r, m Največji slovenski dnevnik V Združenih državah Velja ca vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne* York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I GLAS NARODA list:slovenskih delavcev v Ameriki« Tke largest Slovenian Daily m the United States. Issnrd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3-3878 NO. 54. — STEV. 54. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 5, 1932. — SOBOTA, 5. MARCA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXIX JAPONSKA SE JE S POLJSKO ZAROHLA PROTI RUSIJI Prošnja Undbergna m njegove zene SOVJETSKA VLADA IMA BAJE NEPOBITNE DOKAZE 0 ZAROTI ZA UNIČENJE SOVJET. REŽIMA Sovjetska vlada je pojasnila, zakaj utrjuje svoje postojanke v Sibiriji in zakaj koncentrira svoje vojaštvo ob mandžurski meji. — Sovjeti dolže Japonsko, da se hoče polastiti ruske zemlje* — Po mnenju Japonske Rusija ni dobro pripravljena, in bas sedaj bi bil ugoden trenutek za napad. — Njen cilj je zavzetje sovjetske Vzhodne Sibirije. PROCES PROTI GORIČANOM Sedem obtožencev je bilo obsojenih na tridesetletno, šest pa na dvajsetletno ječo. — Skupna obsodba znaša 330 let. Rim, Italija, februarja. — Posebno sodišče za zaščito države in javne varnosti je včeraj popoldni* ob 15. uri nadaljevalo prnm proti l."t (loričanom. Na popoldanski razpravi se j«; zaključilo zasliševanje obtožencev in so bile zaslišane že tudi priče. ~ Rim, Italija, 2.J. februarja. — Proces se jc nadaljeval danes dopoldne ob uri. Po otvoritvi je predsednik general Stringalli-Ca-stanova dal besedo drž. pravilniku Fallaee.ju. V svojem govoru, ki je trajal okrog dve uri, je Kal-lace razglabljal o vzrokih atentata v Ivoprivršču pri Kalit nad Kanalom. Obsodil je ant [fašistične elemente, ki ribarijo v kalnem in ki so si za svoja sredstva izbrali ljudi, kakršne sodi fašistično posebno sodišč«*. Obtoženci sami so izvršili atentat spričo svojega elementarnega sovraštva proti Italiji in njenim oblastem. Prave povzročitelje zločina Iti moral zadeti meč fašistične pravice in -treli braniteljcv fašistične države. Za obtožence, ki jih je označil le kot izvršitelji* atentata je predlagal: po IM) let kazni iza Donata. Valentina in Leopolda Lipicarja. za Avguštin.*! in Štefana Močnika, za Rudolfa Preglja in Josipa Juga, po let joče za Leopolda Langa. Antona Lipica r ja. Marka Močni- MOSK.VA, Rusijo, 4. marca. — Sovjetska vlada je prvikrat priznala, da je ojačila svoje vojaške postojanke na mejah Daljnega Iztoka. Obenem pa je tudi sovjetska vlada objavila ob-dolžitev, da odgovorni zastopniki vojaških in nevojaških krogov na Japonskem nameravajo polastiti se sovjetskih posestev na Daljnem Iztoku. Kot izjavljajo "Izvestja", ima sovjetska vlada listine, iz katerih je razvidno, da japonski voditelji pritiskajo na vlado za napad na sovjete. Ta napad bi imel namen uničiti sovjetsko unijo s pomočjo Poljske, Rumunske in drugih zapadnih držav. "Izvestja" sicer priznavojo, da te listine mogoče razodevajo samo osebno mišljenje, da pa so te osebe tako vplivne v japonski politiki, da se mo ra na nje pologati velika politična važnost. "Izvestja" ne povedo imena oseb, ki so pisale te listine, pač pa navajajo besedilo nekaterih. Neka listina se med drugimi glasi: "Smatramo za potrebno, da Japonska zavzame trdno politiko s sovjetsko unijo in da je pripravljena pričeti vojno vsak trenutek. Poglavitni namen te vojne ni zavarovanje Japonske proti komunizmu, temveč zavzetje sovjetske vzhodne Sibi-• • »• rije. V drugi listini je rečeno: "Ako vpoštevamo vojaško silo, ki jo ima na razpolago luska sovjetska j ka.' Andreja llrezavščka. Leopol-vlada, moramo kmalu pričeti z vojno. Vsako za- 1,1 ](>^ip 1 spa. ki je že odlikoval kralj«! in kraljico, prestolonaslednika in Mussolinija z najvišjimi redovi, je podelil s*slaj še razna predsednik Rde&ega križa pri za- odlikovanja vsem kraljevim dvorjanom. Najvišje odlikovanje v tej izmenjavi odlikovanj je bil red An-nunziata. "katerega j«* kralj podelil papeževemu tajniku, kardinalu Pacelliju. Ta najvišji red nosi s seboj naslov "bratranec kralja", in z redom je prejel kardinal tudi lastnoročno kraljevo pismo z besedilom: — "Vaš najbolj udani bratrance. Viktor Emanuel". Kdor ima red Anuunziata. ima še druge ipraviec, med katerimi je tudi ta. da sme nosilec reda na »konju priti v cerkev, kar je spomin na starodavne dni v Italiji. V svojih zaključnih besedah je državni pravdnik izvajal, da zahteva tolikšno kazen zaradi tega. ker je treba ponovno dokazati, da režim z železno roko brani osvobojene pokrajine in njihovo ljud- j stvo pi d strahovlado natifašistič-stvo pred strahovlado antifašistič I pravica neomajana in vzvišena nad vsakim zarotniškim delom proti režimu, Italiji in njeni kulturi. Ob 11. dopoldne ^o se pričeli I »leda jej i zagovornikov, ki jih je bilo 11. CJovori braniteljev so se nadaljevali tudi popoldne. Držav-"ni tožilec ni govoril d ni prič. zato sc je sodniški zbor ob 10.25 umaknil v posvetovalnico. S<»dbn je bila proglašena ob 21.3. Sodišče je v celoti ugodilo zahtevam državnega tožilca. Obsojeni so na let ječe l)nnat. Valet in in Leopold Liniear Stefan in Avguštin Močnik. Rudolf Pregelj in Josip -Tug: na 20 le ječe; Anton Lipicar. Marko Močnik. T*eo-pold lifln»o. Andrej. Ttrezavšeek. Leopold Kulijroj in Josip Savli. LITVINOV SE JEVRN1L Moskva, Rusija, 4. marca. — Zunanji komisar Maksim Litvi-nov se je vrnil iz Ženeve, kjer jc bil načelnik sovjetsko delegacije razorožit veni konferenci. PŠENICA ZA BREZPOSELNE Kongres j e dovolil, d a vlada razdeli med brez poselile 4 0 milijonov bušljev pšenice. — Razdelil jo bo Rdeči križ. Washington, D. C., 4. marca. — poslanska zbornica je odobrila predlogo, da Farm lioard iz svoje zaloge razdelil 40.000.000 bušljev pšenice med nezaposlene po celi deželi. I)el žita pa je tudi namenjen za živino v severo-zapad-nih državah, v katerih je lanska huda sušil uničila vso krmo. (Ila-sovanje je bilo 344 proti 2. Poslanska zbornica je združila dve predlogi, ki ju je že »prej odobril senat, namreč Ca p per je vo predlogo za razdelitev žita med brezposelne in Norbeckovo predlogo za krmo živini. Kako stališče bo proti temu sklepu zavzel predsednik Hoover, še ni znano. Značilno pa je. da je VSE STA PRIPRAVLJENA ŽRTVOVATI, DA DOBITA DETE Ko to pišemo, ni od odvednem Lindberghovem otroku še nobenega jasnega sledu. Oblasti imajo sicer nešteto domnev, kje bi se mogel otrok nahajati in kdo ga je odvedel, toda dosedaj so se vse te teorije izkazale kot brez podlage. Lindbergh in njegova žena sta izdala sledečo izjavo, ki jo je objavilo vse časopisje po deželi: slišunjii preti odborom poslanike zbornice privolil, da prevzame lvdeči križ razdelitev pšenice. Izdelanih je bilo že več načrtov za uporabo pšenice pod nadzor-stavom Kdečegn križa. Mogoče bodo žito v mlinih zamenjali za moko. Več mlinov pa se je že tudi ponudilo, da bodo mleli žito zastonj. Predloga prepoveduje vsake izdatke za vlado pri razdelitvi pšenice. Predloga tudi določa, da mora biti pšenica zmlela brez kakega dobička za mlin, ki jo bo zmlel. — Mrs. Lindbergh in jaz želiva stopiti z od vaja le i najinega otroka v direktno zvezo. Nama je le na tem ležeč t'a dobiva otroka takoj iu varno nazaj. Ta najina želja je dovolj močna, da za morejo odvajalci popolnoma zaupati najinim obljubam, (»nega, ki una o-troka, pozivava, naj takoj izbere svojega zastopnika, ki se ho sestal z najinim zastopnikom oo kateremkoli času in na kateremkoli mestu. Ako so odvajalci zadovoljni s tem predlogom, jim obljubljava. da bova smatrala vsa pogajanja. ki s« bodo vršila med zastopniki. za poipolnoma tajna. Obljubljava nadalje, da ne bova skušala nikomur, ki je bil z ugrabljen je m otroka v kaki zvezi, na katerikoli način škodovati. •lavni tožitelj Merger okraja, v X. J., E. E. Marshall, je obljubil. da ne bo kazensko zasledoval odvajaleev, ako otroka takoj vrnejo. 