Stran 117. Novice. — Osebne vesti. Okrajni šolski nadzornik za krški in litijski okraj gosp. Anton Maier je imenovan okrajnim Šolskim nadzornikom za slovenske in utrakvistične šole v Ljubljani, nadučitelj v Zagorju g Ljudevit Stiasnv pa okrajnim šolskim nadzornikom za krški in litijski okraj. — Nadučitelj v Sodražici gospod Ivan Man del je je dobil častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje. — Sekundarij v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu gospod dr. Ernest M ayer pride kot operator na kliniko prof. Eosthorna v Gradec. Volonter v deželni bolnici v Ljubljani gosp. dr. Fr Dolšak pride kot sekundarij na bolnico v Kandijo. — Notarski kandidat v Kočevju, gosp. Moric Karnitschnigg, je imenovan notarjem v Senožečah. — Absolvirani pravnik, gosp. Hubert Kvschavv, je imenovan konceptnim praktikantom pri uradu za odmer j en je pristojbin v Ljubljani. — Poročil se je v Ljubljani gospod dr. med. Ivan Oražen, zasebni zdravnik z gospo Ženka D e j a k , roj. Auer. čestitamo! — Volitve v trgovinsko in obrtno zbornico Kranjsko so razpisane na dan 22 t. m. Kandidatje, katere nasvetuje narodno-napredna stranka, so: Trgovinski odsek: I kategorija (veletrgovina): Ivan Hribar, ravnatelj banke „Slavijetf v Ljubljani, Franc Kollmann, veletržec v Ljubljani; II. kategorija: Franc Hren, trgovec v Ljubljani, Ivan Mejač, javni družabnik tvrdke „Grričar & Mejač" v Ljubliani, Viktor Kohrmann, trgovec v Ljubljani, Feliks Urbane, trgovec v Ljubljani; III. kategorija: Anton Ditrich, trgovec v Postojni, Leopold Fursager, trgovec v Eadovljici, Ciril Pire, trgovec v Kranju, Josip Medved, trgovec v Novem mestu. Obrtni odsek: I. kategorija: se ni nastavilo kandidatov, se prepušča volilcem; II. kategorija: Franc Kraigher, krojač v Ljubljani, Josip Lenarčič, tovarnar na Vrhniki, Josip Maček, gostilničar v Ljubljani, Vinko Majdič, tovarnar v Kranju, Josip Petrič, tovarnar kartonaž v Ljubljani Ivan Sakovec, tovarnar v Kranju, Ivan Schrev, pekovski mojster v Ljubljani, Filip Supančič, stavbenik v Ljubljani, Josip Vidmar, dežnikar v Ljubljani, Ivan Zamljen, čievljar v Ljubljani. — Vilharjev kip. V kratkem času preseneti akade-mični kipar, gosp. Kepic slovensko javnost s krasnim umetniškim delom. Povečani doprsni kip pesnika Vilharja, ki ga je izdelal za Postojno, je namreč že vlit in ga le še.rezbar spopolnjuje. Umetniku so pri delu služile tri slabe slike pokojnega, a ravnal se je najbolj po oni, ki ga predstavlja kot očeta, sedečega sredi družine. Kip je vsestransko popolen. Vilharjevi sorodniki, katerim je gosp. Repič poslal sliko originala, so se mu prav iskreno zahvalili, osobito za to, ker je podobnost tako dobro pogodil. Delo bode razstavljeno meseca maja ali junija v Ljubljani, kjer se bode lahko vsakdo divil nad redko domačo umetnostjo! — Dr. Ivan Tavčarjeve povesti izidejo v kratkem v Pragi s pisateljevo podobo in pisateljevim životopisom v češkem prevodu, ki ga je preskrbel gospod Josip Pavlfk. Isti pisatelj je priobčil v zadnjem (III) zvezku češkega zbornika „Kvetyu zanimivo študijo pod naslovom „Slovinske pisem-nietvi nove dobya, v kateri razpravlja zlasti o slovenskih pesnikih novejše in najnovejše dobe. — Nagloma umrla je v Vipavi mizarjeva žena Marija Vukovič. Ker se sumi, da je umrla vsled zastrupljenja, se je začela sodna preiskava. — Rudnik v Sv. Ani pri Tržiču je last neke delniške družbe, glede katere je bilo citati kaj čudnih obdolžitev. Zadnji čas se je delalo na to, da bi se ta rudnik podržavil, a dotična prizadevanja se niso posrečila. Družba bo imela 22. t. m. občni zbor, na katerem se sklene likvidacija. Delovanje v rudniku se je že opustilo, delavci pa so dobili zaslužka pri drugem podjetju v Tržiču — »Deutscher Verein« v Ljubljani, politično središče kranjskih Nemcev, je imel v soboto svoj občni zbor. Pri ti