S O N D A Ž N A R A Z IS K O V A N JA V O K O L IC I IG A N A L JU B L JA N S K E M B A R JU TATJANA BREGANT Univerza, Ljubljana V o k v iru tem e »R aziskovanje neolita in eneolita v Sloveniji«, ki jo fin an sira S klad B orisa K id riča že drugo leto, so bila o p rav ljen a letos v okolici Ig a n a L ju b ljan sk em b a rju sondažna raziskovalna dela, k i so tra ja la od 3. septem bra do> 5. oktobra 1963. D ela je vodil O ddelek za arheologijo Filozofske fa k u lte te v L jubljani, strokovni nadzor je im el p ro f. dr. Josip Korošec, tehnični v o d ja je bil asist. SAZU F ra n c Leben. P ri delih so sodelo­ vali slušatelji arheologije: Zorka Šubic, D rag o Svoljšak, B lagoje Jevrem ov in Vlado B arbek. T erenska, dela je vodila podpisana. N am en te h razisk o v an j je bil dvojen: 1. s sondam i ugotoviti razp ro stran jen o st v letu 1962 ugotovljenega ko­ lišča ob Išči,1 točno lo cirati v letih 1875 in 1876 kopano tako im enovano D ežm anovo kolišče ob cesti L ju b ljan a—Ig te r ugotoviti m orebitno' zvezo m ed obema; 2. s sondam i ugotoviti razp ro stran jen o st v letu 1962 raziskovanega ko­ lišča ob R esnikovem p rek o p u .2 1. K olišče ob Išči in D ežrnanooo kolišče O pis in zgodovina raziskovanj na tem terenu. P reiskano pod ro čje se razp ro stira V P a rtili in n a K epjah. P ričn e se ob Išči in zajem a parcele št. 1420—1430 ter teče p o teh parcelah p ro ti zahodu, p reid e P arto v sk i g ra­ ben te r zahodno od njega zajem a p arcele št. 1457/1—1469. N a in p reide h glavni cesti, ki veže Ig z L jubljano. T u zajem a parcele, in sicer n a zahodni strani ceste št. 1553— 1588, n a vzhodni stra n i ceste p a p arcele št. 1463— 1496. C elokupno razisk an o pod ro čje m eri od vzhoda p ro ti zahodu 850 m, m aksi­ m alno p a je široko 500 m. N a tem obm očju je bilo izkopanih 82 sond v iz- 1 Na površini pobrano gradivo, ki so ga pri regulaciji Išče izmetali, je obdelala P. Korošec, Poročilo O ' površinskih najdbah novega kolišča na »Partih« pri Igu, Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji, Ljubljana 1964, 47 ss. 2 T. Bregant-J. Korošec, Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji, Ljubljana 1964, 7ss.; 25ss. m eri 2 X 2 m, po sk u sn a sonda A y izm eri 2 X 2 m te r kontrolni ja re k A ob Partovskem g rab n u v izm eri 5 X 1 m (Priloga 1). O b pregledu celotnega teren a p red sondiranjem smo ugotovili v bližini Išče (najbližja to čk a je 55 m zahodno- od nje) še na površini viden jarek, v katerem stalno stoji voda. T a je bil dolg 225 m, širok p a ca. 2 m. V aščani so vedeli povedati, da je bilo tod kopano- leta 1883 te r da so raziskovalci našli navpične kole in keram iko. Vsa ostala površina p a je bila vsaj na oko in tak tn a. T udi D ežm anovega kolišča ni bilo mogoče ugotoviti brez kopanja. O b raziskovanjih p a se je slika močno- sprem enila. V kontrolni sondi A ob Išči smo n aleteli na p rem etane p lasti, k u ltu rn ih ostalin pa n i bilo n ik a ­ kršnih. P ovršina n a tem m estu ni p o k azala ničesar, ker je tu (ca. 50 m za­ hodno od Išče) z a ra d i regulacije Išče n asu t in izravnan prostor. V vseh teh sondah (št. 1—9) smo ugotovili v v rh n ji ruši, ki je bila ponekod debela tudi preko 50 cm, keram iko, kosti in odlom ljene kole, ki so jili izm etali iz se­ d anje rečne stru g e p ri regulaciji p red n ek aj leti. V strugi d a n a šn je Išče se še danes vidijo sk u p in e v vrstah navpično zabitih kolov te r fragm enti keram ike. Po vsem sodeč, se tako im enovano kolišče ob Išči širi p rek o reke n a njen desni breg: k ak o daleč pa sega, bodo pokazala nova raziskovanja. S sondam a št. 54 in 39 na parceli št. 1430 smo naleteli n a že p rek o p an i prostor. P lasti so b ile med seboj pom ešane, kosi keram ike so- ležali po vsej p lasti in vmes tu d i kosi odlom ljenih kolov. Na dnu obeh sond v globini 1,6 m in 1,8 m smo našli večjo m nožino k u ltu rn ih ostalin in vse kaže, da raziskovalci ta k ra t n a tem prostoru niso- kopali do dna k u ltu rn e plasti. K aže, d a jih je zanim ala le fin a in orn am en tiran a keram ika, ostalo p a so pustili. L astniki te h p arcel vedo- celo povedati, da so tu kopali v letih 1905 ali 1906 (na p a rc e la h št. 1429— 1432) in ta k ra t odpeljali več voz arheolo­ škega m ateriala. V letih 1935 ali 1937 s-o n a tem m estu ponovno kopali, dela p a so km alu o pustili iz neznanih vzrokov. S sondo št. 44 smo p ra v tak o n aleteli na že prekopano področje. K era­ m ika je b ila raztresen a po vsej plasti, v globini 50 cm p a sm o n aleteli na odlom ljen kol. N a d n u ni bilo mogoče ugotoviti večjih količin puščene ali odvržene keram ike, k ak o r bomo to slišali p ri Dežm anovem kolišču. N ad aljn ja dela smo osredotočili n a iskanje v letih 1875 in 1876 k opa­ nega tak o im enovanega D ežm anovega kolišča ob cesti. K er so po d atk i o lokaciji tak o k o n trad ik to rn i, smo m orali izkopati več sond (P riloga 1 in 2). S sondo št. 72 n a p arceli št. 1585 zahodno od ceste L ju b ljan a—Ig smo naleteli na p rek o p an e p la sti (Priloga 3 — severni p ro fil sonde 72). N a vzhodni strani ceste smo s sondo št. 80 tud i naleteli na že prekopane plasti. " V vseh plasteh smo tu d i tu našli fragm ente keram ike, kose ogljenine, odlom ljene kole in drugo gradivo. Y globini 1 m sm o našli kose še dobro ohranjene zgnite ruše, kosi polžarice p a so- bili že v globini 0,5 m. Predvsem so nas zan im ali even­ tualn i k u ltu rn i o stan k i — drobni m aterial in gradbene ostaline. Y jugo­ zahodnem kotu sonde št. 72 sm o našli na k u p u kose keram ike, ustja, dele ostenja ali dna posod. Takoj p a smo opazili, da n i bilo n ik je r n iti kosa ornam entirane keram ike, ki je sicer iz tega kolišča tako bogata.3 Tudi za 3 J. Korošec. Oris predzgodovine Ljubljane. Zgodovina Ljubljane I, 1955, 250 ss. (odslej: Zgod. Ljubljane I); Ložar, Glasnik Muzejskega društva za Slove­ nijo 1941, 1 ss. (odslej: GMDS). prostor D ežm anovih izk o p av an j zaliodno od ceste so nam d ali dom ačini podatek. Povedali so, da so p red več leti k o p ali na om enjeni p arceli št. 1585 te r n a sosednjih dveh ju žn ejših p arcelah št. 1586 in 1587. Za vzhodno stran ceste so p o d atk i b o lj skopi. K akor rečeno smo s sondo št. 80 n aleteli na vzhodni del D ežm anovega kolišča, obsega tega prekopanega p ro sto ra pa nism o mogli določiti. Vemo le toliko, da severno od parcele št. 1463, k je r je sonda št. 80, D ežm an n i ko p al, saj sta sondi št. 76 in 81 na sosednji parceli št. 1464 im eli in ta k tn e plasti, k u ltu rn e ostalin e v njih pa so bile bogate. U gotovili smo to rej, da imamo na letos presondiranem p ro sto ru med Išco in glavno cesto Ig —L ju b ljan a k a r p e t krajev, k je r je bilo kopano (Priloga 1). Z anim a nas, kdo, k d a j in s k ak šn im uspehom je k o p al n a vseh teh k rajih . Žal m oram o p o u d ariti k a r na začetku, da