1'nited Press poročevalska agentura se ponuja ndvajalccm za posredovalko in obljublja smatrati vsa poročila in pogajanja za strogo tajna. Dotičniki naj se zgase v bližnjem 1'nited Press uradu, vse drugo bo pa agentura opravila. KANDIDATJE ZA NEMŠKEGA PREDSEDNIKA Pet kandidatov je za mesto nemškega predsednika. — Položaj je zelo zmeden. — Nacijonali-sti bodo zapustili svoje vrste. MOŽ Z DOLGO BRADO Indianapolis, Ind., 4. marca. — Skozi 77 let se ni bilo treba Char-j lesu M. Semones brigati za na-' raščajoče in zopet padajoče cene. katere so nastavljali brivci. Semo nes. ki je star !>0 let. si ni pustil ostriči brade od leta 1855. Urada mu sega do kolen in je zelo gosta. Njegov sin. ki je :>tar (il let. pravi. da se ne spominja, da kdaj videl svojega očeta obritega. KOKETKE IZ 12. STOLETJA Maynard, Mass., marca. —| Šolski nadzornik Charles II. Walker navaja v svojem letnem poro- j čilu sv. Petra, puščavnika. ki je umrl leta 1115. tla dokaže, da so stari ljudje vedno grajali mladino v njenem obnašanju. V dvanajstem stoletju je Peter, pušča vn i k. pogosto govoril o mladini v istem smislu kot -danes go-' vore starejši ljudje. Peter pušča vn ik jc pisal: — Svet V»"e skozi velike nepri-like. Današnja mladina nima spoštovanja do starejših ljudi in do sta riše v. Dekleta so razposajena, nedostojna in v svojem govoru nimajo nie ženskega na sebi. Tudi obleka je pomanjkljiva. čaju armada na daljno iztočni meji. Mi ne moremo ničesar drugega storiti kot da z vso silo zavarujemo mejo proti zunanjemu napadu. * Vedno bolj nam preti nevarnost, da nas napadejo Japonci iz Mandžurije. To pa zahteva vse nase pozornosti ih vseh obrambnih odredb. SLAVNI SKLADATELJ JE UMRL Operni skladatelj D'Albert je umrl. — Učil se je pri Lisztu in Brahm su. — Star je bil 68 let. Berlin, Nemčija, 4. marca. — Pijanist in skladatelj Eugen D'Al-bert je umrl v Kigi v Let vi ji. Zadela ga je kap. Star je bil (»3 let. D'Albert jo bil rro in več drugih skladb za koncert. Po svojem prvem koncertu v Londo.iu. ko je bil star 17 let. se je zanj zavzel Brali ms in ga je učil t= skladanju, nato pa še Liszt, ki je bil največji rtu oz na klavir vseli časov. D'Albert je prepotoval v-o dežele sveta in je prirejal koncerte. V Združenih državah je bil trikrat. Največje njegovo zanimanje je bilo za opero in je napisal IG oper. Kil je šestkrat oženjen in šele Vsa armatla v januarju je bil ločen od svoje šeste žene v Kigi. STALIN BO PISAL KNJIGO London, Anglija, 4. marca. — Amer. založnik knjig Rav Long, naznanja, da je s posredovanjem Maksima Gorkija napotil .Tosripa Ktalina, da bo napisal svoj življenje pLs. Knjiga bo velika, kot pravi Long, in bo vsebovala Stalinove nazore in namene glede Rusije, o petletnem načrtu, o dosegi v znan-stvu in poljedelstvu in o rijskem delovanju z ozirom na druge narode, zlasti glede DaJjnegai Iztoka. ALFONZ NI IZDAL OKLICA Jeruzalem, Palestina, 4. marca. Prejšnji španski kralj Alfonz, ki potuje 'po Palestni, je izjavil, da je smešno poročilo, ki jc zadnje dneve krožilo po časopisih, da je kralj objavil oklic na Spance, da se naj združijo in obnove kralje-st vo. Rekel je. da o tem ničesar ne ve. Ob istem času so tudi listi pisali. da je njegov stric Carlos de Rourbon objavil oglas in se proglasil iza poglavarja španske kraljeve družine. PREKI SOD NA FINSKEM ADVERTISE in "GLAS NARODA* London, Anglija, 4. m&rca. — Poročevalec Daily Expressa poroča iz Ilelsingforsa. da je bil po celi Fiu-ski razglašen preki sod. je mobilizirana, da zatre fašistovski poskus strmoglaviti vlado. _ Pdrocevalee tudi naznanja, da ko fašisti poslali vladi novo zahtevo, da se ustavijo vojaške operacije in da hočejo imeti novo ministrstvo. Berlin, Nemčija, 4. marca. — Pet kandidatov jc. naznanilo, da imajo namen potegovati se za mesto nemškega predsednika 1-1. marca. Sedanji pre-dsedttik Paul von Ilindeiiburg bo na kandidatski li-.,ti drugi po abecedi. Prvi na listi je polkovnik Tlieodor Duestcr-berg. vodja organizacije jeklenih čelad. Ostali kandnlat je so Adolf Hitler. vodja narodnih sorijalistov ali fašist o vske stranke, Ernst Thaelmann. železniški delavec, katerega je postavila za svojega kandidata komunistična stranka in odvetnik (i usta v Winter, ki pa se nahaja v ječi. Winter je načelnik zvze. ki zahteva, da pridejo stari bankovci po tisoč mark do svoje popolne veljave. Nemški politiki sami priznavajo. da nikakor ne morejo z ngoto-vostjo napovedati izida volitev, kajti še nikdar poprej ni bila politika tako zamotana, kot ravno sedaj. Vrste raznih strank se bodo razdrle in zlasti minogo naci-jonalistov bo volilo fcldmaršala Ilindenhurga. mnogo narodnih so-cijalistov pa se bo tudi izneverilo svoji stranki in bodo glasovali zu komunista Thaelmaaina. Četudi pa prevladuje mnenje, da bo Hindenburg dobil največ glasov. vendar najbrže ne bo dobil potrebne večine, vsled česar bo 10. aprila ožja volitev, pri kateri pa bo najbrže zmagal. GANDH1JEV PRISTAŠ IZPUŠČEN Bombay, Indija, 4. marca. — Narodni voditelj Vithlbhal J. Pa-tel, ki je bil prej predsednik indijskega legislatoynega zbora, je bil izpuščen iz jeee; obenem pa je tudi prejel *ikaz. da mora odpotovati iz Indije. Ael je v bolnišnico zaradi neke bolezni. Patel je bil aretiran 6. januarja ker je pomagal Gandhijevi kam-pani. Vithlbhal je bret Vallab-hal Pa tela, prejšnjega predsednika vseindijskega kongresa, ki je tudi v ječi. Narsčlto m na iwj.2. / *QL18 V i K O D 1" NEW YORK, SATURDAY, MARCH 5, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. flwiiM and Publlahsd by ■LOTKNIO FUBUBHENG COMTUfl (A Corporation) L. of Uw corporation and ftddrettei of above officers. •f Manhattan, Not Twk City, N. Y. "GL&I NABODA Krery Day Except Bo&daja tad Holiday« ■a celo lato velja llat sa AmerUto.Za New York, sa cak> leto $7.00 In Kanado ................ffl.00 za pol leta_____________48.50 •a 70J leia________43.001 zm mosematro sa celo *eto-»7.00 ea četrt leta _____$1.60 Zm. pol leta....................4**0 Subscription Yearly 16.00. AdTertlaemant on Asreemsnt. "Olas Naroda- lahajs rsakl dan lzvmemfl nedelj In pnanUcor. DopUl Ores podpisa in osebnosti se ne priobdajejo. Denar naj sa bla> fovoil poftlljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prcotmo da as nam tudi prej tuje bivališče naznani, da Hitreje najdemo naalov&lka. "QUI NAHODA", Z1S W. lfth Stmt, Ne« Telephone: CHelsea 3—3971 Yerk, N I. PRAVIČEN BOJ Kdor .