Srednješolski vestnik. ** Slorenskl uŁnl Jezlk na kranjsklh glmnazljah. V BEdino8ti" čitamo: Toliko dijaki, kakor profesorji na kranjskih gimnazijah so bili mnenja, da začne s tekočim šolskim letom tudi v višjih razredih pouk v slovenskem jeziku. V zadnjem hipu pa je deželni šolski svet prepovedal rabo slorenskih učnih knjig, ker jih ministrstvo še ni odobrilo. Deželni odbor je vložil proti prepovedi energičen protest. Bilo bi škoda izgnbljati besede o škandaloznem postopanju vlade z nami Slovenci. Najprvo se je vlada izgorarjala, da ni slovenskih učnih knjig, a sedaj, ko smo trudom slovenskih profesorjev z žrtvami kranjskega deželnega odbora, vendar le dobili potrebnih učnih knjig v slovenskem jeziku, jih vlada ne potrdi! Pa naj potem še kdo reče, da se nam ne godi dobro v tej ljubi Avstriji! ** NotI Todja slorenske gimnazlje t Celju je prof. L i 11 e g z državne gimnazije v Zadru. Bil je poprej t Sarajevu in je kakor se nam zatrjuje dober Slovenec. ** Umrl je t Celorco v jako visoki starosti zaslužni rodoljub, upokojeni c. kr. realčni profesor Tomaž S c h r e y. Pokojnik je svoj čas služboval v Ljubljani in je bil tatn nekaj časa realčni ravnatelj, a nemška sapa je zapihala in moral je t Celovec. Pokojnik je bil starosta slovenskega kluba v Celovcu in t vseh narodnih krogih priljubljen in spoštovan. * * Ljubljanskl občinski sret je imenoval dosedanjega suplenta Antona J u g a za profesorja nemščine na mestnem dekliškem liceju. Bil je to edini kompetent. ** Rarnateljem slorenskega nčiteljišča T Gorici je imenovan dosedanji raTnatelj slovenskih oddelkov t Eopru, šolski svetnik B e ž e k. Tudi rsi ostali profesorji pridejo v Gorico. ** Skandalozne razmere na gorlški glmnazijl. Letos se je vpisalo na giranazijo v Gorici nič manj nego 710 dijakov. Naravno je, da 80 vsi razredi tako natlačeni, da profesorji in učenci komaj dihajo. Eako ozračje vlada v takih prenapolnjenih prostorib, si lahko mislimo. Tu se bije v obraz najprimitirnejšim načelom higiene. Zaradi pomanjkanja prostorov v gimnazijskem poslopju so nastanili dva oddeika višjih razredov i z t e n gimnazije, in sicer v Strassoldoro palačo na trgu Sr. Antona, kjer pa n i niti potrebnih stranišč! Nastanitev nekaterih razredov daleč izren šolskega poslopja gotovo ni prikladna iu posebno nadležna je profesorjem, ki morajo tekati iz enega poslopja v drugo. Vlada ima sedaj lepo priliko, da naprari konec tem nezdravim razmeram s tem, da sezida dre novi, modernim principom odgovarjajoči šolski poslopji, kamor naj -t nastanijo srednje šole z slovenskim in italijanskim učnim jezikom posebe. Pametno bi bilo, da se sprari to stvar zopet v deželni zbor, kakor hitro bo zbororal. Ako nastopijo složao vsi poslanci, Slovenci in Lahi, se bo morala vlada konČDO vendar vdati. ** Na držarnl gimnazijl r Trstu se sme otvoriti en razred realne gimnazije. To pa velja sedaj le za 1. 1909/10. ** Jeze se abiturientl gimnazije v AIso-Eubinu na Ogrskem, ker jih je pri naknadnih izpitih izmed 25 padlo 24. Izmed teh jih mora sedaj v oktobru 15 med vojake — na tri leta. — Proti vladnemu komisarju, ki je Todil izpite, so demonstrirali, in žandarmerija ga je morala braniti.