so odgovori na vsa ta zastavljena v p ra ša n ja v veliki m eri po m an jk ljiv i ali p a nerešljivi. Z goto­ vostjo lahko trdim o, d a smo ugotovili k ra j D ežm anovih izk o p av an j v letih 1875 in 1876 vzhodno* in zahodno* od ceste. O točni lokaciji tega pro sto ra je n astala zm ešnjava le zato, k er se nista u jem ala p o d atk a na D ežm anovi skici4 in av strijsk i to p o g rafsk i k a rti.5 K o rek tu re o lokaciji sta izv ed la L ožar6 in M elik.7 P rv i z m an jšim uspehom . M elik p a se je bolj oprl na D ežm anove opise terena in je ugotovil, da se ti znatno bolj ujem ajo z lokacijo* na a v strij­ ski to pografski k a rti ko t p a s skico, ki jo je n ared il D ežm an sam . Korošec je bil tu d i bo lj n ak lo n jen M elikovim ugotovitvam , čeprav p o u d arja, d a bo polem ika ob vsem tem zakjučena šele z novim i izkopavanji.8 T ak o smo* letos ugotovili pro sto r D ežm anovih izkopavanj, in sicer onih iz leta 1875 s sondo št. 72 in tistih iz le ta 1876 s sondo št. 80. S tem se je izkazalo*, d a je bila M elikova lo k acija popolnom a p rav iln a.9 P ri sondiranju smo ugotovili, da vzhodni in zahodni p as po D ežm anu p rek o p an eg a pro sto ra ne ležita čisto vzporedno, tem več leži vzhodni za n ek aj m etrov ju žn eje od zahodnega (Priloga 1). O m enim n a j še eno ugotovitev. D ežm an sam p ravi, d a je širina v letu 1875 p rek o p an eg a prostora znašala v sm eri S— J 25m, dolžina v smeri V—Z p a 100 m.1 0 Za zahodno stran pa se D ežm anovi po d atk i ne u jem ajo z letošnjim i ugotovitvam i. N a p arceli št. 1585. k je r smo ugotovili v sondi št. 72 p rek o p an e p la sti, smo vzhodno in zahodno od n je izkopali še sondi št. 71 in 73. Med n jim a znaša razd alja le 85 m. v obeh p a smo n ašli plasti sploh n eprekopane. Š irine po D ežm anu prekopanega pro sto ra pa nismo mogli ugotoviti. Za vzhodno D ežm anovo področje nism o mogli n ičesar ugo­ toviti. zato bodo p o tre b n a nova izk o p av an ja. O b P artovskem g rab n u smo naleteli p ri sondiranju na drugo področje z navpičnim i koli (P riloga 2). V sondi. št. 44 p a smo naleteli tu d i že n a p re­ kopane p lasti. Y b liž n ji okolici smo izkopali še več sond, v k a te rih so bile 4 Desclnnann. Bericht über die Pfahlbautenaufdeckungen im Laibacher Moore im fahre 1876. Dezemberheft des jahrg. 1876 d. Sitzungsberichte der phil.-hist. Classe d. k. Akad. d. Wiss. LXXXIY. Bd.. 471 ss. Skica v prilogi. 5 1 : 75.000: Kramer. Das Laibacher Moor, 1905, k. III. 6 Ložar, Stratigrafija in kronologija stavb na kolih pri Studencu. GMDS 1942, 85 ss. 7 A. Melik. Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem, 1946. 74 ss. (odslej: Mostiščarsko jezero). 8 J. Korošec. Zgod. Ljubljane I, 245. 9 A. Melik. Mostiščarsko jezero. Karta priloga 2. 1 0 Deschmann, Verhandlungen der k .k. Geologischen Reichsanstalt, 1876, 275ss. ugotovljene k u ltu rn e ostaline in nav p ičn i koli, plasti p a so b ile popolnom a intaktne. M alo je verjetno, da bi na tem prostoru kopal D ežm an v letu 1876, saj p rav i sam, da so v tem letu ponovno naleteli na kole severovzhodno od prvega kolišča (ob cesti) v sm eri p ro ti osam elcu G rm ezu,1 1 n a jd b a p a ni lokalizirana, To je ta k o im enovano drugo' kolišče. Y letu 1877 p a je D ežm an kopal p rib ližn o v razd alji 300 korakov od svojega drugega kolišča, ki ga je odk ril leta 1876, in tam n ared il d v a po­ izkusna ja rk a .1 2 N a tem m estu je naletel na zelo kom pliciran p ro fil.1 3 Ložar ugotavlja, d a se iz D ežm anovega poročila ne da sklepati, če im am o opravka z dvema naselbinam a iz kronološko različn ih časov. Kot je bilo že p ri opisu terena rečeno, sm o p ri površinskem pregledu opazili v bližini Išče dolg prekopan jarek, za k aterega so nam dom ačini povedali, da S O ' tam kopali leta 1883. O glejm o si torej nove ugotovitve n a tem prostoru te r jih prim er­ jajm o z D ežm anovim poročilom o izk o p av an jih leta 1877 na kolišču, kjer je izkopal dva ja rk a . 1. N ikjer na p ovršini ni bilo mogoče videti dveh jarkov, k ak o r poroča D ežm an, tem več le enega (Priloga 1). 2. Č e je to tre tje D ežm anovo kolišče ležalo »300 korakov« vzhodno od njegovega drugega kolišča, b i logično m oralo Dežmanovo- drugo- kolišče ležati n ek je na p a rc e la h med št. 1410— 1420. N a tem m estu nismo sondirali. V endar pa je mogoče, da drugo D ežm anovo kolišče leži še severneje od teh parcel, saj D ežm an izrazito p o u d arja, d a je drugo- kolišče ležalo severo­ vzhodno od prvega. Po naših ugotovitvah pa, če n aj bi bil om enjeni na površini vidni p rek o p an i jarek D ežm anovo tretje kolišče, kop an o v letu 1877, dobimo za drugo kolišče bolj sm er VV—S, to je na p arcelah št. 1410 do 1420. V erjetno p a je, da D ežm an ta k šn ih fines v o rientaciji le ni upo­ števal. Kolikor p a drugo kolišče leži severneje od navedenih parcel, potem bo Dežm anovo tre tje kolišče ležalo severneje od navedenega ja rk a nekje ob Išči. T a ja re k p a je prekopaval neznano kdo. 3. O stane še p re u d a rja n je o D ežm anovem kom pliciranem profilu. Okoli om enjenega ja rk a smo naredili v rsto sond (Priloga l in 2). H um us je v vseh sondah (št. 6, 7, 8, 12,1 4 13, 14, 15, 19) debel do največ 30 cm. Na teni edinem področju od vsega letos presondiranega terena smo naleteli pod rušo na plasti sive m astne gline, ki je bila ponekod več, ponekod m anj m ešana z rastlin sk im i ostanki. V sondi št. 6 in 14 sega siva m astna glinasta plast do 70 cm globoko-,1 5 v sondi št. 8 sega do 60 cm globoko, v sondi št. 13 do 45 cm, v sondi št. 15 pa do 75 cm globoko. Takoj pod to plastjo- so ležala v sondi št. 6 do- globine 1.35 m vodoravna bru n a (T. 1, sl. 2), veje, vse to brez reda, debeline največ do 8 cm. V sondi št. 14 so bile vodoravne veje do glo- 1 1 GMD3 1942, 88. 1 2 Mitteilungen d. Antrop. Gesellschaft Wien. 187S. 4 (odslej: MAGW). 1 3 MAGW 1878, 18; GMDS 1942, 87; Zgod. Ljubljane 1 . 246 ss. Profil je na­ slednji: na površju je bila plast trde ilovice; sledi 1,3 m debela ilovnata plast brez organskih primesi; sledi 40 cm debela plast naplavljene zemlje, pomešane s pe­ skom, v kateri so tičali hrastovi koli brez reda in bili izdelani iz klanih štorov, v plasti so bile veje jelše, listje, korenine; sledi 40 cm debela plast šote: nato 20 cm debela plast, pomešana z listjem; nato sledi 50 cm debela plast gosto postavljenih kolov; do jezerskega blata (dna) so prišli na globini okoli 3 m. 1 4 Priloga 3 - — vzhodni profil sonde št. 12. 