|V za.sl(* bntlegerji in raket irj i ter drugi njim |H»dobni n*uiiii elementi, katerih je vsa dežela pohin. Kmalu po uveljavijenj 11 prohihii-ijc so ><• zaeele jh>-javljati beznieee in so rasle k«»1 gobe po dežju. <"e je bil prej v mestih na vsakem vogalu en salon, je sedaj v vsakem bloku dvajseti do trideset špelutik, kjer dobi elovek — za drag denar, seveda. — vse, kar lioee, edinole dobre in zdrave pijaee ne. Bezniee delajo strahovite dobieke, in vsa prizadevanja oblasti, da bi izvedle določbe suhaškili postav, so bile dosedaj brez vidnega uspeha. Pošteni hotelirji in resi a vra ter ji, ki prodajajo dobro jed, in se pokore postavi ter nimajo naprodaj prepovedane pijače, vedno bolj trpe vsled konk;u-eiiee, ki jim jo delajo špelunke. Kakor rečeno, so po dolgotrajnem prizadevanju vseeno združili 111 so sklenili z vsemi silami delat'i na to. da bo čimprej konee nesramne pn»hibi<*ijske hiuavšeine. Poskušali bodo izsiliti postave, ki jim bodo za jamčilo v gospodarskem in družabnem življenju nanxla sla-lež, kateri jim gre po vse j praviei. Pred kratkim se j«« vršilo veliko zborovanje zvezi? hotelirjev in restavraterjev. Pri tisti priliki je bilo sklenjeno, da se bo podalo petdeset del eg; uro v v Washington, kjer bodo zahtevaii, naj se prohibieijske postave v toliko modificirajo, da bo dovoljeno v hotelih in restavraeijah prodajati pri obedih pivo in vino. Posebno oster boj bodo napovedali onim narodnim zastopnikom, ki se javno zavzemajo za prohihieijo, v sa-rapti se pa ne branijo dobre kaplje. Pri oni priliki je dejal eden izmed govornikov: — —• Proti ognju se moremo pa«' z ognjem boriti. Poni uževaiti so moramo pa<* tistih taktik kot si* jih poslužuje Autisalonska Liiga. Mi kupujemo vse mogoee potrebščino od trgovcev po vsej deželi. In tem trgoveeni bomo rekli, da ne hotno ver kupovali od njih, <"e nas ne bodo ]K>dpirali v našem boju. Kdiuole na ta način 'bomo dosegli, kar hočemo doseči. To je povsem pravilno stališče. Skoro .sleherni tako-:*,vaui suha«* se bo kaj hitro prelevil, če bo izprevidel, da je njegov zaslužek v nevarnosti. Nadaljui govornik je imenoval prohihieijo ''tatu o-sebne svob«»de". V boju, ki se bije za pndobitev osebne svdbode ter je naperjen proti hinavšrini in zločinskem omalovaževanju postav, Initio hotelirji in restavraterji deležni podpore pošteno mi si ee i h državljanov, katerih je v Anjeriki k sreči še vedno precej milijonov. WarreD, Ohio. Kor skoro vsak dopisnik začne z dolom, bom pa Se jaz. Zelo je slabo kot povsod. <*'e 'pojde tako naprej, ne vom kam bomo prijadrali. Vreme je pa popolnoma pomladansko, vendar se pn ljudje skoro vsi pritožujejo, da jim ni dobro. Skoro sleherni se bojuje s prehladom in njegovimi posledica mL Rojakinja Brigita <■ liha je na potu k okrevanju po hudi bolezni, pljučnici. Hujših slučajev ni. Pri mladem zakonskem paru Mr. & .Mrs. .Joe Pernin se je oglasila teta Štorklja ter pustila hčer-ko prvorojenko. Mati in otrok sta zdrava. Pred kratkim je tu vprizorilo pevsko društvo iz Farrell, Pa. šalo igro "Kmet in vrag" ki je zelo dobro izpadla. Med prizori so nam zapeli več lepili pesmi. Vso ji« bilo zelo zadovoljno. .Še celo bratje Hrvatje so se izrazili, da je to nekaj lepega. Človeku -e kar milo zdi. posebno po manjših naselbinah kot je pri nas, ko se sliši slovenska pesem iz ust tu rojene mladine. Vsa čast jim. le tako naprej. upam. da vas homo .še slišali : Po dolgem času tudi naše društvo "Bratska Sloga". št. 2 S. D. Z. priredi veselieo in sicer 2. aprila. to je v soboto po Veliki noči. Ce bo navadna veselica ali pa bo še kakšno presenečenje, se bo sklenilo na redni mesečni seji l.'t. marea. Zato apeliram ua vse člane in PRED PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI Ali bo Herbert Hoover zopet imenovan kandidatom Republikanske stranke? .Sedaj, ko je Alfred E. Smith izra-zil. da je pripravljen sprejeti kandidaturo, kake so njegove šanse v primeri z governerjem Franklin IV Roosevelt? Ako nihče izmed teh dveh ne bo v stanu dobiti dvetretinske večine na demokratični konvenciji, kdo je za njim na vrsti? Kaj pa . Baker, nekdanji vojni tajnik pod "Wilsonom ? Ali Albert C. Ritchie, governor Mary-landa ? Kaj pa drugi na demokratični listi.' Ali bo letos na polju kaka "tretja stranka" poleg soeijalističnih in komunističnih kandidatov? Kdo pa naj vodi to 'tretjo" stranko? Filozof John Dewey :iii kak napredni sentor? Človek sliši ta vprašanja vsepovsod. Časopisi o njih razpravljajo in ves narod se ogreva čim dalje bolj. lVi zadnjih predsedniških volitvah. leta 1 f»28. več kot trideset milijonov volilcev se je udeležilo narodnih volitev. Za letos se pričakuje še večje število glasov, ko treba izbrati predsednika, pod-predsednika in nov kongres. R;iz-ne organizaenje se prizadevajo prign;iti čim večje število v«»lil-eev na volišče, da si ves narod in vsak posameznik postane zavesten svoje volilne praviee in dolžnosti. Ta procesija k;i k iti :{0 milijonov ljudi, prizadevajoč imenovali kandidate in izvoliti najvišjega uradnika te ri*ptiblike. je zares nekaj kolosalnega. Koliko shodov. ]>arad, razpravljanja, kričanja. članice, da se seje udeleže v pol-1 ropota in navdušeja, govorov in nem številu. Vabimo tudi naše do-1 člankov! Kdo bi jih naštel. V-aka brc člatie iz «larrettsville. da zago-! šfiri leta >e ta prizor prmavlja in tovo pridejo. Čim več nas bo, tem Iraja s čim dalje rastoče razhur- strank je skupina volilnih mož ali Electoral College postal gola for-maliteta. Kadar volilec danes glasuje za listo volilnih mož. on istočasno glasuje za kandidata, ki ga ti volilni možje predstavljajo. Za imena teh volilnih mož se nihče ne briga in že par ur po zaključku volitve se zna kdo je bil izvoljen za predsednika in podpredsednika. Predsedniške volitve razburjajo in oduševljajo ljudstvo kot ni-kak drug politični dogodek. Vsaka štiri leta narod jemlje v vpo-fttev razmere republike, sodi o tem. kar je bilo storjeno in zanemarjeno. in hoče dati izraz svojemu mnenju. Zato predsedniške volitve razburjajo strasti in razburjenost traja od začetka kampanje z vedno rastočim tempom je izbira kandidata izmed pojedine stranke. Druga je borba med kandidati vseh >trank. Sedaj iniumo izbomo priliko o pozovati borbo, le začetno, za izbiro kandidata v večjih strankah. To je nekaj popolnoma ameriškega. Borba za sedaj omejuje le na pojedine str;inke in vodi .se znotraj stranke. Vendarle borba je dostikrat jako stara. Vsak kandidat za nominacijo je izpostavljen natančni preiskavi glede njegovih nazorov, izjav, prejšnjih uspehov in njegovi zmožnosti bij i zmagovalen kandidat -tranke. Ko se izberejo delegat i.- za narodno konvencijo te ;i!i one straiike. ti dobijo dostikrat nalogo, da motajo najprej glasovati za tega ali onega. Ako sta v stranki dva odlična kandidata in nihče izmed njih ni v stanu dobiti večino, tedaj voditelji stranke spravljajo dosti-do dneva volitve. Vendarle obsto-j'irat njl '^n kandidata, ki ga Iju- ja tradicija, da poraženi kandidat 1 nisn pričakovali; tak kandi-j«' eden izmed % prvih, ki čestita | ni "favorite" se imenu je zmagujoče ga kandidata. j "t,ark horse", v zgodovini imamo • mnogo slučajev, ko j« "črn konj" V kampanji za izvolitev pred- pota! kandidat ene izmed dveh ve-sednika imamo dve stopnji. Prva likih ameriških strank. Iz Slovenije. bolje. Sedaj naj pa še nekoliko ome- jenostjo od rane spomladi, ko se izberejo delegat je strankinih kon- I" i ni girardsko prireditev, ko je vencij. do prvega torka po prvem naš rojak g. Crdina kazal dike iz pondeljkn v novembru ko je vo- domovine. Kot vedno, smo se tudi lilni dan. sedaj odzvali v obilnem številu, j V deželah, kjer ni dednega pre- Pa kdo hi ne šel ljubljene stola, ni dedne aristokracije., domovine, če ni oddaljena več predsedniško mesto nudi eno naj-1 kot !