizvodni ražijski delavci (vodja proizvodnje, tehnologi, skupinovodji, pomočniki skupinovodij, servirci, analitik časa in vzdrževalci). Za izračun te stimulacije se ravno tako uporablja tabela. Obstaja še ena vrsta osebne stimulacije. Vodilni in vodstveni delavci so pristojni, da lahko zelo dobro oz. slabo opravljene naloge svojih podrejenih dodatno nagrajujejo tedensko v višini + oz. - 5 % (npr. štirje tedni: + oz. - 20 %). Drugo vrsto osebne stimulacije prejemajo tudi prodajalci v industrijskih prodajalnah - na osnovi doseženega bruto dobička; šoferji -na osnovi prevoženih kilometrov, obiskanih strank in razloženih koma- dov; referenti za kooperacijo - na osnovi dobro oz. slabo opravljenega dela (regularni komadi, komadi z napako). Poseben obračun osebnega dohodka imajo komercialni zastopniki, kateri so plačani na osnovi ustvarjene fakturirane in plačane realizacije - provizijski način. Jelka Storgel KAKO SMO NEZGODNO ZAVAROVANI S 1.4.1991 smo podaljšali polico za nazgodno zavarovanje in povišali zavarovalno premijo na 60,00 SLT mesečno. Polovico tega zneska plača podjetje, polovico pa delavec sam. Tako smo zavarovani vsi delavci Elkroja. Največ delavcev spada v II. skupino in za primer 100% invalidnosti bi delavec prejel odškodnino v znesku 470,580,00 SLT. V primeru smrti zaradi nezgode je upravičenec zakonec, če tega ni, otroci, če teh ni starši, če tudi teh ni, ostali zakoniti dediči, in sicer znaša zavarovalna vsota oz. odškodnina 235.290,00 SLT. V primeru, če nastopi naravna smrt prejmejo upravičenci 48.000,00 SLT. Če se delavec poškoduje, ugotavlja invalidnost zdravnik - specialist in tudi določi % invalidnosti. Od določitve tega procenta je odvisna odškodnina. Marija Miklavc [""."."zasmeh......................I j Bistrost ! - Vi ste zagotovo prišli po nova ; očala. j - Kako pa veste? I - Ker ste vstopili skozi okno... I Resnicoljubnost j - Polona, povej stavek, v katerem | bo beseda voda. I - Sod je do vrha poln. | - Kje pa je tu voda? ! - V vinu. L__________________________________J RED IN ČISTOČA Vodstvo podjetja si je zastavilo za cilj lepa in urejena okolica in red in čistoča v celem podjetju. Določeni koraki za dosego tega cilja so že podvzeti, kar najbrž ugotavljamo vsi zaposleni. Uspeh pa ne bo dosežen, če ne bomo vsi delavci kaj k temu prispevali. Čeprav se snažilke vsak dan trudijo, ne more biti pospravljeno, če tudi mi - ostali delavci na to ne pazimo. Ali je potrebno, da morajo cigaretne ogorke in druge odpadke vsak dan pometati po dvorišču, čeprav je pepelnik ali koš za smeti v neposredni bližini? Ali je potrebno, da so prti na mizah v jedilnici vsak dan popackani, čeravno so pladnji, na katere si lahko naložimo malico in ob normalni pazljivosti bi lahko prti ostali čisti? Zakaj vsak delavec ne vzame malice zase in si jo lepo prinese na mizo? Dogaja se, da en delavec vzame več malic in potem le-te prestavlja po mizi in mizo polije, kako pa je s čiščenjem in pranjem ter trudom tistih, ki skrbijo za čistočo, pa ga ne zanima. Tudi vrata v proizvodno halo bi lahko prijemali za ročke in ne za šipe. S tem, kako se obnašamo v firmi, izkazujemo naš odnos do okolice, našo vzgojo in kulturo. Dokažimo, da se znamo kulturno vesti in pazimo na red in čistočo najprej na svojem delovnem mestu, nato pa povsod, kjer se gibljemo in si želimo, da bi bilo naše okolje prijazno in lepo urejeno! 