1 5 Vse v tem odstavku navedene globine so merjene s površja. b in e 105 cm, v sondi št. 13 p a le do globine 75 cm. V sondi št. 26 (T. 2, sl. 2) im am o pod hum ozno p la stjo (ruša in podrušje) rjavo dro b im o šo tasto plast, v globini od 60 do 115 cm več križajočih se b ru n debeline od 20 do 35 cm. N a globini 60 cm sm o naleteli na dve ta k i bruni, Tei vzporedno tečeta iz zahodnega v vzhodni p ro fil sonde. Pod severnim brunom leži malo' južneje n a globini 9 0 cm še en ak o debelo bruno, deb elin e 25 cm, vzporedno z obema. M ed njim i so veje, listje in podobno. V tej sondi ni bilo> nad to- p la stjo z b ru n i sive gline kot v p re j opisanih sondah. V sondi št. 19 (T. 2, sl. 1) sledi ru ši in pod ru šju , k i sta debela do- 35 cm, p la st sive m astne gline do globine 60 cm. Tem a dvem a p lastem a pa sledi svetlo rjav a plast, pom ešana z rastlin ­ skim i ostanki, do- globine 98 cm. N a dnu te plasti, ki ji sledi šota, ležita eno n ad drugim dve vodoravni b ru n i in tečeta iz južnega v vzhodni profil; debelina gornjega je 54 cm, spodnjega p a 16 cm. N a jezersko dno- — po-lža- rico smo naleteli najg lo b lje v sondi št. 15, in to v globini 2.00 m. Vse te veje in b ru n a niso bila o b d elan a ozirom a klana. N iti plast sive m astne gline ni b ila n ik jer tak o d ebela, ko t je to ugotovil D ežm an p ri svojem p ro filu . Na v rh u je običajna ru ša in n ik jer ni bilo k ak šn e trd e ilovice. Pod plastjo z bru n i in vejam i p a red n o sledi p last čiste šote. Pod šoto im am o navpične kole, ki segajo iz p o lžarice do šote ali p a še vanjo. Med šoto in polžarico je sivo ali siv o rjav k asta m ivkasto g bnasta p la st, v kateri so k u ltu rn e ostaline, največ p a jih je na njenem dnu ali še v v rh n jem delu polžarice, k am o r so se zarile (Priloga 3 — vzhodni p ro fil sonde št. 12). Vse te zadnje navedene p lasti, k a k o r do n ek e m ere tu d i vrhnje, u strezajo D ežm anovem u opisu pro­ fila njegovega tretjeg a kolišča, o d k riteg a leta 1877, le s to razliko, da so m ere precej različn e ozirom a letos ugotovljene plasti znatno tanjše. O stal je še letos ugotovljeni p rek o p an i p ro sto r na p arceli št. 1430 (sondi št. 34 in 39). Iz Jessetovega poročila je razvidno, da je na p arceli št. 1437 tud i naletel p ri so n d ira n ju na že prej p re k o p a n e plasti.1 6 Za ta pro sto r je Jesse m islil, da je našel leta 1876 in 1877 k o p an o drugo D ežm anovo kolišče. Z daj pa, ko- smo zanesljivo ugotovili p ro sto r D ežm anovega prvega kolišča ob cesti in upoštevali, da leži njegovo d ru g o kolišče severovzhodno od prvega, lahko rečem o, da na parceli št. 1437 ni kopal D ežm an ali p a vsaj ne v letu 1876 in 1877. O p rav k a im am o to rej še z dvem a p rek o p an im a pro­ storom a (parceli št. 1430 in 1437), za k a te ra nim am o n ik a k ršn ih podatkov, ozirom a le izročilo dom ačinov. T a p a se n a n a ša jo le na p arcele št. 1430, 1431, 1432, in sicer, k je r n aj bi k o p ali leta 1905 ali 1906 in ponovno leta 1935 ali 1937. M aterial in rezu ltati izkopavanj na obeh prostorih p a so neznani. Stratigrafija. R eči smerno, da stra tig ra fija v vseh p rek o p an ih sondah ni kom plicirana. S tra tig ra fsk e ugotovitve p ri sondiranju se po vsej v erjet­ nosti ne bodo bistveno sprem enile niti po sistem atičnih raziskovanjih. Ugo­ tovili smo lahko p et glavnih ozirom a vodilnih p lasti, ki se p o jav ljajo v vseh sondah, le s to razliko, da se sprem in ja njih o v a debelina: 1. p last je ru ša, pretežno trav n ata, včasih (a redko) p a porasla s šopasto m očvirsko travo, k a te re korenine segajo še v šoto ali pa v sivo glinasto plast. D ebelina ru še je do 15 cm; 1 6 S. Jesse, Poročilo o sondiranju v okolici Iga pri Ljubljani, Arheološki vest­ nik V/l, 1955, 104 ss. (odslej: AV). 2. p last je po d ru šje (subluimus) rjavorum ene barve, delno m ešano z glino. Izdatno je p rep red en a s koreninam i, zlasti na m estih, k je r je na vrhu šopasta m očvirska trav a. D ebelina p la sti je 13—25 cm. V sondah ob Išči (št. 1—9) smo n ašli v ruši in p o d ru šju številne fragm ente keram ike, kosti in kose odlom ljenih kolov. To je prostor, nasut ob regulaciji Išče. V vseh teh sondah smo pod današnjo rušo in podrušjem naleteli še na dobro ohra­ njeno prvotno rušo in podrušje, ki sta en ak a kot p ri vseh ostalih izkopanih sondah n a nenasutem terenu; 3. p last je šota, bodisi čista črna ali p a nekoliko svetlejša in m ešana z zemljo1 . D ebelina je 18—85 cm. V to p la st segajo do 35 cm visoko navpični koli; 4 p last je p la st s kultu rn im i ostalinam i. N jen sestav tvori siva glina, močno m ešana z m ivko. Povečini je n a jti k u ltu rn e ostaline v vsej tej plasti ali pa le v njenem spodnjem delu. D ebelina plasti s k u ltu rn im i ostalinam i bo po vsej verjetnosti na kolišču ob Išči in D ežm anovem kolišču presegala 30 cm; 5. p la st je siva in ponekod v gornjem delu bolj rum enkasta polžarica — nekdanje jezersko dno. Y vrhnjem delu polžarice so bili še n ajd en i k u ltu rn i ostanki. Poleg teh p etih vodilnih plasti, k i so bile vidne v vsaki sondi, imamo še sivo glinasto p last, ki se vriva med p o d ru šje in šoto. D ebelina te plasti je do 50 cm. Kot že rečeno, smo to p last ugotovili samo v sondah št. 6, 8, 12, 13. 14, 15, 19, to rej na področju presondiranega terena ob Išči. Gradbene ostaline. Na presondiranem terenu smo ugotovili tri sam o­ stojna in med seboj ločena področja z navpičnim i koli (Priloga 2). Prvo tako področje se razp ro stira ob Išči, in sicer je po n ajd aljši osi SV— JZ dolgo 260 m. m aksim alno široko po 100 m. N avpični, v zemljo zabiti koli so dobro vidni še v strugi d anašnje Išče ter prehajajo na njen desni breg; kako daleč segajo, bo mogoče ugotoviti z nadaljnjim i izkopavanji. Y ra z ­ dalji 125 m od kolišča ob Išči smo ob Partovskem grabnu ugotovili drugo področje z n av pičnim i koli. Y Partovskem grabnu samem se vidijo v dol­ žini 105 m. Le n a jb liž je sonde, ki so jih izkopali ob tem grabnu, so dale v to smer pozitivne rezultate (sonde št. 44, 50 in kontrolni ja re k A : glej prilogo 3 — severni profil kontrolnega ja rk a A). Y ostalih sondah p a smo našli, le keram iko ali p a samo oglje. U gotovljeni prosior s koli je v p rim er­ jav i s prv im sorazm erno zelo m ajhen, saj znaša njegova dolžina v sm eri S— J 105 m, širina v sm eri Y—Z p a le 50 m. P roti jugu ali severu se to pod­ ročje gotovo ne širi, p ra v tako ne p ro ti vzhodu ali zahodu, k e r bi sicer bili v ja rk u samem a li v sondah št. 51—55 ali 41, 42, 43 in 46 še v idni n avpični koli. Možno je le. d a se koli širijo v sm er p ro ti JV ali SZ ter SV ali SZ, k je r p a nism o sondirali. T re tje področje z navpičnim i koli p a im am o na obeh straneh ceste L ju b lja n a —Ig (cesta ga le deli na dva dela), to je ta k o im eno­ vano D ežm anovo kolišče. Širine tega kolišča v smeri V—Z nism o ugotovili. Ce sledim o D ežm anovim ugotovitvam , se širi dalje p ro ti zahodu v smeri p ro ti Iški Loki1 7 in po njegovih ugotovitvah bi se končalo na vzhodni strani 1 7 Sitzungsbericht der k. k. Akad. phil.