&
#


Mol~al sem. Jelen pa se je
hranil z rumeno travo. Suha hrana
me je varovala pred puš~avskim
peskom. Po štiridesetih dneh
sem si za`elel lepe megle.
Potrkam, vstopim v vla`na usta,
ro`ni kri`ar z olj~no vejico.
Je kdo doma? Smem pristopiti k studencu?
Ko se nagnem ~ezenj, je kot prerokba -
nato razkritje, - pot do Éne, je
iskanje vode. Klju~ sem našel.
K telesu sem prislonil lestev.
Po njej se spuš~am v vodnjak,
~eprav je samo lok do Éne,
@e zajetje vode. Stopam z `eno.
Da bi skupaj okušala pri izvirih.

S trakovi si zavezujeva
O~i. Narediva pentljo,
da je videti kot cvet.
V resnici se spreminjava.
Puš~avniki so jedli kobilice,
da jim je bil duh podrejen.
Midva pa sva se oskrbela s premogom.
V njem tli skriti ogenj.
@	(7
	!
%
 #
%
Pristrigla sva si ušesa in zajahala
osla! S kopiti sva se podala
skozi puš~avo. Z ogrlico okoli vratu
in polita z ljubeznijo.
Ne jeva ve~ mesa.
So~ivje, so~ivje -
le matere
ste bolj pozdravljene.
*
Voda se ne upira. Labod nad
jezerom, v~asih veja jablane.
Po kopnem pa uporabljaš berglo.
Pri~akaš me z ropotuljico v ustih
in z ̀ eljo po otrocih. Ponujaš jabolko,
ne tisto z vrta Hesperid, v katero je
ugriznil Adam, pa~ pa rumeno kot
son~nica. Po osi pecljev jo re`em
na dve polovici. Jem, ne da bi se nasitil,
pijem. Prva polovica ~uti drugo
polovico, sprejema jo. Prese`ena
je hladnost zime. Zunanje
gosti notranje. Spodnje se pogovarja
z zgornjim. Še preden me vzameš
v naro~je, me poliješ z `arkom,
ki si ga hranila znotraj lupine.
	1

Vsak mora pri sebi skrbeti,
da ne hodi po tuji senci.
Mar si bu~a, kar mora obviseti, ne da bi
se pou`ilo. Iz dvojnosti se mno`ijo
	




kreposti. Iz bu~e pijeta `enin in
nevesta. Tikvice na njivici,
na kro`nikih sve`e bu~kice.
Boš pri meni ob ve~erni uri?
V mislih imam obrok izpolnjen z `eljami,
najdenimi med pe~kami.
Posušene ohranjajo dolgo`ivost.
Éna suši perilo. Boš posušila bole~ino.
Izpolnila obljubo,
da bom lahko hodil po suhem
skozi morje, do posušenih bu~k
na divanu. Ki se ponujajo kar same…
$

Aspere penijo morje. Éna
zaliva ro`e. Ocean ni darilo kopnega,
pa~ pa poklon srca. Sre~ujeva se
na palubi in v podpalubju.
Prijateljstva se sklepajo z
vitlom, vrvjo in rde~imi
~ešnjami. @eliva pritegniti daljave,
ker naju bli`ine ne osre~ijo.
Cvetenje se razseli na druga
drevesa, - na vinsko trto,
ki cveti kot morje. V sodih zorijo jur~ki,
v vr~ih se drstijo sr~ki.
Od ~ešenj je odvisna pobarvanost
lic,
koli~ina padavin na pla`i in
število son~nih dni v o~eh.
%
 #
	!
Na letališ~u so ljudje ~rne pike.
Duša je brez sence. Bonboni
se izmikajo zobem. Éna spuš~a ladje.
Najraje jih spuš~a, ko se morje plimi.
Iz teme pokljajo nimfe.
Na bregih dneva se zaustavljajo.
Éna je kot sonce. Pri~aka me na jasi.
V zenitu ne dela sence. Nemogo~e je,
da bi prestopila meje eksistence.
Nalaga dejanja, sama pa skrbi za stvari.
@eli, da sem pomemben. V ~asu, ko odjezdi
na konju, komunicirava z dihanjem,
kar je povezano z vetrom,
metaforo za ljubezen.
Polaganje tepihov je z namenom pre~enja
vodnega telesa. - Ko se razliva ~ez rob.
<!
Éna urejuje svoj panj.
Iz njega se vsipajo še nedokon~ani
golobi. ̂ e ji pore~em golobica,
krili kot nevesta. Ne zaradi
tan~ice, pa~ pa ptic. Pridru`i se
Jan. Na mlaj splezam po darila
in barvaste trakove - za peruti.
V prizoru se spoznavamo.
Preizkušamo v gruljenju. Igra
nas naredi prijatelje. Na ~istem
mrzlem zraku je povezovanje
intenzivnejše. ^e bi kaj omejevalo
%
	




`ivljenjski prostor, se preselimo
na mah, past `ivali in spuš~at
milne mehur~ke. S pti~jimi
jeziki, kakor golobice.
B
Posnetki prikazujejo son~nico,
kako sprejema dan. Oko
prevzema pogled. Sodeluje pri
iskanju nosilca. Éna se odziva
kakor knjiga. ^rke postajajo skladne.
Izmerijo razdaljo med izvirom
in izlivom sporo~ila. Oko ne ugasne.
Oglaša se `u`kocvetka.
Kaj s svojim dejanjem polni ~ebelnjak?
Bren~anje ga napolni. Glas je
koristen, vzpostavi odnos, še preden
se pojavi na vratih panja.
Kaj se oglaša v slikarjevi posodi?
Strd póje na njegovih ~opi~ih. Éni
je pobarval ustnice na rde~e.
V ljubezni ga posnemam.
%