> milj. Videli smo dosti lepe- viV-jih vab za ambicijozne držav- NASI V AMERIKI Kruta smrt «c ja zopet oglasila med starejšimi naseljenei v Cleve-landu in je pobrala .Joseph Kar-dell-a, dobro poznanega med našimi ljudmi v mestu. Kanjki Kar-deli je bival 45 let v Cleveland u, in^ je umrl v starosti 65 let. Doma > tiil iz vasi Poljane, fara Šmihel prt Žužemberku. Zapušča ženo, dva sina, tri hčere in brata. =-. Dne J9. jannaija je umrl ▼ Frank tudi njegova «oprpga Marija Budan, stara 36 let, dma iz Blatne Brezo-viee pri Vrhniki. Njeno dekliško ime je bilo Pleško. iNihče ne bi sodil, da bo močna in skrbna žena ki se je oprijela dela in gospodarstva 7. vso skrbjo, da vzgoji svoje tri otroke, tako hitro odilaza svojim soprogom k večnemu počitku. Komaj teden dni je bolehala za boleznijo na možganali. in končno podlegla v bolnici kruti bolezni. V domovini zapnšča star-K, D rate 111 jti sntre. je dospel/ pred 11 lefi. ga in zanimivega iz kultiircnga življenja Slovencev. V mojo največjo izadovoljnost sem videla meni znane kraje, naš trg Sodražico, kjer je bil ravno semenj, ua ka-terem so proiUjali Ljubljančani in drugi kramarji svojo robo. Seveda tudi takozvani Ribničanje so imeli razstavljene svoje lonce iu piščalke. Pri nas jih imenujemo lončarji. Doma so vsi okoli Dolenje vasi. ki je oddaljena skoro dve uri hoda od Ribnice. Kar naenkrat pa zagledam jiriljublje-nega sodraškega župnika Franca Travna. Zdel se mi je ravno tak«) kot pred 11 leti. Župnuje že nad 30 let in je zelo vnet in dober pevec. Videli snio Novo Štifto in njene stoletne lipe. Zelo zubavno je bilo gledati profesorja Trdana. kako je opravljal skupaj svoje vaščane Sošjanee. Človek bi rad gledal dalje, ampak ker so premikajoče slike, vse prehitro beži. Nekdo se je oglasil, da cerkve no-če jo več gledati, da jih je pre-vee. iNe vem. kdo si more predstavljati našo krasno Slovenijo in domovino naših pradedov brez cerkva, ki stoje že stoletja po dolinah in holmcih, kapelic sredi vasi ter z namenj ob potu. So ljudje. ki jim še Bog ne ustreže, kam šele navaden zemljan. Vpam, da ni napravilo na Ole-velandčane preveč slabega vtisa: Večina je bila zadovoljna, in to velja. Ker se je dopis proti moji volji tako raztegnil, je bolje, da končam, da vas dalje ne dolgočasim. Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljieama tega lista! Mrs. Rosie Raeher. zastopnica G. N. — Iz Loraina. Ohio, se poroča, da je tam slovenski odvetnik Leo B. Virant, vlažil peticijo za kandidaturo za državnega poslanca iz Lorain county. Primarne volitve s« vršijo maja meseca. Mr. Mr. Virant je demokrat. Izvoljen je bil že leta 1030 kot councilman 6. ward-a. Sedaj kandidira za državno zbornico. — V Gilb$rt-u, Minn, je bila za iq est no blaga jnieflrko izvoljena Mrs. Mary Kern, doma iz Zagori-ce pri Dobnem polja. Ijane. Skoraj vsak ameriški deček sanja, da bo kdaj predsednik republike. Ali ta najvišja nagrada, ki jo republika more ponuditi svojemu sinu. je neka blesteča skušnjava za odlične političarje. Ta ali oni ima "predsedniško čbelo" v ušesih, kot se tukaj pravi, ali pa trpi na "presidentitis". Mnogi polil ični voditelji zanikajo to hrepenenje. ali v njihovi podzavesti pa je vendar tu. Zanimivo je poudarjati, da u-rtvaritelji ameriške ustave so imeli v umu ustanoviti tak način volitev, da bi se izbran je predsednika izvršile izven strasti mase. Pod izvirnim načrtom pojedine države so imeie Izbrati volilne može (electors^. Ti potem v dostojanstveni seji tkzv. "Electoral College" hi dali svoj glas za predsednika m 7>od predsednik a, * To postopanje je Še vedno v veljavi. ali vsled razvoja političnih Divja svinja na skednju. V stari trg pri Ložu se /.tasti na jesen in pozimi rade priklatijo divje svinje iz. Javornika in iz čabranskih gozdov ter povzročajo mnogo škode na polju. Xi dolgo tega. ko je imelo tukajšnje Jov-sk o društvo skupen lov v revirju snežniške graščine in ustrelilo štiri kapitalne divje winje. Svojevrsten pa je dogodek, ki ga je doživel posestnikov sin -la-uez Krašovee iz škrilj pri Starem trgu tik državne meje. Kant se je podal zvečer k počitku na ske-de»,j. Ko je šel skozi skedenj na mrvo spat, je zdajci začutil pod nogami nekaj premikajočega se in v istem trenutku je že besno zacvilila neka žival. N*e malo raz-burj en je mladenič odskot'-il in za- S.. vedno na svetu ljudje, ki imajo nekoliko ->rea. Ko eirajo. da je bil ta ali oni usmrčen na električnem stom. pozabijo na njegov zločin in sočutni« zdihnjejo; — 1'bogi grešnik, ah, ubogi grešnik! Ta i/,rek je kolikor toloko ute 111 e| jen. Današnja civilizacija je pae taka. da oblasti večji del le uboge grešnike pošiljajo v >mrt. Redko, zelo mlko.se pripeti. d;i pošljejo v Muri kakega bogatega grešnika. otroci no >e igrali. Naenkrat pa prititli v kuhinjo devetletni deček. ves umazan, ves razpra>kan in ves pobit. — Za božjo voljo, kaj ste pa počeli' — ga vpraša mati. — Voj-ko smo m- igrali — je komaj i/.jecljal. Kakšno vojsko ' Vosko med Kitajci in .la ponci. — Ti si bil gotovo Kitajce, d.-i so te tako uc-siimiljcnn zdelali. — Ne, jaz sem bil Liga narodov — je odvrnil fsintie. — iu seni hotel, da l»i se nn^rotnika pobotala. >o jim te lun ine razrile mnogo polja, travnikov ter pim tako uni-čile pridelek. Požar v Poljanski dolini. .Marjauca je hita iiervo/na. je šla k zdravniku. Zdravnik .jo j.- natančno pre iskal pa ni mogel dognati vzroka njene bolezni. Slednji*! jo jo pa vprašal Ali je kazal mogoče kak član lahoum- iiCst i. —- Ne je odvrnila v zadregi no. ne vem. ka Ko je bilo že vse pri počitku in v natjrdiiejšem >panju, je budil plat zvona in glas gasilnega roga.' znam.-nj. Casilci so hiteli k gasilnemu «lo-j mu iu m- po/urili z vseiu gasil- > nim orodje 111 ter ro»"-no in motor-, - l>,i,vi 110 hrizgalno na pomoč. I ko h; n kla- 1 — Le kar povejte kar povejte Gorelo je v Motovljah, v vasi; , je silil zdravnik, nasproti Poljanom. pri ttmičku. | Moj mož >.e včasih malo čud kakor pravijo po domače. Sosedje n<» obnaša. in gasib-i <0 bili v nekaj minutah j Nj»'govi» obnašanje nima 110- pri pogorisi-u ter so se 7. vsem na- j benega vpliva na vaHočem !e porom požrtvovalno v najhujšem j v-ddi. če j,- bil v vaši rodbini mrazu lotili gašenja in reševanja kak nenavaden slučaj. vsega, kar se je le rešiti dalo. Ker je bila zelo mrzla noč. je močno oviralo gašenje to. da je voda v hrizgalnah in v ceveh zmrzovala. v prosto naravo. Ves prepla-1 če tudi so jo črpali iz b Utre ga stu gledal pri mesečini, kako jo ur nili nog briše divji presič s sne nja sen je Janez bežal V hišo budit domače, da jim pove ta nenavaden dogodek. TRINERJEV0 GRENKO VINO Iproti zaartju,slabemu apetitu,glavo, (bolti izgubi »panja.V vseh lekarnah! Vest o tem dogodku se je takoj v zgodnjih jutranjih urah raznesla po vsej okolici in že okoli 8. so se podali tukajšnji I o vsi na lov na nočnega gosta. Po kratkem zasledovanju so ga opazili v bližini Škrilj 11a Gmajni kjer je nadaljeval spanje pod neko smreko. Pomeril je nanj logar snežniške graščine Franc KraAevae in ga pogodil z dvema streloma. Zver je tehtala nad <10 kilogramov. Pila je sestradana, kar jo je bržas napotilo v vas. Kakor se čuje. so imeli za mejo na italijanski strani lovci velik pogon na divje svinje in zato se je mnogo teh škodljivcev pri-» klatilo v *lov. kraje nadaljevat svoje pogubonosno delo. Posestniki iz Dan in Škrilj tožijo, da Mali Oglasi imajo velik uspeh d en •'•nega potoka Ilotoveljščice, ki ima leto in dan >l^oro enako f-emperaturo. Iliš;i podstrešjem, s hlevom in skednjem in z vso krmo je pogorela. Hišno opravo so rešili, istotako tudi živino. Corelo je do ju« ra. Da se ogenj ni še l»o|j razširil, se je zahvaliti tudi okol-no din a rje v je v razmerju s škodo jako nizka. Tako trpi go-Hpodar Jaka -Jelovran. ki je kupil to gospodarsko posestvo jeseni in se šele & novim letom naselil vanje. občutno škodo, tembolj ker je staro poslopje bilo v zadnjem času prav čedno preurejeno, zunaj in znotraj. / CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Berilo (ENGUSB SLOVENE READER) St »ne m« Narofitte ra pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' ' n« West IStta Street New York City — >»aj vam pravim, da ne. im-pak moj mož . . . -— Xo. kaj pa je z vašim 1110-/.em .' — Sempatam tako čudno govori. da re> ne vem. če je pri pravi pameti. — Kaj pa pravi* Vča>i začne rohneti in mi 11.1 vse načine skuša dopovedati, da je on gospodar v hiši. * — Ali 'dobit e vsak dan toliko, da lahko živite in se prehranite.' Ilerač: — Ne vedno, dobra gospa. pogosto moram dodajati od svojega. poročilo pravi: —■ Japonci poročajo o zmagi in pravijo, dri se hočejo pogajati. Kako so vendar uredniki kratkovidni. da kaj takega objavijo. Vprašam vas. ljudje božji, kdaj se je pa še sploh kak zmaga I ee pogajal' Zmagale« m niti na misel ne pride, da bi se pogajali. 