-hist. Classe 1877 — načrt. ceste1 8 nekako tako, kot je to začrtano na Prilogi 2. Širina zahodnega dela kolišča v smeri S— J bi bila po Dežmanu »13 sežnjev«1 9 * ali 24,65 m, po naših ugotovitvah pa ca. 100 m. Verjetno misli Dežman pri tej širini »13 sežnjev« le na širino, kjer je prekopal, kakor smo to že prej omenili, ni pa to - natanko razvidno iz njegovega teksta. Razdalja med Dežnanovim koliščem in tistim ob Partovskem grabnu bi bila 200 m. N astaja problem , ali im am o tod tri sam ostojne naselbine — kolišča, ki bi bila istočasna. G led e na ugotovljene ra z d a lje med področji z navpičnim i koli (125 m, 200 m — P rilo g a 2), bi skoraj težko trd ili, da so ta področja n astala zarad i p reseljev an ja, ko je prv o kolišče zaradi g n itja in p ro p ad a kolov bilo onesposobljeno za življenje. T ako b i bilo torej drugo kolišče m lajše od prvega in tre tje še m lajše od drugega. O dgovor n a to nam bo moglo d a ti le k u ltu rn o gradivo (keram ika), ko bo celotno področje sistem a­ tično prekopano.1 9 0 - K lju b vsem u p a bi bilo težko verjeti, da je eno kolišče istočasno zajem alo tak šn o površino, kot smo- to ugotovili za k olišče ob Išči (260 X 100 m). Po vsej verjetnosti bom o m ogli ugotoviti v o k v iru istega kolišča več posam eznih platojev, k i so n a sta ja li drug poleg drugega, k ak o r to dom nevam o tu d i za kolišče ob R esnikovem p rek o p u .2 9 Po razpoložljivem keram ičnem gradivu, k i je n ajbolj podvrženo razvoju, bi mogli sk lep ati, da so b ila vsa ta tri n av ed en a med seboj ločena področja s koli k o lik o r toliko istočasno n aseljen a in im am o tak o tri sam ostojna in istočasna kolišča in jih lahko tak o tu d i o pravičeno im enujem o. Y sondah, označenih na Prilogi 2, smo povsod naleteli na n av p ičn e kole. Bežno je bilo že om enjeno, da segajo povečini v šoto (do- 35 cm). Le redki so prelom ljeni tik p o d spodnjim robom šote, k a r pa bistveno ne sprem eni položaja. T a ugotovitev, ki je enaka za vsa tri kolišča, se bistveno razlikuje od lanskoletnih ugotovitev na kolišču ob R esnikovem p rek o p u , k je r so > bili koli prelom ljeni tik n ad polžarico ali že v njej. T ako dom nevam o, da je stalo kolišče ob R esnikovem prek o p u na suhem ozirom a n a teren u , k i je bil od časa do časa p o p lav ljen . N a kolišču ob R esnikovem p rek o p u tu d i niso n ik jer našli šote.2 1 P o višini odlom ljenih kolov na letošnjih presondiranili treh koliščih lahko sklepam o, da so vsa tri stala na vodi ozirom a na za­ m očvirjenem terenu. V oda sicer n i bila zelo visoka, izvzem ši v času poplav. Koli so n ajb o lj p ro p a d a li n a m estu, k je r sta se stikala voda in z ra k ozirom a 10 cm n ad to mejo. T ako bi mogli po odlom ljenosti kolov sk lep ati n a višino vodne gladine in s polžarico, ki je p re d sta v lja la jezersko dno, dobim o višino jezera v času, ko- so stala kolišča. Jezerska odeja bi b ila ta k o debela 30 do 40 cm. N ik je r nism o že v šoti naleteli n a k u ltu rn e ostaline, am p ak šele v sivi m ivkasti p la s ti pod šoto, včasih sam o v njenem spodnjem delu in v zgornjem delu polžarice. Spričo tak o ugotovljene debeline vodne odeje ter n ajd b vodnega oreška in lešnikov, to re j lahko odplavljenega m ateriala, 1 8 L. c. — načrt. 1 9 Verb. Geol. Reichsanst. 1876, 275 ss. isa Ko smo v sondah naleteli na plast s kulturnimi o-stalinami, zlasti tam. kjer je bila zelo- debela, je nismo v celoti prekopali. Gradivo smo pobrali le toliko, ko­ likor bi služilo kot dokumentacijski material. Npr. priloga 3 — vzhodni profil sonde 9, južni profil sonde 11. ... . » T. Bregant, Poročilo o raziskovanju neolita in eneohta v Sloveniji, Ljubljana 1964. 7 ss. 2 1 L. c., 13 ss. lahko sklepamo, da je bilo to področje v času življenja na kolišču že tako zamočvirjeno', sicer bi tega lahkega materiala in večjih količin oglja tu ne našli, ker bi ga voda verjetno odplavila, tako pa ga je na mestu najbrž zadržala močvirska trava. Vsi doslej navedeni momenti so prav takšni, kot jih je Korošec2 2 ugotovil na kolišču pri Blatni Brezovici. Ob vsem tem pa naletimo na problem, ki ga lahko> tu le sprožimo, zanesljivega odgovora nanj pa ne moremo dati. Kakšen je bil vodostaj, ko se je začelo življenje na naših koliščih in ali se je razlikoval od stanja, ki smo ga mogli ugotoviti na podlagi višine ohranjenih kolov, ob prenehanju življenja na njih? Isti problem je nakazal že Korošec za Blatno' Brezovico. Na kolišču ob Išči so nas presen etile izredne debeline kolov, tu d i do 30 cm. Večina kolov p a je bila debela okoli 20 cm. Le nekaj jih je imelo prem er pod 10 cm. N a kolišču ob P artovskem grabnu in D ežm anovem ko­ lišču ni bilo niti enega kola, ki bi presegel 15 cm. Z akaj so p ra v na kolišču ob Išči u p o rab ljali kole tak šn ih dim enzij in v kakšnem razm erju so bili do tanjših, ne vemo'. Č e se bo izkazalo, da je bila tu voda višja, ko so začeli g rad iti kolišče, k o t na ostalih dveh koliščih in je šele kasneje u p ad la na p rej ugotovljeno višino ter so zato u p o rab ljali daljše in tu d i debelejše kole, bi smeli videti v tem m om entu enega od odgovorov na zastavljeno vprašanje. Res je, da je to kolišče ob Išči znatno bolj oddaljeno od n ek d a­ njega jezerskega brega, kot sta prvi dve kolišči, s tem pa ni rečeno, da je m orala b iti voda tod tu d i globlja. Le sistem atična raziskovanja in podatki o absolutni višini, polžarice — jezerskega dna, nam bodo lahko dali kakšno pojasnilo. Pogosto smo naleteli na n av p ičn e kole, ki so bili na v rh u zvon­ často zaključeni. K ole s takšnim zaključkom srno našli lani na kolišču ob Resnikovem prekopu. Sodili smo, da so jih tako izoblikovali, bobri. Pri ne­ k aterih letos n ajd en ih kolih se jasno v id ijo vodoravni, okoli kolov p o tek a­ joči žlebovi (T .3, s l.2). P ri severnem kolu v sondi š t .12 (Priloga 3 — vzhodni p ro fil sonde 12, levi kol), se je še dobro videlo, kako je bila konica kola neravno odlom ljena, potem ko se je kol prelom il, ker so ga obgrizli bobri. Za vsa tri naša kolišča lahko trdim o, da so koli stali v sk u pinah, in te v vrstah. Y sondah n a vseh treh koliščih smo našli kole v sk u p in a h (P ri­ loga 3), tu d i do 8 na 1 m 2 , tako npr. v sondi št. I na kolišču ob Išči. V strugi dan ašn je Išče se vidijo skupine kolov, ki stojijo v vrstah, potekajočih v sm eri SV— JZ. T ak o orientacijo bo im elo verjetno kolišče ob Išči. Za ostali dve kolišči p a s sondam i tega nism o mogli ugotoviti. V sondi št. 11 (Priloga 3 — ju žn i p ro fil sonde 11) smo našli nad samo plastjo s kulturnim i ostalinam i dve v zporedni vodoravno ležeči bruni, ki p rih a ja ta iz južnega in se n a d a lju je ta v zahodni profil. O n ju n i funkciji pa zaenkrat ne moremo reči p ra v ničesar. V ečje bruno je klano. Že v vodi na dnu P artovskega g rab n a smo opazili večje in m anjše kose posušene ilovice — hišnega lepa, v k a te rih so bili vidni odtisi tan jših in debelejših vej in kolov (do 6 cm v prem eru). Na večje kose hišnega lepa smo naleteli v kontrolnem ja rk u A. V sondi št. 72 na D ežm anovem kolišču smo med odm etano keram iko v jugozahodnem oglu sonde našli kose hišnega tlaka. Vsi ti kosi so bili na eni strani g lad k i in zelo dobro zglajeni, na drugi — J. Korošec, Prazgodovinsko kolišče pri Blatni Brezovici. 