80 % 85 % 90 % 95 % 100 % 100 % DELOVNI DNEVI, PRAZNIKI IN DELA PROSTI DNEVI V LETU 1992 DELOVNI KOLEDAR ZA LETO 1992 - PROIZVODNJA IN REŽIJA MESEC DELOVNI DNEVI SOLI DAR. DAN PRAZNIKI KOLEKTIVNI DOPUST SKUPAJ DNEVI ZA OBRAČUN URE ZA OBRAČUN januar 21 2 23 184 februar 20 20 160 marec 21 1 22 176 april 17 2 3 22 176 maj 20 1 21 ■ 168 junij 20 1 1 22 176 julij 13 10 23 184 avgust 21 21 168 september 22 22 176 oktober 22 22 176 november 21 21 168 december 18 1 4 23 184 SKUPAJ 236 1 7 18 262 2096 DELOVNI KOLEDAR ZA 1992 - INDUSTRIJSKE PRODAJALNE MESEC DELOVNI DNEVI DELOVNE SOBOTE SOLIDAR. DAN PRAZNIKI SKUPAJ DNEVI ZA OBRAČUN URE ZA OBRAČUN januar 21 4 2 27 181 februar 20 4 1 25 165 marec 21 4 1 26 174 april 20 4 2 26 174 maj 20 4 2 26 172 junij 21 4 1 26 174 julij 23 4 27 181 avgust 21 4 1 26 172 september 22 4 26 174 oktober 22 4 1 27 179 november 21 4 25 167 december 22 3 2 27 181 SKUPAJ 254 47 12 314 2094 V letu 1992 bomo prešli na 40-urni delovni tednik. Obseg količinske proizvodnje zaradi tega ne bo manjši, ker bomo izkoristili notranje rezerve, ki so predvsem v boljši organiziranosti dela in v manjši odsotnosti z dela - večji izkoristek razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti Predvidevamo, da bi na ta način lahko povečali količinsko proizvodnjo za cca 8 % do 9 %. Ker bodo v letu 1992 praznični dnevi in dela prosti dnevi drugačni, kot so bili do sedaj, na kratko predstavljamo delovni koledar našega podjetja za leto 1992. Skupno je po zakonu v Republiki Sloveniji 15 praznikov in dela prostih dni od tega jih pride 7 na delovni dan, 4 na soboto in 3 na nedeljo. Praznik, ki pride na nedeljo, se ne prenaša na naslednji delovni dan. JANUAR 1. in 2. novo leto 3. dela prosti dan 11. delovna sobota za A izmeno 18. delovna sobota za B izmeno FEBRUAR 8. slovenski kulturni praznik APRIL 19., 20 velika noč 27. dan upora proti okupatorju 28., 29., in 30. kolektivni dopust MAJ 1 2 praznik dela binkošti JUNIJ 25. dan državnosti 26. kolektivni dopust JULIJ od 20. do 31. kolektivni dopust AVGUST 15. Marijino vnebovzetje OKTOBER 31. dan reformacije NOVEMBER 1. spomin na mrtve DECEMBER 5. delovna sobota za A izmeno 12. delovna sobota za B izmeno 24. dela prosti dan 25. božič 26. dan samostojnosti od 28. do 31. kolektivni dopust Blaženka Tkalčič NOVI PRAVILNIK O ŠTIPENDIRANJU Dne 13. 6.1991 je bil objavljen pravilnik o štipendiranju (Uradni list RS, št. 224/91), ki se začne uporabljati s 1.10.1991 in velja za dodeljevanje republiških štipendij do sedaj štipendije iz združenih sredstev. Z dnem uveljavitve tega pravilnika je prenehal veljati samoupravni sporazum o štipendiranju v občini. Zaradi navedenege si mora vsako podjetje glede na svoje zmožnosti štipendiranja sestaviti svoj akt o štipendiranju. V Elkroju smo sprejeli na delavskem svetu pravilnik o štipendiranju. V njem je poudarek na doseženem učnem uspehu. Obstoja razlika v višini štipendije, če učenec biva v domu učencev ali se vsakodnevno vozi v šolo. Mesečne vozovnice se učencem povrnejo v celoti, v kolikor ne presegajo 30 % zajamčenega OD po zakonu, zmanjšanega za prispevke in davke od zajamčenega OD, kar znaša trenutno 1.800 SLT. Učenci oz. študenti so dolžni štipenditorja ob polletju in koncu šolskega leta redno obveščati o šolskem uspehu. Po končanem šolanju je dolžan štipendist ostati zaposlen pri