25magalci enostavno pravijo: -Tako bo in nič drugače. — Časopisje je v gotovih ozi-rih enostransko — je dejal dragi rojak. — Kadar kak slavni mož umrje, objavljajo o njem dolge članke, pišejo mu posmrtniee iu mu pojejo slavo. Kadar se pa kak slavni mož rodi. se časopisje zanj niti ne zmeni. Ženica se je zdrznila, si pornela oči in v strahu zatrepetala. Natančno je slišala, kako se nekdo plazi na hodniku. Potne srage so se ji pojavile na čelu. Vsa v strahu poruka moža, ki je smrčal ob njeni strani: • — Poslušaj, ali slišiš.' — Ka pa je? — je zazehai. — Kaj me budiš? Koliko je ura? — Pol treh — je strahoma zacepetala. — 1X0. kaj je * — Križ božji ali ne &liitia? Nekdo se plazi po hodniku. Je že pri vratih ... XFož se obrne na drug" stran in z«mrmra : — Hvala Bogu, da nisem jaz. massssssm "GLAS NEW YOBK, SATURDAY, MARCH 5, 1032 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. Jl ŠPANSKE KRONSKE DRAGO- ZDRAVSTVO IN MODA : • \ p fi ! _ RADIVOJ PETERUN - PETRUŠKA: ZGODBA O ŠČURKIH Kuhinji ščurek ali žohar poznate tole črno stvar?! To-le pripoveduje pokojni Erjavec v svojem * ■ prirodopisu živalstva". In če bi gospod Ploha vsej to prebral in ti dobro zapomnil, bij ta zgodba ne končala zanj takofccnu m rece: - Ocvirek je, nič drugega ko o cvirk. Oštir pogleda s svojimi brljavimi žalostno Go.-pod Ploha je bil ataroupoko-jencc. Meni se zdi, da je s pjecej povedano in če še dostavita, da je bil cbenem močne, narav-no-t herkulesovske postave in po sv jc:i celine hrane, bo vsak razsoden človek takoj razumel, zakaj >e je naš prijatelj podal r\\ tako pc ko in opasno pot. Sicer je bil /e od rojstva vedno vseh muh poln in je včasih tako p og run tal, da so se pivci do sclz smejali, ko jim je pravil ivcje zgodbe. — Če ie to ocvirk, odkod je potem, rnilc-.'jivi gc?podar. ta o-cvirk dobil noge?.... Veste kaj ie to? To je čisto navaden — ščurek! — kitaro j zakriči Ploha oštirju v obraz. — Ne kričiic prosim! Prcsim vas gospod. Ne krijite! Saj vidite: gostje poslušajo. Veste, to ie čisio pomotoma notri padlo. Zato vam pa ni treba kosila plačati, in še pol litra vam prinesem, samo da bodete molčali.... — prosi oštir in naroči pol litra wna -'za onc°a Oslabeli živci se ojačajo N||«J -T«»r>#* \ Srhiij« ».travi!'., Ui o.'-ix.i t.-ln slit j,- ..Ji*, u j.- in ..iiv- Ijuj.> r>. !:.!». 1. tii..-, miši. .- in iivlj.-nsk»i or*.m.- Vam «l-i «t..l>.-r ajw^it. (»l|ii:ai itkulrde i,<-r«-<1ri-t i. ]«.rn:i_«.i ol.j-.Tini ,r. ni^hinnini |xi MH«k'l)|ni N'iikii-T'Vie trt-.* «»l-luknja. J.- im pr.xinJ v lck;irn:ih. Ak.i K i |.-k;tri.;.r nini-i t-«-, i i- naj nahavi fe> se je k nevihti, domov v Dobovo je pa moral na vsak način V Gorjancih se je bliskalo it. grmelo, da je bilo groza in vedno bližje in bližje je prihajalo. Slabo bo si misli Ploha in ne ve. kaj na; stori. Pa se ustavi pred njim avtomobil in šofer pokuka skozi vrata : — Oospod, povejte mi. kje pelje pot v Bizeljsko? O, prav rad. Kar prisedel bora ker imava nekaj časa isto pot, pa vam jo bom pokazal, da ne boste mogli zgrešiti. Kakor vam je najbrž znano, pelje iz Brežic naravnost na Blzcl)-.vko krasna cesta. Gospod Ploha je pa vodil šoferja na Dobovo. tam izstopil pred svojim stanovanjom šoferju pa pokazal cesto proti Ka-jjelam: — Tam vozite, do noči boste Jbe na Bizeljdcem.... In takih dorodJb je vedel pove -(iati gospod Ploha o sebi nebrej To-le o ščurkih mi pa je pravil nekdo drugi. Gospodu Plohi prede slaba. Denarja nič, dela nič. Po trebuhu ir.u kruli, v želodcu se cUriajo že paj-< evine. Kaj bo. kaj bo, če bo sla j-tv&r tako naprej? Pas Je zategnil na zadnjo luknjo, pa mu je še preširok; hlačnice mu postajajo vedno bolj ohlapne. — Pa se .pomni na veliko mesto: — Mogoče dobim tam kakšen lahek posel; da bom le imel kaj pod zobe. Premišljuje dan. premišljuje dva In posreči se mu najti izhod iz bede. Napravi se kolikor mogoče praznično, v roko vzame palico, v žep pa vtakne škatljlco, kaj ima v nji pa živemu testu ne pove. • Brt na postajo, ker vlak to prihaja. Pozno je te, zato vstopi brc; listka; a se že izmuzne na nedolžen način, da ga sprevodnik ne dobi. V mestu pohajkuje Iz ulice v u-hco, ogleduje izložbe, pogleda tudi v cerkev, potem pa sede v parku na klop in opasuje otroke, kako se igrajo, dokler ne zazvoni poldan. Tedaj vstane, se lepo odkrije, prekriža in vzdlhne: — Bog hi ta sveti badui križ! Ploha. juHM se pa ie potrudi, ko-rajža velja? Zavije okoli ogla in vstopi v restavracijo. Pri belo pogrnjenih mizah sedi vse polno gostov, eni že Jedo, drugi pa ie čakajo, da pridejo na vrsto. Tudi Ploha sede. V- he ki peCertke ter kislega zelja, ki v ^^ VMUlno .....„ ga za pečenko najbolj obrajta. T b«L> k<*t v«aim................i.it Ploha je na videz potola^en, vzame kozarec in pije počasi, s premislekom, kakor delajo to vaitsi gorpodje. Srce mu pa od veselja nad zmago kar poskakuje: na i-i ; rajši bi zavrišktl. da bi se čulo po! vsem mestu ... Ploha je z mestom jako zadovoljen. s seboj pa še bolj. Vsak dan je v drugi gostilni in v drugem koncu mesta in nikoli mu ni treba plačati kosila, ker ga 'redno reši ščurek v juhi. v peč°nki, ali v kaki prikuhi. Redi se in raste kar vidoma v težo. Toda nič ni večnega pod soncem in tudi vsaka kosa najde svoj kamen. Nekega opoldneva se masti Ploha v enem najboljših restavrantov mesta. Jed za jedjo mu nosijo natakarji. on pa je kot mlatič. Tako I mil tekne vse .kakor še nikoli po- j preje, ne pozneje. In ko ima že vsega dovolj, glej ga zlomka: žt zopet je ščurek v jedi. t Ves besen zakriči Ploha: — Ala, natakar: pokličite plačilnega! Plačilni prihiti: — Kaj bi radi, gospod? 1 j — Poglejte dobro, kaj je tu v j tej omaki? — Ščurek, čisto navaden ščurek! — pravi plačilni, — odkod r,n pa imate, gospod? — Kaj? — zakriči Ploha. — Vi re še norčujete iz človeka, ki mu servirate tako golazen! Pri zadnji besedi udari s pestjo po mizi, da kar posoda zaropota. — Pojdite po stražnika! — zapo-ve plačilni natakarju. Stražnik pride. — Odvedite tega moža: Razsaja ko besen in trdi. da so mu prinesli v jedi ščurka. Mi pa ščurkov niti nimamo ne, temveč same šva- I Bivši španski kralj Alfonz je izgubil sicer znaten del svojega premoženja, ki mu ga je republikanska vlada zaplenila, zato si pa ne beli glave s svojimi dragocenostmi. Po inozemskih listih neprestane krožijo vesti o "Vprašanju" ali o • ♦ skrivnosti * * španskih kronskih dragocenosti, v resnici pa tu ni nobene tajne, kajti španske kronska dragocenosti so dobro spravljere. Tujec, ki je občudoval angleške kronske dragocenosti v Toweru in francoske v Louvru, pa Je hotel videti podobna krasna dela v Madridu. je bil razočaran že prej revolucijo. Lahko je sieer videl krasne zbirke srednjeveškega o-rožja in če je imel srečo, je mo^el občudovati tudi fazkošno prestol ni-no dvorano v kraljevski palači, dragocenosti pa ni opazil nikjer. Ko je bivši kralj Alfonz 14. aprila 1931 zapustil Španijo, je ostala španska kraljevska krona seveda v Madridu. Krona je pa v Drimeri 7 drugimi kraljevskimi kronami tako malo vredna, da si je kralj Alfonz od svojega kronanja pri nebenj svečanosti ni nataknil na glavo. Ob takih prilikah je ležala v žametasti šatulji pri nekoliko dragocenejšem žezlu. S to krono in žezlem je pa prnk-1 tično izčrpana tudi vrsta španskih kronskih dragocenosti. Nasprotno je pa bivša kraljica Viktorija Ev-; genija, rojena princesa Battenbor-i ška in vnukinja angleške kraljice Viktorije, lastnica izredno dragocenih draguljev, ki jih je dobra večinoma kot poročni dar ob poro- 1 ki s kraljem Alfonzom 1. 