1963, SAZU. Dela 14. 35 ss. strani pa so imeli odtise tanjših kolov in vej. Razlika med zunanjo ali vrhnjo stranjo hišnega lepa in hišnega tlaka je tako očitna (prva groba, druga fino glajena), da je različna funkcija obeh nesporna. Nekateri kosi hišnega lepa imajo sledove ognja (rdeče in črne lise). Najdbi hišnega lepa in tlaka sta nov moment v spoznavanju načina gradnje stavb na koliščih. Doslej tega nismo poznali, domneve pa niso bile podprte z materialom. Tako kakor so1 bile grajene stavbe v prazgodovini nasploh, so grajene tudi stavbe na koliščih. Navpični koli so bili prepredeni s tanjšimi vejami ter tako tvorili steno, ki je bila ometana z glino. Za stavbo, ki ji je pripadal lep, ki sm oi ga odkrili pa lahko trdimo, da je propadla v ognju. Na tleh so ležale veje in tanjša bruna, ki so bila premazana z glino. Ali so tlak večkrat obnavljali in premazovali z glino, na podlagi kosov, s katerimi razpolagamo, ne moremo reči. Vsekakor pa je ta predpostavka več kot verjetna, saj se je tak samo posušeni pod hitro obrabil in postal kotanjast, nakar so ga morali zopet zamazati in zagladiti. Letošnja sondažna izkopavanja niso prinesla nič k osvetlitvi problema, kako so se vezali navpični koli s platojem nad njimi in tudi ne, v kakšnem razmerju so bili platoji do stavb oziroma kako so bile stavbe pritrjene na plato. Dežman teh kosov tlaka pri izkopavanjih ni opazil lin jih je celo odmetal, kolikor je sploh vztrajno spremljal potek del. Poleg tega moramo upoštevati še znatne količine zavržene grobe in finejše, a neor namen tira ne keramike. Koli v prekopanih poljih so ostali nedotaknjeni oziroma samo malo po­ škodovani, a vendar in situ. Iz vseh teh navedenih momentov bi bilo dobro obnoviti oziroma še enkrat prekopati Dežmanovo kolišče in tudi tisti del, ki ga je kopal že Dežman sam. Material, ki se je zdel Dežmanu sicer ne­ pomemben, bo lahko v marsičem dopolnil sliko gradiva, ki ga iz tega kolišča že poznamo. D r o b n e k u l t u r n e o s ta lin e . Gradivo, ki smo ga našli pri letošnjih son- dažnih delih,2 3 obsega keramiko, koščeno in kameno orodje. K e r a m ik a . Po tehniki izdelave lahko ločimo dve grupi, in sicer fino in grobo keramiko. Prvi pripadajo posode, ki so zunaj in znotraj zglajene na sij, tankih sten, izdelane iz dobro prečiščene gline ter enakomerno temnosivo povečini črno pečene. Drugo grupo pa sestavljajo posode debe­ lejših sten, nezglajene, zemlja je pri njih mešana z drobnim peskom, barve pa so rdečerjave do temnosive. Izrazito grobih primerov v drugi grupi ni. Obe skupini imata v svojem inventarju ornamentirane kose. O blikovno je keram ično gradivo sorazm erno zelo pestro, č ep rav ga je malo. T ak o lah k o ločim o am fore (T. 5, sl. 1; T. 12, sl. 1), vrče ( P . 10, sl. 1, 2), bikonične posode (T. 6, sl. 1, 5), polkro g laste k u p e z navznoter odebeljenim in ravno odrezanim ustjem (T. 11, sl. 3; T. 12, sl. 2, 3), posode z lijakastim vratom , k i je o stro ločen od krogljasteg a spodnjega dela (T. 11, sl. 1) ter posode z nazaj zav ih an im ustjem in p rilep ljen im na v ra t posode (T. 7, sl. 1; T. 8, sl. 1, 2, 3; T. 9, sl. 1). R očaji so tra k a sti in vežejo u stje z ram enom posode (T. 10, sl. 2), d a lje im am o m ajhen ročaj ovalnega preseka, ki je na ram enu posode (T. 12, sl. 1) te r vodoravni su b k u tan i ročaj (T. 11, sl. 2). 2 3 Glej opombo 19 a. A plike so ohranjene samo na enem fragm entu, k jer im am o tri vodoravne plastične vzbokline n a ram enu posode. D no je zastopano v enem p rim eru ter je veliko in ravno (T. 5, sl. 2). Med ostalo' keram ično gradivo lahko p rište­ jem o vretence za statv e (T. 5, sl. 3). O rnam entika je k lju b tako m ajhni m nožini gradiva zelo p estra. S fi­ nim vrezom izveden tra k na ram enu in na največji p eriferiji posode (T. 5, sl. 1) je izpolnjen s šrafiranim i trik o tn ik i, ki se vključujejo1 v rom be, v sredini nastali k v a d ra tn i prostor pa je izpolnjen s krogom, šrafiran im v vseh smereh. B ikonična posoda (T. 6, sl. 1) je ornam entirana v tre h pasovih, gornji in spod n ji p a s sestavljajo sum arno izdelani trik o tn ik i v tehniki brazdastega vreza, sred n ji tra k p a tv o rita dve liniji poševnih vbodov s ši­ lom. N asproti si stoječi, s po- dvem a k ra tk im a linijam a izpolnjeni trik o tn ik i, izvedeni s širokim vrezom , tvorijo ornam ent na u stju polkroglaste k upe (T. 12, sl. 3). V b a rb o tin sk i tehniki je ornam enti,ran ohranjeni del stene posode (T. 5, sl. 2). R azširjeno ustje druge polkroglaste kupe (T. 12, sl. 2) im a tako im enovani lieenski ornam ent — okoli niti ali nekega p red m eta ovita druga nit.2 4 N azaj prilep ljen a u s tja so ornam entirana s ščipanjem (T. 8, sl. 3), z odtisom nekega štirikotnega predm eta (T. 8, sl. 1) ali z glo­ bokim i poševnim i vrezi (T. 9. sl. 1). T ak o im enovani m edicasti ornam ent im ata fragm enta n a T. 7, sl. 4. in T. 9, sl. 2.2 5 V tehniki vreza so ornam enti- ran i fragm enti (T. 6, sl. 2, 3, 4. 5; T. 7, sl. 3). Y tej teh n ik i so izvedene navpične, vodoravne in cik-cak linije.. F rag m en ta na T. 6, sl. 2, 3, p a im ata vreze izpolnjene z belo inkrustacijo. Koščeno orodje je zastopano z dvema primerkoma. Koščeno šilo (T. 9. sl. 3), narejeno iz cevaste kosti, je dobro izdelano in nosi sledove uporabe. Druga je koščena ost, odlične izdelave, ima dolg trn ter je dvakrat pre­ vrtana. Funkcija te osti je težko določljiva, lahko pa je služila pri pletenju mrež ali pa kot harpuna (T. 10, sl. 3). Kameno orodje. V strugi Išče smo našli eno slabo izdelano kameno gladilo iz kvarcita ter del žrmlje. Keramično gradivo iz Ižanskih kolišč, ki ga je izkopal Dežman, je zbudilo v svetu izredno pozornost, tako zaradi pestrosti v oblikah, kakor zaradi izredne, lepe in bogate ornamentike.2 6 Od domačih strokovnjakov so se podrobno ukvarjali s to keramiko Ložar, J. Korošec in v zadnjih letih P. Korošec. Ložar je povezoval keramiko Ižanskih kolišč z vrsto kultur, tako npr. s kulturo kroglastih amfor, kulturo vrvičaste keramike, kulturo zvončastih čaš itd.2 7 J. Korošec prišteva kulturo Ižanskih kolišč slavonski kulturi oziroma jo obravnava enotno kot njeno podskupino, ki je dobila svoj pečat zaradi druge geografske lege in predvsem drugega načina živ- 2 4 P. Korošec. Keramika z licensko ornamentiko (Litzenkeramik) na Ljubljan­ skem barju. A Y V III/1, 1957, 9 ss. 2 5 Sodeč po ornamentu na T. VI, L 2, članka P. Korošec. A V VIII/1. 1957, pri­ pada tudi tako imenovani lieenski ornamentiki, čeprav v članku ni nikjer ome­ njen tak način ornamentiranja. 2 6 Zgod. Ljubljane I. 1955, 243 ss., z vso tam navedeno literaturo. 