štipenditorju enako dobo kot je bil štipendiran, kar je podrobneje določeno v štipendijski pogodbi. Naše podjetje v šolskem letu 1991/92 štipendira skupaj 63 učencev oz. študentov, in sicer za PE Mozirje 49 in za PE Šoštanj 14. Šolajo se za naslednje poklice Za mesec november je naše podjetje razdelilo 188.005,00 SLT za štipendije in znaša povprečna štipendija za mesec november 2.985 SLT. Zaradi tako visokega % bolniškega staleža (normalno je pod 4 %) bo potrebno temu vprašanju posvetiti več pozornosti in povečati kontrolo na domu PE MOZIRJE PE ŠOŠTANJ konfekcionar 39 14 konfekcijski tehnik 3 konfekcijski inženir 2 dipl.inž. konfekcije 1 računalniški tehnik 1 ekonomsko-komerc. tehnik 1 gimnazijski maturant 1 ekonomist 1 skupaj: 49 14 skupaj vse štipendije 63 Zora Štrucl KDO VODI PROIZVODNJO? Vodja proizvodnega sektorja FRANKO Marija Vodja priprave dela MANDELC Ivanka Vodja proizvodnje A izmene ŠIMENC Alojz Vodja proizvodnje B izmene SKOZIT Stjepan Vodja PE Šoštanj FORSTNER Vida Vodja vzdrževanja ŠTIGLIC Jože MOZIRJE SKUPINA Skupinovodja Pomočnik skupinovodje Servirec Tehnolog A I ŽEHELJ Milica SLAPNIK Viktor MIKEK Fanika MANDELC Zvonka A III REMIC Tatjana ŠTORGELJ Jolanda PREPADNIK Martina MANDELC Zvonka A IV TRBOVŠEK Vikica - FLUDERNIK Marjeta OCVIRK Marta A V NAGLIČ Pepca - POLAK Breda OCVIRK Marta B I ZAGER Slava BRGLEZ Jožica FAŠUN Jožefa ČOPAR Poldica B II ZAGOŽEN Ema FALE Darinka VAJD Marija SELIŠNIK Julijana B III IRMAN Marija KOSMAČ Marija ZAJC Branka ČOPAR Poldica B IV PETRIN Marta - VRABIČ Marjana REBERŠAK Bernarda B V PLANOVŠEK Pavla - BITENC Magda REBERŠAK Bernarda krojilnica A MAROVT Francka krojilnica B BASTL Blaž likalnica in kontrola A ŠEMENC Manja ŽMAVC Ivana likalnica in kontrola B PINTARIČ Gizela JERAJ Jožica ŠOŠTANJ A 1 FLORJANČIČ Jelka CVIKL Renata - PERDUN Dragica B 1 HEINDL Alojzija POLAK Marija - HRIBERŠEK Rezika A 2 MATKO Matilda KRAJNC Branka - • PERDUN Dragica B 2 GRUDNIK Silva UŠEN Andreja - HRIBERŠEK Rezika krojilnica POCAJT Milena BOLNIŠKI STALEŽ ORGANIZACIJSKA ENOTE JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER PE Mozirje 7,6 5,2 6,0 7,0 PE Šoštanj 6,7 5,5 7.1 6,9 Strokovne službe 1,7 1,9 2,2 3,6 Skupaj podjetje 6.2 4.9 5,8 6,6 -----------------------1 ... ZA SMEH ! Pacient pri psihiatru: - Gospod doktor, Danes ponoči se mi ni nič sanjalo. - Kaj pa mislite? Kako naj vas zdravim, če ne delate domačih nalog? lili*# ... ZA SMEH Realnost: - Franček, katera glagolska oblika je to: moj oče ima denar? - To je prehodna oblika, ki traja od 15. do 25. v mesecu. Modrost: - Igor, povej mi, kaj je to paradoks! - Če ti pri filozofiji profesor reče, da ne filozofiraj. Modni kotiček Modne smeri moške in ženske konfekcije za ZIMO 92 "Prišla je tiho in nevidno" - zima, prav tako pa je tudi modni svet "tiho in nevidno" stopil v novo sezono. Pa si poglejmo malo bolj podrobno, kaj bomo morali upoštevati pri izbiri svojih oblačil. Najprej poglejmo moške barve, ki imajo tri skupine: - I. skupina nežno kamnitih sivih tonov, črna barva oglja pa tudi skupina marmornih tonov, peščenih in rjavkastih. - II. skupina modrih in zelenih tonov s poudarkom na petrolej zeleni barvi - III. skupina bogatih, toplih rdečih tonov z burgundi, ijasta in opekasta barva. Ženske barve imajo štiri skupine: - I. siva barva, barva kamelje dlake in peščena - II. svetli, megličasti toni, nežni