1906 .Ko je kraljica lani 14. aprila zapustil;, s svojimi otroci Španijo, je vzela s seboj tudi te dragulje, ki so njena privatna last. Kralj sam ima po vendar še toliko denarja, da lahko brez skrbi in seveda tudi brrc dela živi. j Nobena znanost ni tako muha- be! .. PreLščite ga. gospod strainil., gotovo nosi ta gospod ščurke s se-boj. Stražnik seže Plohi v žep in privleče škatlico. V škatlici je samo še en ščurek. — sta kakor zdravništvo. Saj obrača; vsakih deset ali dvajset let vse do-. sedanje nazore in nauke. Povpre-I čno zaupljiv meščan, ki bi si rad j obvaroval ljubo zdravje, večkrat ne, ve. kod in Kam. Še pred kratkim i so na primer učili zdravniki, da ie ! drob jako škodljiv, posebno liu- j dem, bolnim na jetrih. A zdaj se1 priporoča drob »celo surova jetra* J prav za bolne ledvice in jetra. —| Naši očetje so verjeli, da je jajc?: jako koristna zdrava hrana, a ^dii J pravijo zdravniki: — Eno. kvečjemu dve jajci za zdravega člove- j ka zadostujeti. V večjem številu -o naravnost škodljiva." Isto velja lv pomaranče. Kdo je prej vedel, ua j pomenijo univerzalno zdravilo? A" zdaj. v dobi vitaminov, so poma-l ranče veliko moda. Zdravniki pri - J poročajo celo po deset do dvajset \ pomaranč dnevno onemu, ki jih j lahko prebavi j a brez kvarnih p">- j bledic. Vitamini so koristni v i rsakem oziru ... Morebiti je to res - j niča. A kje imamo jamstvo, da nt [ bodo zdravniki po desetih letih d^-j speli do nasprotnih nazorov? Pr;-vi lahko bodo zopet ugotovili, da je > drob strupen, da so jajca koristnr.. V tem primeru bodo zepet pom«— j :iile pomaranče samo prijetno, o- j svežujoče, a za zdravje brezpo-^ membno sadje. Zakaj bi morali ari slepo zaupati sedanjim zdravnikom; če dokazuje zgodovina, da bo znanost prej ali slej nedvomno opi - j stila to stališče. Dunajski profesor F. Wegener, ki je ugibal o tem vprašanju, je dospel do zanimivih zaključkov. Ne taji. da so in bedo zagTešili zdravniki marsikatero resno pomoto. A izvaja na to sledeče: — Zdravniška veda je še v povojih. ker ni rešila niti temeljne življenjske uganke. Posrečilo se jt i nam sicer uspešno zdravljenje' marsikatere bolezni. A normalen! zdrav človek nikoli ne bi smel I zdravnika vprašati, kaj mora ste-j riti ali škoduje. Človek bi tudi' lahko zaupal dragocenemu čutit J če bi manj skrbel za svoie zdravje, in manj verjel v čudodelno moči različnih univerzalnih sredstev;! joda. ribjega olja. sadja itd." DRUŠTVA KTNAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" no čita »amo vmim članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici« " i " ' ----- ■ ~ I - - - --.-.._, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE fcine. prestopil mejo pri prelazu ^e spustil po tridnevni hoji v prvo tibetsko vas. Tibetanci pa >o .^u sprejeli z mržnjo in ga prisilili. se se je moral vrniti. Zaradi neprijaznega -sprejema je začelo m/-iskovalcu primanjkovati živil. Kl-11 ji so se mu izneverili in Wars je ostal sam s svojim angleščini spremljevalcem. Moral se je v*-:u-ti v taborišče. Toda kako je ba j presenečen, ko je videl, da se jr za njegovo odsotnosti lice pokr^-1 jine silno izpremenilo! Medtem ko se je bil oddaljil med Tibeta act*, te j v vrhovih gora utrgala več 100 ton težka plast granita. Zgrme.a je nizdol in odnesla med drugim tudi del taborišča. Wardova od- i 'prava je ugotovila, da so v pok? i-• •jini. kjer je taborila, tudi dos!«.j neznani ledeniki. OBNOVITEV RUDNIKA V ZBELOVSKI GORI NEVAREN LOV NA RASTLI NE V HIMALAJI Knjigarna "Glas Naroda" New York, N. Y. SVETA URA v platno vez.................... .9« v fino usnje vez ............l^o v najfinejše usnje vez 1.S0 v najfinejše usnje trda v« .....................................IJf SKRBI ZA DUŠO v platno vez. _________.M v fino usnje vez ............1.5» v najfinejše usnje vez 1.8« RAJSKI GLASOVI v platno vez................ .88 v usnje vez. ................1.2S v fino usnje vez.......1.5Q v najfinejše usnje vez. l.M KVIŠKU SRCA t imitirano usnje vez. .St ▼ usnje vez....................S« v fino usnje vez. _____1.— v najfinejše usnje vez. 1.2« v naj rine j še usnje trda vez .................................li« v bel celluloid vez.______lil NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno...................L— v najfinejše usnje ves 1.51 v najfinejše usnje trda vez ................................1.84 MARIJA VARHINJA fino vex .....................lJBi v fino usnje ______________LM v najfinejie usnje trda vez ____________________________...„..1.H Hrvatski molitveniki: t'tjeha j starosti, fina vet. ............ Stava Baca, m mir ljudem, fin« vez 1.5S najfinejša rex .....................1,68 ZvMiee nebeški, r platno...................88 fina v<*x ..........-........................1.— Vlenar, najfinejši vex ..................1.G8 Angleški molitveniki: (ta mUMtina) I Krjr »f I travm: i fin.i mean« ................................,35 v usnj«* mxaiio ........................_78 » uirniiu ..............................l.tS Domači vrt .................................... (ioirdocrja ........................................L5i Gospodinjstvo ................................ljl HMrf ra^unar ...............................Ti Jugoslavija Oleliki 1. zrezek 1^8 i. zveaek. 1—"J snopič ______1J|| Kletarstvo (Skalirky) _____________.i, Kratka srbska iiamaiBia _____________! Kratka >c odo vina Sloveneev, Rr- vatov In Srbov .....................—38 i Kako oe postane državljan Z. D. .25 Kako fc postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju _______S8 Ratunie* _________________IS ...................................jiti J>r«riirari.» ... Travils za oliko ........................ INihienr motnje na alkoholni pod- lac* ................................ 1'raLtifni rafnnar ___________________ I M! 1'raio in molueija (l*itamir) ____ ! Prrdbodniki in idrjni utemelji ru- sAfgi klejolizmn -..............IJiO 148; Radio, osnovni pojmi ia Radio ti Mike. lerano hrislrjiin ......... Karunar v kronski vrl javi ____________________ K orni slov. italijanski in ilali- jan*4ii-sloien*ki slovar Rorni spisovnih v^akovrstnHi pi naravoslovec F. Kingdom Ward >e je bil tudi odpravil na takšno eks- Burmc. .. edicijo med Tibetom in Nabral je bU 1200 redkih vrst. n.cd njimi nekatere takšne, ki so sploa brez dvojnikov. Raziskovalec pa je na tem potovanju tudi preizicuiit kaj se praviti živeti z dušo za >voj —poklic. Dosegel Je vrelce reke Ad-,!.» ung. ki te^e na meji Burme in Ti-j beta. Uiaboril se je v višini 4000 mf —•if »rov in je preživel v taborišču dva . najbolj deževna meseca v letu. -"••j Mejni prelaz, ki Je 3000 m na J ^ morjem, je ležal čisto blizu nje-^->-, taborila Z 9 kuliji je prerc-..-38: mal vso okolico, iskal redke rast- Slike iz živalstva. tnl<> vmua ______„08 Slovenska narodna mladi— lavi*i'v. Zaradi pri-male p«»il irltm^i i lastnikov l»il |>ivm»{rAvnik pozm-j«' *»piiši-»-ii iu j.