2 7 GMDS 1941, 1 ss. ljenja, ki se bistveno razlik u je od načina živ ljen ja n a vrsti n ajd išč sla­ vonske k u ltu re v S lavoniji, P anonski n ižin i in Bosni.2 8 P. K orošec p a je opazila razlike v m aterialu Ižanskih kolišč te r na podlagi tipologije raz­ d elila gradivo v d v e sk u p in i: Ig 1 in Ig II.2 9 O be skupini sm atra ko t grupi slavonske k u ltu re s tem , da je sku p in a Ig I starejša in sp ad a v eneolit in p rv e začetke starejše bronaste dobe, skupino Ig II p a sm atra istočasno z vučedolsko in bosansko skupino in vse tri p rišteva m lajšem u obdobju slavonske k ulture, časovno p a v starejšo bronasto dobo.3 0 Na k u ltu ro Ig I in Ig II p a so v p liv a le različne druge k u ltu re in ji d a ja le svoje elem ente, bodisi d irektno ali indirektno. T ako najdem o v fazi Ig I vplive badenske, pecelske k u ltu re in k u ltu re vzhodnoalpskih kolišč. Y fazi Ig II p a se vplivi povečajo n a v ečji krog k u ltu r, tako n p r. m lajše faze k u ltu re zvončastih čaš, licenske keram ike, starejše faze u iiijetiške kulture, skupine K isapostag in tako d alje.3 1 P ro to tip i za fazo Ig I m an jk ajo , začela n a j bi se p ri koncu alpskega faciesa lengyelske kulture, m edtem ko bi bili p ro to tip i za fazo Ig II v Rem edello k u ltu ri, živela p a n a j b i do začetka srednje bronaste dobe. V okvir te v dve fazi razčlenejene kulture na Ižanskih koliščih bi lahko poskušali uvrstiti tudi letos izkopani material. Gradivo kaže značilne ele­ mente in ga lahko na podlagi njih razvrstimo tako v fazo Ig I kot v fazo Ig II. Pripomniti je treba, da je znatno manj tistega gradiva, ki nosi karak­ teristike faze Ig I. Faza Ig 1: E lem ente te faze lahko vidim o tako v obliki kot v ornam en­ tik i na frag m en tu am fo re T. 5, sl. I. F rag m en t (T. 7, sl. 1) v ra tu posode, ki verjetno p rip a d a am fo ri, im a pod ustjem dve vrezani liniji, k i sta izpol­ n jen i z belo in k rustacijo. Jajčasto ovalna posoda, fino g lajen a (T. 12, sl. 1) z nizkim , m alo navzven upognjenim ustjem in m ajhnim ročajem ovalnega preseka bi lahko še sodila k fazi Ig I. Elem ente, ki bi p rip a d a li fazi Ig I, p a bi m ogli videti n a n ek aterih frag m en tih le na podlagi ornam entike in teh n ik e izdelave. T a k o n p r. fragm ent, o rn am en tiran v b arb o tin sk i tehniki (T. 5, sl. 2), ter frag m en ta, k aterih vrezane lin ije so izpolnjene z belo in­ k ru stacijo (T. 6, sl. 2, 3). Po način u o rn am en tiran ja bi mogli v bikonični posodi (T. 6, sl. 1), k i je o rn am en tiran a v tre h pasovih, od k a te rih sta dva izvedena v teh n ik i b razdastega vreza, sred n ji p a s poševnim i vbodi, videti značilnosti faze Ig I. Po obliki bi ta posoda eventualno še lahko sodila v to skupino, lah k o p a p rip a d a že fazi Ig IL Y tem frag m en tu bi lahko videli obliko faze Ig II, v ornam entiki p a rem iniscenco n a fazo Ig I. Faza Ig II: Elementi te faze so številnejši. Naj navedem samo nekaj najznačilnejših, tako po oblikah kot po ornamentiki. Trije fragmenti pol- kroglastih kup z navznoter razširjenim, ravno odrezanim in ornamenti- ranim ustjem vsebujejo po formi značilnosti posod te vrste, ki S O ' karak- 2 8 Zgod. Ljubljane I. 251. 2 9 P. Korošec. Kulturna opredelitev materialne kulture na koliščih pri Igu, AV IX-X/2. 1958-1959, 94 ss. 3 0 P. Korošec, Podela slavonske kulture, njeno poreklo i relativna hronologija, Rad vojvođanskih muzeja 8, 1959, 5 ss. 3 1 AV IX-X/2, 94 ss.; Rad vojv. muzeja 8. 5 ss., z vso tam navedeno literaturo. teristična oblika za k u ltu ro zvončastih čaš (T. 11, sl. 3; T. 12, sl. 2, 3). Polkroglasta k u p a (T. 12, sl. 2) nosi na navznoter razširjenem u stju trik o t­ nike, ki so izvedeni v licenski ornam entiki. T ako sta elem enta dveh ra z ­ ličnih, a sočasnih k u ltu r zastopana na isti posodi. G ru p i Ig II tipološko p rip a d a vrč s tra k a stim ročajem , ki veže ustje z ram enom (T. 10, sl. 2), kroglasti spodnji del nim a ostro ločeno dno, temveč je bilo okroglo in je imelo omfalos. K arak teristik e licenske keram ike vsebujeta tu d i fragm enta (T. 7, sl. 4, in T. 9, sl. 2), ki im ata m edicasti ornam ent. S ubkutani vodoravni ročaj (T. 12, sl. 2) n a ram enu, ki ima nasploh prototipe v k u ltu ri Rem edello (tip R inaldone), bo p rip a d a l fazi Ig II. Y to grupo bi še lahko' prišteli posodo z lijakastim vratom , ki je ostro ločen od ram ena in kroglastim spodnjim delom (T. 11, sl. 1). Za fazo Ig I in tudi za fazo Ig II p a so lahko značilna nazaj zav ih an a ustja in p rile p lje n a na vrat posode (T. 7, sl. 1 ; T. 8, sl. 1, 2, 3; T. 9. sl. 1). Povedati je treb a, da nismo nikjer m ogli opaziti dveh k u ltu rn ih hori­ zontov, k i b i bila m ed seboj ločena. Za ugotav ljan je vertikalne s tra tig ra fije bodo m orda dala k a j več področja, k je r smo mogli s sondam i ugotoviti, da k u ltu rn a p last p reseg a celo 50 cm. M alo p a je verjetno, d a bi m ogli na letos presondiranem prostoru, tudi tam , k je r je k u ltu rn a plast debela 30 cm, Uajti dva med seboj ločena k u ltu rn a horizonta. Zato je v erjetnejša hori­ zontalna stratig rafija. Problem u horizontalne stratig rafije bo treb a posvetiti vso pozornost. Že letos zbrani m aterial kaže v to smer. Prostor, k je r ležijo sonde št. 1, 2, 5, 7, 10 in 11, je pokazal, da vsebuje gradivo elem ente faze Ig I. V zahodnejših p red elih tega tako im enovanega kolišča ob Išči p a kaže gradivo predvsem elem ente faze Ig II. G ovoriti kaj več O ' tem p a bi bilo n a podlagi tako m aloštevilnega gradiva preveč tvegano in prezgodaj.3 2 2. K o liš č e o b R e s n i k o v e m p r e k o p u Druga, letos zastavljena naloga je bila, s sondami ugotoviti razsežnost kolišča ob Resnikovem prekopu. Leta 1962 sistematično prekopani sektor leži na parceli št. 1247 (Priloga 4), na levi strani Resnikovega prekopa. Na sosednjih parcelah, tako na levi kakor na desni strani prekopa, smo' iz­ kopali 13 sond v izmeri 2 X 2 m. Y sondi št. 12 in 15 nismo prišli še v glo­ bini 2,50 m do polžarice oziroma do kulturnih ostalin. Zaradi prevelikih količin naglo izvirajoče vode smo marali delo v teh dveh sondah prekiniti. Iz istih vzrokov nismo mogli sondirati sektorja med sondo št. 1 in št. 13 ter Išco. Še v suši na tem prostoru stalno stoji voda. Stratigrafija glede na lanskoletne ugotovitve ni prinesla nobenih spre­ memb. Plasti so naslednje: 1 . plast je ruša. Tvori jo povsod šopasta močvirska trava, katere kore­ nine segajo tudi do 70 cm globoko. Debela je največ 20 cm; 2. plast je p o d ru šje (subhum us), debeline do 4 0 cin: 3 2 Razdelitev v fazi Ig I in Ig II je P. Korošec izvršila na osnovi tipologije. Zato pa bi bilo potrebno čimprej opraviti sistematična raziskovanja na kolišču ob Išči. ki je naj razsežnejše, da bomo dobili še s stratigrafijo podkrepljeno ali pa korigirano kronološko razdelitev. 