toni s primesmi sive, perlasto rožnate, bledo lila, zimska pink, svetlo rumena - III. bogati rdeči in zeleno modri toni, karmin rdeča, cinober, zlato peščena, modro zelena, petrolej modra in svetlo modra - IV. temne in globoke barve, skrivnostne barve v tonu indiga, mornarsko modra, kostanjevo rdeča in zelena kot bor. Pri tkaninah je bolj pomembna barva kot vzorec. Vzorci so v glavnem bolj enostavni in diskretni. Najbolj prihaja na površje "Prens de Gal". Tkanine so mehkejšega otipa, najpomembnejši je mikan videz. Prav tako je letos pri tkaninah pomemben kontrast, ki se dobi s teksturo, karo je pridušen ali zamegljen, osnove so lahka ali drobna ribja kost ali drobni efekti v prepletu, prav tako pa ne smemo zanemariti pepita vzorca. Moška konfekcija poudarja bolj sproščen modni stil. Obleke bodo postale vse bolj pomembne, imajo mehko konstrukcijo, ležerne linije. Obleke postajajo vsebinski in sestavni del nove modne neformalnosti tudi v kombinaciji s sproščenimi modnimi dodatki in trikotažo. Suknjiči bodo obvezni, hlače so krojene bolj zadržano, jakne so v linijah in dolžinah v razponu od bluzona do tričetrtinskega plašča, plašči pa morajo biti iz lahke tkanine ali pa v novi modni barvi. Ženska konfekcija je prav tako kot moška udobna z ozkimi oblekami in širokimi jaknami. Jakna je letos osnovna. Nosi se k ozkim krilom ali ozkimi hlačami. Plašči so krojeni enostavnih linij, prevladujejo krajše dolžine. Suknjiči so prav tako pomembni kot jakne in sežejo do pasu ali so podaljšani, ohlapni ali oprijeti. Krila so kratka in nagubana, dolga na preklop in drapirana. Hlače so dolge in ozke, lahko se blago širijo, skrajšane, z višjim pasom ali po novem kratke hlače. Preko hlač se po novem nosijo tunike, ki so z ozkimi hlačami modni hit te sezone. In kako bomo izgledali za najsvečanejši trenutek v letu? Ženske bomo izbirale med svetlečimi materiali v zlatih, srebrnih, bordo in pariško modrih tonih v kombinaciji z ustaljeno in sedaj že več sezon vodilno slavnostno barvo - to je črno. V sami formi oblačil pa bomo posegle po krajših, dekoltiranih, drapiranih in oprijetih oblačilih z letos zelo modernim polnim nakitom kot so uhani, ogrlice in zapestnice ter dodatki kot so veliki gumbi in razne verižice. Moški pa boste v izbiri oblačil bolj umirjeni. Izbrali boste v enobarvnih oblekah s kombinacijo enobarvnih ali rahlo črtastih srajcah ter letos zelo modernimi rožastimi kravatami. Barvno bo tudi pri moških prevladovala standardna črna barva, pa tudi olivno zelena, sivi toni in bordo odtenki so priporočljivi za slavnostne priložnosti. Sicer pa - izbirajte vsak po svoje, pa srečno novo leto! Urška Marolt STO ŽENSK NA TRIGLAVU Želja skoraj vsakega Slovenca je, da vsaj enkrat stopi na najvišji vrh -Triglav. Le-ta predstavlja za nas simbol naše domovine. Prav zaradi dolgoletne želje priti na Triglav sva se tudi medve prijavili na razpis Slovens- kih novic. Po nekaj tedenskem čakanju sva dobili obvestilo, da sva izžrebani in da se lahko udeleživa letošnjega, po vrsti že 26. pohoda "Sto žensk na Triglav". Z velikim veseljem sva se lotili priprav. Nabirali sva kondicijo po Korošici in Ojstrici, saj se nisva želeli slabo izkazati. Tako sva se v petek popoldan odpravili s polnima nahrbtnikoma v Ljubljano, kjer nas je čakal poseben avtobus, da nas odpelje na zbirno mesto v Bohinj. Popoldan smo si