- po«-i val ilo flan.-išiijih «lui. Delavci ><» monili tnl.ij na vv strani za «lelom. »! /nslu/'Ii za vsakilanji kruli. Ui l«i jra niht lahko imeli donia. Zdaj pa jo provzetl :n obnovil p*>tljeti»» Anrlrcal. konzul v p«.k«»-jit i/ Švice. Siromašno ljudstvo mu je za ta korak zalo hvaležno, saj ho tako -mofovriika v Sh.Kn-.-ki ^»»r! ima pre.|v>»'in /i>hi»t» rinlarski n.i.l-ju/nik Josip \|N'kiiš. ki j** /po- -.lovni /v>-7<> / omenjenini j»«>»lifr nik'.to HUJE NEGO V VOJNI Berlinska mestna uprava je objavila poročilo o delovanju m. ne-^a reševalnega in dobrodelnem » oddelka v teku letošnjih, za reveii-izredno težkih zimskih mesece \. Odloči ie med drugim razvidno, ti. je bilo v t£;n času zabeleženo ' Berlinu povprečno 63 uspelih mouniorov na dan Pravočasna t> > moč :e rešila ostale mngc^teviliii obupance. "Berliner Ta%bla't piipminja. da so se dodajali med svetovno vojno dne\-i z manj -šim številom žrtev na frčati? Ruščine imamo vse preveč tudi pri nas. Diplomiran inaenjer-elefctro tehnik, ki mi je zadnjič v vlegi navadnega monterja obešal luči novem stanovanju, prejema devet dolarjev mesečne plače in že »e<-let zaman čaka na službo, ki bi odgovarjala njegovi izehražbi. A beriin.^ki dnevniki zatrjujejo, d.v so "skočili s tira" vsi nemški srednji sloji. Stalen zaslužek U-redka sreča. Zato srečamo vedno več odvetnikov, brezposelnih zdrav nikov itd. med šoferji, poncčnmu vratarji ali natakarji Dame in gospodje. k« so bili navajeni kupovati drage cvetke in sadje, jih zdai ponujajo v nakup kot krcšnjarli. Tuji opazovalci občudujejo vljudnost teh pouličnih trgovcev. Neki čevljar se baha v berlinskih dnevnikih. da ima za pomočnika ženjerja-mehanika. "kar jamči cenjenim odjemalcem za visoko kakovost v njegovi delavnici izvr-š£nih popravil. ** Odpravi bolečine % trpite rfvmatu-aiK holecia in boirzni Nabavite si stek-U-nuo Htituwnu PAINEXPELLER 1'fbeuik trdo vez. , »»ro-irauo . irna knjiga bi Jnfta -J JO _______1^3 Je- Uvod v Veliki km filozofijo tVeber) 138 in »lamri|a in eneržija _________________1.55 leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 L iv............................M : H. «v. ......................................JSŠ ■ (Oba nI r npo J 9* eentov) Mlekarstvo ................................. Nem&ka-angle&ki tolma* __________1.40 Nasveu za hišo in dom................ Najbotjša slov. Kuharic«, 088 atr. , lepo ves. (KallnSeki Katki !■ vlog za » hi trgovce —— \ cliki vsevedei ..................................Ji Vnflhm kajttba Zbirka domačih zdravil Zdravilna zelitfa ---------- Zel I« plevel, slovar zdravilstva___________________________1 JO Zgodovina tmtimti pri Stove*- db. Hrvmih la »M------1 JO Zlnvjo mfaMHae.......-..........—-------US Zdrav jo in bolezen v iamafl Uii. 2 zvezka ----------------------1-20 Zgodovina Srbov. Hrvatov in 8lo-(MoUk) n. -— jr Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprositi, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. M." Vsakovrstne KNJIGE wNE KNJIGE r-OVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. I8th Strast New York, N. Y. Meilmr: CRKUU 3KI POPOLEN CENIK JE PRIOBCF.N V TEM LISTU VSAKI TEDEN _ "O L r......-us; oor < j NEW YORK, SATURDAY, MARCH 5, 1932 THE LARGEST SLOVENS DAILY ill U. 8. A. VSE SE PREBOLI ROMAN IZ ŽIVLJENJA. a Za Glas Naroda priredil I. H. 4« (Nadaljevanje.) Kereno oblije rdečica. — itila sem brez uma. ko je moj mož trdosrčno zahteval ločitev od mene. Keveda *em vedela, da nvora biti zadej kaka ženska. — Toda ne jaz. baronica. In povejte baronu, da pa prosim, da nikdar več ne pride v mojo hišo. Nikakor nočem biti vzrok vašega nemira. Ivo ji poda Jtoko, jo zaupljiva pogleda v oči. Ko je bila Margareta samo. hodi po preprogi zamišljena sem' in tja. Ali je bilo to njej zadoščenje, da je ženi ki ji ni ničesar prizadela napravila tako bolečino.' V svoji poštenosti si je priznala da .»na nekaj krivde pri tem. TIrih je njene besede sodil po svoje. Serena se ji je -smilila. Zaradi njega je trpela in vendar ga je ljubila. Čudovito je žensko srce! Kako moč je imel 1'lrih nad ženskami! O. ali ni sama podlegla tej sili in njegovi priliznjeni ljubeznjivosti Ni še bilo pol ure. odkar je odšla Serena, ko ji je služkinja zo pet naznanila obisk. Itil je 1'lrih. ki je služkinji sledil za petami, kot bi se bal. da ga Margareta ne bo ln>t»*la sprejeti. — Oprostite, ker tako (pozna prihajam. V vidni zadregi in j. nemirno utripajočimi očmi stoji 1'lril preti njo. V resnici Ne čudim, baron. — povzame Margareta in je ja«. no pokazal*, da ji njegov obisk ni nič po volji. Njegov pogled je k<>t v pijanosti počival na njeni nepopisn lepot i. Svetloba luči >e je čudovito v zlati barvi razlivala po nje. in v* led črne obleke njena bela barva tem bolj blestela. Oči I So j hleste kot dva žarča oglja. —- Prosim, baron ? — Samo eno vprašanje, — pravi TIrih naglo. — Je bila moja žena pri vas.' Margareta samo prikima. —- O. tedaj se je vendar le upala. — Nehote stisne pesti. Margereta ga pogleda v svojem ponosu. - Ali je to kak poseben pogum, ako me kdo obišče? — V lem slučaju, da! To je bila predrznost, da vas nadleguje. Marga. — Ali ste z baronico že govorili? — Da! Toda kar mi je zmagoslavno in zaničljivo rekla, teg.i nisem verjel, ker laže. — Ako vam je gospa baronica povedala, da je moja želja, da se izogibljete moje hiše, in da ni nobenega pomena, da bi se ločjli od svtije žene zradi mene. potem ni «ovorila laž i. — odvrne Margareta hladno. — Xisem ji vrjel in tudi sedaj še ne vrjamem. Moja vroča ljubezen - ali- ni v stanu zbuditi tvoje ljubezni? Neizmerno te ljubim! O, Marga. s teboj skupaj —. I*red njo pade na kolena in pritisne svoj obraz na njeno roko. — Moja moraš biti! Ime.j vendar usmiljenje! Margareta posluša te omamljive besede. Rile so resnične. V njegovih temnih očeh je videla mir njegove vroče ljubezni. Zdaj ji j< zapadel: Kako je prosjačil za ljubezen! Toda njegova snubitev ni našla odmeva. Mrzlo so oved«ti, kdo je iu bi ga ponižanega odslovila. Malo je bilo za nikdar ]*ozabljeno trpljenje enega leta. Toda vedeti je moral, kaj se je zgodilo z majhno deklico Margareto lloin-«"ebo. Motal j«, izvedeti. ka — saj bmz vas ne morem biti. Marga. — Zgrabi jo za roko in poljubi. Marga za korak odstopi. — Potem. TIrih, baron Kamnikar. bi morali saj slutiti, da ste vse to, kar Sl žrfi*>, že imeli, toda lahkomišljeno in zlobno ste za-v rgli. govori jeeljajc in —■ Marga. ne razumem vas; kaj pravite? /meden gleda v njen lepi obraz. — Zares ne. baron Kamnikar! — Ali ne mislite več na to? Seveda zadal s, mi rane. hude rane. Toda kaj vse ne mine v boleči-r«ah! GILJOTINA OSTANE V RODBINI Pomlad v Stari Domovini 14 MARCA NARAVKOST TRST M. V. AUGUSTUS 33.000 Ion Henrik Deibler, krvnik francoske republike, je opravljal svoje kjjvniške posle vestno in v sploino' zadovoljstvo oblasti celih 34 let.! Francsoki javnosti je znan že dol-j ga leta pod imenom "Monsieur de Paris". V začetku februarja je pa stopil Deibler v zasluženi' pokoj in izročil obe giljotini, ki j sta državna last, v upravo svoje-1 mu nasledniku in zetu An dre u ! Perrieru, ker je stara tradicija, da' mora biti krvnik francoske repu-' blike ali "Pariški gospodsorod-J nik Deiblerjeve rodbine. j Zadnjo usmrtitev je izvršil Deib-| ler proti koncu lanskega leta pred mračno kaznilnico La Sante. — Usmrtil ije milijonarja GauchetaJ ki je bil umoril nekega znanega pariškega draguljarja. Največji dogodek v krvnikovem življenju je bila usmrtitev zloglasnega vam-1 pirja Landrua v Versaillesu. Samo '.a primer je spravil Deiblerja iz njegovega običajnega ravnotežja in brezbrižnosti. Ob slovesu od i-menitnega poklica je Deibler izjavil, da mu je usmrtitev zločinca samo poklic, kakor vsak drugi in 3a nima prav nobenega povoda za sentimentalne misli na morišču. kamor je tolikokrat stopil po svoji službeni dolžnost, in hladnokrvno opravil svoj krvniški posel. I Francoski krvnik ima zdaj na razpolago samo še dve giljotini. Ena stoji vedno na istem kraju in se ne da nikamor prenesti. Ta giljotina je v Parizu. Drugi pa pra-1 vi jo potujoča giljotina, ker se lahko razdere in zopet sestavi. J Krvnik je pa zelo ponosen na to.; da zna zločince pravilno pošiljati | v krtovo deželo samo on. Njegov! --- pomočnik o giljotini sploh ni pou- Win_ston Churchill, nekdanji, mi težavnimi razmerami ne bi ua-cen m pride na monsce sele do-jbritski lQrd zakladnik je predla - 'šel novec Zveze narodov potrebne- bro uro pred usmrtitvijo. Krvnik' . „ _ . _ . _______.