3. p last je sivo rja v a glinasta p last, vm es so še korenine segajoče sem iz ruše, debeline je do 50 cm; 4. je svetlo siva m astn a glinasta p last, ki dobi v spodnjem delu tem ­ nejšo sivo barvo, debela je do 118 cm; 5. plast je siva mivkasto> glinasta, ponekod na gornjem delu drobirna, v njenem spodnjem d elu so k u ltu rn e ostaline, debeline je do- 50 cm; 6. plast je polžari.ca — jezersko dno, v gornjem delu polžarice so še k u ltu rn e ostaline. Samo v sondi št. 1 sm o naleteli na n av p ičen kol (Priloga 3 — vzhodni p ro fil sonde 1), vse d ru g e sonde pa so dale v tej sm eri negativne rezultate. V sondah št. 3 in 9 sm o naleteli n a frag m en te keram ike. Vsi S O ' popolnom a atip ičn i in zelo grobe izdelave, V sondah št. 4, 6, 7, 8, 10 in 11 p a smo našli, le drobce oglja. Iz poročila je razvidno, da so bili vsi poskusi, ugotoviti ra z p ro stra ­ njenost kolišča ob R esnikovem prekopu, negativni. O stane le še možnost, d a se je kolišče širilo še zahodno od lani prek o p an eg a prostora, to je v sm eri proti Išai ali p a p ro ti jugu, k jer p a zaradi prevelike ta ln e vode nismo mogli sondirati. K olišče se n a desno- stran p rek o p a ni širilo, čeprav so v p rek o p u sam em še danes vidni n a v p ič n i koli vzdolž p arcel št. 734, 733 in na parceli št. 1247. RÉSUMÉ Sondages aux environs de Ig dans le marais de Ljubljana Dans le cadre du thème «Recherches du néolithique et de l’énéolithique en Slovénie», financé par la Fondation Boris Kidrič, on a exécuté cette année aux environs de Ig dams le Barje de Ljubljana des travaux de sondage sous la direction de la Section d’archéologie de la Faculté des Lettres. Le but des recherches de cette année fut double: 1 ° établir par des sondages l’étendue du palafitte établi en 1962 au bord de l’Išca. localiser exactement le palafitte dit de Dežman, creusé en 1875 et 1876 le long de la route de Ljubljana—Ig et établir la liaison éventuelle existant entre eux; 2° établir par des sondages l’étendue du palafitte exploré en 1962 le long du canal de Resnik. 1° Le palaffite des bords de l’ Išca et le palafitte de Dežman Le territoire exploré s’étend à Parte et à Kepje et mesure 850 m E—O et 500 m max. N—S. Le long de Fisca il embrasse les lots de terrain n° 1420—1430. à l’ ouest du fossé de Parte, les lots de terrain n° 1457/1—1469, du côte est de la route, les lots de terrain n° 1463—1496 et du côté ouest de la route, les lots de terrain n8 1555--1588. On a effectué 82 sondages (2 X 2m), un sondage d’ essai A (2 X 2m) et un fossé de contrôle A (5 X 1 m) le long du fossé de Parte. Au sondage de contrôle A le long de l’Išca, aux sondages n° 34 et 39 sur le lot de terrain n° 1430. au sondage n° 44 le long du fossé de Parte, au sondage n° 72 sur le lot de terrain n° 1585' et au sondage n° 80 sur le lot de terrain n° 1463 on est tombé sur des couches déjà remuées (Annexe 1). Dans tous les sondages mention- nés on a trouvé dans les couches de la céramique et des morceaux de pieux rompus. Par le sondage n° 72 on est tombé sur la partie ouest du palafitte dit de Dežman, creusé en 1875, et par le sondage n° 80 sur la partie est du palafitte de Dežman le long de la route, creusé en 1876. Aux environs de Fisca (le point le plus proche est à 55 m à l’ ouest de celle-ci) on a vu déjà en surface un fossé remué, long de 255' m et large d’ environ 2 m. En comparant le compte rendu de Dežman sur son troisième palafitte, creusé en 1877, situé selon ses indications à 500 pas à l’ est de son deuxième palafitte au NE de son palafitte auprès de la route, nous avons constaté quelques points communs qui parleraient en faveur de la supposition que dans le fossé remué on peut voir son troisième palafitte, creusé en 1877. En comparant les profils que nous avons découvert cette année et d’après sa description du profil du troisième palafitte, nous avons constaté que les couches s’accordent par leur structure, mais qu’il y a des différences dans les mesures. Nous avons recontré de la boue lacustre calcaire à 2 m de profondeur au sondage n* 15, alors que lui n’en trouvait qu’à une profondeur de 3 m. A cette unique place autour du fossé remué le long de l’ Išca, nous avons trouvé, sous l’ humus et le subhumus, une couche d’ argile grasse grise, ce qui correspond à la donnée indiquée dans le profil de Dežman, à la différence cependant que la couche établie cette année est presque de moitié plus mince que les indications de Dežman (75 cm— 1,30 m). D’après les indications de Dežman, sous l’ argile grasse grise il y avait des poutres fendues, alors que nous avons constaté la même couche, mais les poutres n’étaient pas fendues. Nous pourrons dire avec certitude qu’ à cet endroit se trouve le troisième palafitte de Dežman, quand nous aurons établi sur le terrain son deuxième palafitte. Pour le moment nous ne savons pas qui a creusé et quand on a creusé aux emplacements où se trouvent les sondages n° 34, 39 et le sondage n° 44. Stratigraphiquement nous avons établi cinq couches principales, qui se ma­ nifestent dans tous les sondages. La première couche est l’ humus, allant jusqu’ à 15 cm d’ épaisseur. La deuxième couche est le subhumus, de couleur brun jaune, mêlé à de la terre glaise, de 13 à 25 cm d’ épaisseur. La troisième couche est la tourbe, de 18 à 85 cm d’ épaisseur. Dans cette couche pénètrent des pieux verticaux allant jusqu’à 35 cm de hauteur. La quatrième couche est la couche de culture. Sa composition est de l’argile grise mêlée de sable fin. Il y a des restes de cultures dans toute cette couche ou bien seulement à sa partie inférieure. L’épaisseur de cette couche au palafitte d’ Išca et au palafitte de Dežman dépasse parfois 30 cm. La cinquième couche est la boue lacustre calcaire ■ — le fond du lac. A sa partie supérieure on a trouvé encore des restes de cultures. Sur le terrain sondé nous avons oonstaté trois domaines indépendants et sé­ parés les uns des autres avec des pieux verticaux. Le premier est situé le long dé Fisca (260 m de long — 100 m de large) et il s’ étend encore sur sa rive droite. Le deuxième se trouve le long du fossé de Parte (125 m X 50 m) et le troisième des deux côtés de la route cl’Ig— Ljubljana, c’est-à-dire le palafitte dit de Dežman. Nous pouvons estimer que nous avons ici trois palafittes indépendants, sensible­ ment de la même période à en juger par les matériaux céramiques. Eu égard à la grande surface (surtout en ce qui concerne le palafitte de Fisca) qu embrasse un palafitte, nous pourrons établir, selon toute vraisemblance, plusieurs plateaux particuliers, qui se sont formés l’un à côté de l’autre à cause des migrations, quand le premier était rendu impropre à la vie à cause du pourrissement des pieux, comme on le suppose aussi pour le palafitte du canal de Resnik. A la base de la hauteur des pieux rompus, dont le bord supérieur pénètre