ogledale Bohinj, zvečer pa smo se zbrale na spoznavnem večeru, kjer smo se seznanile z organizatorji pohoda ter z gorskimi vodniki. Pokrovitelj celotne ekipe pa je bila Pivovarna Union. Prespale smo v Kompasovem hotelu. V soboto zgodaj zjutraj pa smo se vsi skupaj odpeljali na Rudno Polje, od koder se je začel naš pravi pohod. Veselo smo vzeli pot pod noge, nahrbtnike na rame in ob 11. uri prispeli do Vodnikove koče (1805 m). Že vso pot nas je spremljala godba na pihala iz Gorij tako, da je bila ob poskočnih koračnicah pot mnogo lažja. Po enournem počitku smo krenili dalje. Pot je postajala zahtevnejša in tu in tam smo naleteli na kline in jeklene vrvi. Po dobrih dveh urah pa smo prispele do koče Planika pod Triglavom (2408 m). Sprejela nas je prijazna oskrbnica. Dobro smo si odpočile in se okrepčale. Zaradi negotove vremenske napovedi za nedeljo in ne nazadnje tudi zaradi naše "dobre kondicije", so se naši vodniki odločili, da opravimo vzpon na vrh še istega dne. Tako smo v pravih gorskih navezah s pomočjo naših vodnikov zavzele vrh že okrog 18. ure. Zbrane okrog Aljaževega stolpa smo vse prevzete poslušale našo himno, ki so jo godbeniki iz Gorij prvič igrali 2864 m visoko. Pozabljen je bil ves napor, pa tudi strah, če ga je bilo kaj. Občutkov, ki smo jih takrat doživljale, se ne da opisati. To se mora doživeti. Počasi smo se začeke odpravljati nazaj proti Planiki, kajti iz doline se je začel plaziti mrak. V koči smo svoj podvig veselo proslavljale še dolgo v noč. V nedeljo pa smo se vrnile nazaj v Bohinj, kjer smo naš 3-dnevni izlet zaključile s piknikom. Polne lepih spominov sva se vrnili domov. Marsikdo pravi, da gora ni nora, medve pa pristavljava, da tudi tisti ni nor, ki gre gor, saj je v gorah zares lepo! Štefka B. in Majda K KROJ - list za obveščanje delavcev ELKROJ konfekcija, p.o. Mozirje. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Marija Miklavc. Izhaja občasno v nakladi 900 izvodov. Glasilo je oproščeno prometnega davka. Naslov El kroj Mozirje, Prihova 56, 63330 Mozirje, tel. h.c. 063-831 -611 Celje - skladišče D-Per 192/1991 NOVOLETNA NAGRADNA K 5000001225,2 Sestavil: Niko Sokratova žena Največja filmska nagrada Liter Japonski telovadec Jukio Nogometaš Maradona Mesto V Rusiji ... Ata Polmer Atari ST Signum 2 STAD 1-2 Aluminij Olika Puškini glasovi Kazalec datuma Avstrijska agencija Skisano mleko Stane Sever Afriški veletok Največja Šval Anton Lomšek Rimska 1 Profesor član akademije Kolar Ivanka Denarni zavodi Naredba Reka v j.Srbiji Morska riba Tekoči račun Plaha gozdna žival Ničla Slov.elekt teh. Mario Nasipi bunkerji Krivec Tanja Italija Sombor Veliko slovensko mesto Doba v umetnosti 11-12 stol. Naša soseda Lep nasad aleja drevored Velika ladja Graben Nekdaj največja nagrada v Jugoslaviji - Amer. film. igralka Sandra Kisik Umetnik čopiča MOZART 200 LET 5.12.91 Pih-piš Aktinij Siam Rajon v občini Neprijetna zadeva Turčija Gora v Švici Gr.boginja jeze Naša tovarna smuči Pod Gl. mesto Bangladeša Rodovna skupnost Velik jadranski otok Vrsta alkaloida Odžagan kos hloda Zidarsko orodje Sumerska boginja zemlje , čoln Karlovac T~ Potočna žival s kleščami Acman Karmen Vodja obračuna OD Dečman Vodja skladišča goLizdel. Zagožen Egipčanski sončni bog COBISS e 1. nagrada - 1.000 SLT Rok oddaje: 10.1.1992 2. nagrada - 3. nagrada - 500 SLT 300 SLT Rok izplačila: 15.1.1992