____^ , ... , __ .... i gal v parlamentu prav enostavno ga kritja m pred vsem onega na- sam pride na morisce četrt ure, rešitev sedanje mednarodne kri- gonskega zaupanja, ki je bolj *ne-pred usmrtitvijo, spusti večkrat za-; Uvodoma je oži§osal sebitne rodajno kakor vsi borzni tečaji. Tukaj je prilika, da preživite pomlad s svojimi sorodniki in prijatelji Največja motorna ladja na svetu "AUGUSTUS" odpluje NARAVNOST v TRST 14 MARCA 1932 M. V. "AUGUSTUS" je največja ladja, kar jih je kdaj plulo naravnost v T1\ST. Krasne in prostorne kabine, izborna blužba in dovolj okusne hrane. Iz TRSTA so direktni ekspresni vlaki do vseh delov Jugoslavije NIZKE CENE Potujte naravnost v TRST na tej razkošni ladji. Vprašajte lokalni « ajrente ali pišite na : I "T AT T A^ Italia America Shipping Corp. 1 1 r\LiI/\ ! Statc street, New York, N. Y. ZANESLJIV DENAR 9. marca: Hrnn^n. C!iobilcliit;i||i, U>i||i>Kli|. yiir Mel, i:<>Tler-tla m Kuropa. CherlKHirff. hrnti>>n 6. aprila: A>|>:it:»-il i. Cherboi-rg 7. aprita: iH-ulM-lilai.ii, Hamburg. Cli«-rl»iurs POZOR, ROJAK! 8. aprila: lie de France. Havre Olympic, Cnerbourg 9. aprila: Veemlatn. Ik>ul<>gne s:ir Mer, R«.lier-dam 13. apri'a: Hr^in»-n, Cherbourg. Hremen 14. aprila: N>* Votk. Hamburg. Cherbourg 15. aprila: Mauritania, Cherbourg 20. aprila: Kuiojia, Cherbourg, Premen 21. aprila: •Mlxii lLillin, Hamburg. Cherl«ourB 22. aprila: Kra »».-■■. tluvre Majrsl;. , Cnei l>ourg aprila: Clevelatal. llamburc. Cherl»mirif si.Ltniilam. iUiulogtie »ur M«-r. Rol-terdam 27. aprila: Aquitai.ia. Cherbourg 28. aprila: I lamtiurg,, Hitmbur c. Ch»*rl^>iir/ 29. aprila: C »liirnlm*. r"h^rhonrc. Premen Homej-ic. Cherbourg 30. ; priia: l!e >b- Kn Have Vo!»-n«lam. iinulofne sur Mer. Holter-•h.m pored na prazno težko sekiro giljotine. da se prepriča, če je vse«v redu, preizkusi ostrino sekire. ki!dat. v promet Nato je jo zopet dvigne in pritrdi nad kra-, ustanoviti mednarodni jem, kamor mora položiti zločinec glavo. Pri usmrtitvi ima tudi francoski krvnik kakor mnogi drugi njegovi kolegi na glavi cilinder. borzni i lastnike zlatih hribov. 'Francoze -Daily Mail" prinaša zanimive in Amerikancei, ki jih nc marajo podatke o kupčiji z zlatim denar- predlagc.1 jem. ki svete po evropskih veleme-denar s stih. Mali ljudje ne zaupajo nobe- stalno vrednostjo in pozival stro- nim baiikovcem več in kljub vsem kovnjake pri Zvezi narodov, da bi teakočam kupujejo pod roko zlatj omogočil uresničenje tega načrta.' novce. Plačujejo dolarje in sove- Im eno vonje Andrea Perriera za Deiblerjevega naslednika, je vrl>u-dilo mnogo protestov. Francoski krvnik dobiva letno 20,000 frankov. Za krvniško službo se je potegovalo več tisoč Parižanov, ki reigne. švedske krone ali celo zla -te medalje samo po teži oz. vsebini čistega zlata. Na čuden način u-živajo carski desetrubeljski cekini posebno priljubljenost na "čmi Široka angleška javnost je v zvezi s padcem funta vroče pozdravila ta načrt. Londonski listi prinašajo stotine tozadevnih navdušenih izjav. Dokazujejo seveda nepoboljšljiv optimizem povprečnega borzi". Vrgli so velike dobičke me-človeštva. Strokovnjaki se seveda šetarjem. ki so jih pokupili na ! niso zmenili za Churchillovo novo Daljnem vzhodu ali ob Baltiškem zdaj godrnjajo, češ, da protežira' krilatico. Mednarodni denar bo iz- morju. Ta pojav se tolmači z vc-pravosodno ministrstvo samo Deib-j podrinil vse tekmece kvečjerr.u Iikim povpraševanjem po zlatih lerjevo rodbino. Novi francoski krv takrat, ko se bo posluževala vsa rubljih. ki ga stavijo milijoni polj-nik je bil že dolga leta Deiblerjev zemle-'5ka oljla samo esperanta kot' skih kmetov. Slednji baje ne ma pomočnik. V doglednem času pa i najbrže ne bo imel prilike pokazati svojo umetnost, ker zdaj nima- J 'Naročite se n* "Glas Naroda lz naslova na listu, katereca pre. jemale, je razvidno, kdaj Vam jr naročnina pošla. Ne čakajte tora5 la se Vas opominja, temveč obno. vite iiaručnino ali direktno, ali pa i»ri enem sledeč**! naših zastopnikov V JUGOSLAVIJO Preko Havr« Na Hitrem Ekspresnem Parniku 1LE DE FRANCE * 22. MARCA (6 P. M ) 8. Aprila — 39. Aprila ~ LAFAYETTE 15. .Marra in IG. Aprila ! DE GRASSE 5. Aprila 3. razred do Ljubljane in nazaj od $174.00 naprej 2.1 pojii*ii!j in potne liste vpraša,te riise pooblaščene agente French, J&rue 19 STATE STREET. NEW YORK občevalnega sredstva. Pod sedanji- rajo nove poljske cekine, --ker ime. na njih orel samo eno glavo". — na smrt jo v Franciji nobenega obsojenega zločinca, ki bi ga kala težka pot pod giljotino. ča-' največji slovenski dne«nlk v Zdrn lenih drva vata. Kupujejo rajši za drag denar p roko "prave cekine z dvoglavim orlom** v neomajanem prepričanji*, da nikoli ne bodo izgubili svojo vrednosti' (>« lepi, nr^remirni obraz se razlije lahen, pinljiv dekliški na-Mneft m njene modre o4-i pa gledajo z Lsto plaho lj"Heznivo«tjo kot tedaj, ko se je tretla po Bessemer. Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville. W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Ye rin a Conemaugta. J. Brezovec. V. Ro. vaniek Do LJUBLJANE in nazaj TRETJI $ RAZRED 174 Moderna udobnost... Ne-prrkosljiva služba... Tedenska od plutja iz New Yorka... Pripravne in hitre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije. Za pojasnila vcraia.te lokjinrga agenta ali Hamburg.American _ LINE >|h| Brwdai). Ne« York Crafton, Fr. Machek Export. G. Previc, Louis Zupan, čič. A. SkerlJ Farrell. Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greensburg. F.ank Novak Homer Ci!y in okolico. Frank t renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown. John Polantz. Martin Korofihets Krayn. Ant. Taužel) Luzerne. Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvšek Midway. John Žust Moon Run. Frank Podmlliek Pittsburgh. Z. Jakshe. Vmc J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Reading. J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico. J. SkerlJ. <*r. Schifrer West Newton. Joseph Jovan Willock. J. 1'eteroei JTAH Helper. Fr. Krebs WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik In Jo* Coren Sheboygan. John Zorman /EST ALLIS Frank Skok VYOMINO Rock 3prlngs. Louis Tauch»r Dlamondvllle. Joe RoUcH Vsak sastopnlk isda potrdilo sa ivoto, katero je prejel. Zastopnike ojaltom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $0.; za pol leta $3.; '.a štiri mesece $2.; za četrt leta tl.50. New York City je rt. celo leto. Naročnina za Evropo le rt. sa -*k> leto ADVERTiSfc. in "GLAS NAP.ODA" ■ n umu-.....ji _