parfois jusqu’à 35 cm dans la tourbe, on pourrait conclure que nos trois palafittes étaient con­ struits sur l’ eau, respectivement sur un terrain marécageux. D’après la rupture des pieux on pourrait déterminer la hauteur du niveau de l’ eau et à l’ aide de la boue lacustre calcaire, qui représentait le fond du lac, on obtiendrait l’épaisseur de la coucerture du lac quelque part entre 30 et 40 cm. Le fait que le lac était déjà devenu marécageux est prouvé par les matériaux légers flottants conservés sur place (noisettes, petite noix d’ eau, charbon), cependant pas au point que tous les restes de cultures ne puissent plus se poser au fond, parce qu’autrement, si le lac était déjà fortement marécageux, on les trouverait déjà dans la tourbe. Au pala­ fitte de Fisca nous avons trouvé des pieux d’épaisseurs extraordinaires, même jusqu’ à 30 cm. Mais la plupart des pieux avaient environ 20 cm d’ épaisseur. Au palafitte du fossé de Parte et au palafitte de Dežman il n’ y avait pas un pieu qui dépassât 15 cm. Nous ne savons pas encore de façon certaine pourquoi les pieux étaient si épais précisément au palafitte de l’Išca. Une des réponses pourrait être que ce palafitte est le plus éloigné de l’ancienne rive du lac; nous en aurons des indications sûres par des fouilles systématiques, respectivement par la hauteur de la boue calcaire — du fond du lac. Certains des pieux verticaux avaient à leur sommet la forme d’ une cloche. Nous supposons que cette forme leur a été donnée par les castors. Dans le fossé de contrôle A le long du fossé de Parte nous avons trouvé des morceaux assez grands d’agglutinants de maisons, qui portent les empreinte? de grosses branches et de pieux. Au sondage n° 72 au palafitte de Dežman, parmi un tas de matériaux déblayés (céramique, os) lors des fouilles, nous avons trouvé aussi des morceaux de pavés de maison en terre glaise bien polis. Certains morceaux d’ agglutinant de maison portent des traces de feu. L’ agglutinant et le pavé de maison nous ont appris comment étaient construits les bâtiments sur pilotis. Par la combustion de l’agglutinant de maison nous pouvons conclure que celui-ci a péri dans le feu. Parmi les petites découvertes de cette année, il y a la céramique, les outils en os et en pierre. Par la technique de la fabrication nous pouvons distinguer la céramique fine et la céramique grossière. Par la formé les matériaux en céramique sont très variés; ainsi nous avons des amphores, des cruches, des vases biconiques, des coupes demi-circulaires à embouchure courbée vers l’intérieur, coupée hori­ zontalement et rebondie, des vases à col en forme d’entonnoir, qui est nettement séparé de la partie inférieure sphérique et des vases à embouchure tournée en arrière. Les anses sont en forme de ruban ou de section ovale. L’ ornementation est tiès variée. Les ornements sont exécutés dans la technique de la taille, de la taille sillonnée, des points obliques à l’ alêne, dans la technique de la barbotine. Les lignes entaillées sont parfois accomplies par des incrustations blanches. On pour­ rait ranger tous les matériaux céramiques, tant par leurs formes que par leur ornementation, en deux phases se suivant chronologiquement Ig I et Ig II et temporellement dans l’ énéolithe et le début de l’époque du bronze, respectivement la période de bronze plus ancienne. Partout où des sondages ont été effectués cette année, nous avons pu établir une seule couche de culture qui, au palafitte au long de l’Išca et au palafitte de Dežman, dépasse parfois 30 cm. 2° Le palafitte le long du canal de Resnik Par les sondages nous avons pu constater que le palafitte ne s’étend pas à la rive droite du canal de Resnik, bien que dans le canal même des pieux ver­ ticaux soient encore visibles de nos jours. Dans le sondage n° 1 on n’a trouvé qu’ un seul pieu vertical. Dans les sondages n0 6 12 et 15, à 2,50 m de fond nous n’avons pas encore atteint la boue lacustre calcaire, respectivement les restes de culture, mais nous avons été contraints d’abandonner les travaux ultérieurs à cette place à cause de l’eau surgissant rapidement. Pour les mêmes raisons nous n’ avons pas pu sonder l’ espace entre les sondes no s 1 et 15 et l’ Išca. Seulement dans les sondages n°s 5 et 9 nous avons trouvé des fragments de céramique, mais qui sont entièrement atypiques, alors que dans les autres sondages nous n’avons trouvé que du charbon. Nous sommes tombés sur de la boue calcaire très pro­ fondément, ainsi par ex. au sondage n° 9 à la profondeur de 2,64 m. Sl. 1 . Sonda 36, za njo sondi 31 in 25 na V Partili, v ozadju Škofljica Fig. 1 . Sondage 36, puis sondages 31 et 25 sur Y Partili, au fond Škofljica SL i. Eno nad drugim naloženi vodoravni bruni v sondi 19 na V Partih Fig. i. Poutres posées horizontalement l’ une au-dessus de l’ autre au sondage 1 9 sur Y Partih Sl. 1 . Severni profil sonde 10, na dnu ob profilu in v sredini sonde so navpični koli, na V Partih Fig. 1 . Profil nord du sondage 10, au fond près du profil au milieu du sondage il y a des pieux verticaus — V Parlili Sl. 1 . Navpični koli v sondi 12 na Y Partili Fig. 1 . Pieux verticaux au sondage 25 sur V Partili SI. 2. Skupina navpičnih kolov v kontrolnem jarku A ob Partoiskem grabnu Fig. 2. Groupe de pieux verticaux dans le fossé de contrôle A le long du fossé de Parte Sl. i — sonda 72; si. 2, 3, 4 — kontrolni jarek A. Vse = Vi Fig. 1 — sondage 72; fig. 2, 3 -, 4 — fossé de contrôle A. Tout = Vi Sl. 1 — sonda 48; sl. 2, 3 — kontrolni jarek A. Vse = Vi Fig. 1 — sondage 48; fig. 2, 3 — fossé de contrôle A. Tout = Vi Sl. 1 — sonda 7; sl. 2, 3 — sonda 18. Sl. 1 = V k ; « 1 . 2, 3 = 'A Fig. 1 — sondage 7; fig. 2, 3 — sondage 18. Fig. 1 = K: fig. 2, 3 = 'A 207 • sonda ///// prekopano • sondage ■ u m remué P riloga 1 — A nnexe 1 o GO Sonde: Sondages: X s koli in kulturnimi ostalinami (J) samo s kulturnimi ostalinami • brez najdb ali samo oglje X avec pieux et restes de cultures 0 seulement avec des restes de cultures • sans découvertes ou seulement du charbon Priloga 2 — Annexe 2 P rilo g a 5 — A nn ex e 3 A \ N i T l M ï î f l Ì 11 i t ! 11 1 1 ! fl ! l! 111 ZAMDDNI PROFIL SÜNDE 81 Legenda k profilom Légende aux profils: m m , M ruša terre tourbeuse podrušje couche sous-jacente svetlo rjav a plast ali čista šota couche tourbeuse brun d a r ou tourbe non décomposée siva m astna glinasta plast, pomešana z rastlinskim i ostanki couche argileuse grasse grise mêlée à des débris végétaux siva mivkasto glinasta plast couche argileuse grise mêlée de sable fin \ 7 7 f 7 m r n prvotna ruša (/ / / / / / / / / / J terre tourbeuse primitive prvotno podrušje N-\.iN\w\\l couche sous-jacente primitive plast s kulturnim i ostalinami couche avec restes de cultures polžarica boue lacustre calcaire svetlo siva, lahno rjavkasto glinasta plast couche argileuse gris clair légèrem ent brunâtre