priliki se je naznanilo, da se je gosp. dr. J. Suppan, bivši ljubljanski župan in državni ter deželni poslanec, iz ozirov na svojo starost popolnoma umaknil iz političnega živ-Ijenpa. Gospod vitez Januschowsky je predlagal, naj se deluje na to, da se ustanovi nemška šola v — Šiški. — Vrhunec nesramnosti. Omenili smo že svoječasno, da je izdal „pedagog" Meierl „Navod za pripravo učiteljem pri pouku domoznanstvau. Ta brošura kaže ne le skrajne nevednosti, temveč tudi cele nesramnosti napram Slovencem. Tukaj se med drugim trdi, da so Slovenci narod samih hlapcev in dekel, ki še vedno govore neki (?) Nemcem neumljivi jezik (!!) se hranijo samo z ajdovimi in koruznimi žganci. Upali smo, da se deželna naučna uprava oglasi proti tako nesramnemu pamfletu, ki bi naj bil namenjen poučnim namenom. Toda baš nasprotno se je zgodilo. Deželni šolski svet štajerski je z odlokom z dne 3. oktobra 1. 1901 priporočil okrajnim šolskim svetom tudi na Spodnjem Štajerskem, naj kupujejo omenjeno brošuro za svoje in učiteljske knjižnice, a isto so storili tudi okrajni šolski sveti na krajne šolske svete glede njihovih knjižnic Ali res ni pomoči proti tolikemu javnemu zasramovanju naše narodnosti? — Za regulacijo Savinje od Mozirja do Laškega trga se vrše pri celjskem okrajnem glavarstvu posvetovanja, h katerim so prišli zastopniki namestništva, dežele, južne železnice itd. — Novo vojašnico v Ptuju je sklenilo mesto zidati na takozvanem Adelsbergovem zemljišču, ako bo hotela dežela Štajerska primerno svoto prispevati. — Slovenski kmetijski pouk na Koroškem. Uradni list Koroške c. kr. kmetijske družbe nazuanja v svoji zadnji 5. številki od dne 1. t. m.: „Po ravnokar došlem poročilu se bode slovenski potovalni učitelj gosp. Vinko Šumi v svojih velikonočnih počitnicah od srede marca do srede aprila mudil na Koroškem in imel gospodarska predavanja v slovenskem jeziku. Predstojništva kmetijskih podružnic, ki želijo takih predavanj, se povabijo, da napravijo v tem času shode in taiste naznanijo pri podpisanem družbenem predstojništvu". — Ta je res lepa! V računu kmetijske družbe za leto 1901. beremo med „dohodki", da je sprejela od države za slovenskega potovalnega učitelja 2000 kron. V istem računu vidimo Stran 118. med »stroški", da je dala za slovenskega potovalnega učitelja „Pauschalbeitrag" 1660 kron. Nočemo tu vpraševati, kam je izginilo ostalih 340 kron, ki jih je država dovolila za slovenski potovalni pouk, ki se pa za ta pouk porabile niso; pribijemo samo. da kmetijska družba zadnji čas, menda že jedno leto, sploh slovenskega pouka priredila ni! — Slovenski potovalni učitelj biva Bog ve kje, za slovenska predavanja se nihče ne zmeni, in samo v svojih počitnicah pride slovenski potovalni učitelj, da se tako mimogrede in morda „zaradi lepšega" tuintam oglasi!! —- To je pač naravnost škandal, o katerem treba spregovoriti na merodajnem mestu! — Opuščena tovarna. Pliberška rudarska družba podira v Celovcu svojo tovarno za svinčno belino, ter se zgradi na tem mestu mestna klavnica. — Jubilejne razglednice Srečka Bartela. u Društvo „Narodni dom v Trstu" je izdaio o priliki 251etnice pevo-vodstva gosp. Srečka Bartela kaj lične razglednice z jubilarjevo sliko. — Železnična proga Trst-Poreč se ne bo mogla otvoriti, kakor se je bilo določilo. Zadnja burja je povzročila na progi veliko škode. Vihar je vrgel par vagonov v morje, potem pa so pljuskajoči valovi spodkopavali progo, da bodo poprave stale 25, —30.000 kron. — Slovenski jezik v Rusiji. V Žurnalu Ministrstva Narodne Prosvete za januvar I. 1902, št. I. natisnjena je „vladna naredba", ki priporoča, da si biblioteke višjih razredov vseh srednjih šol podrejenih ministrstvu narodne prosvete, nabavijo „Slovensko-ruski slovar" in »Gramatiko slovenskega jezika", katero je sestavil gospod državni svetnik profesor M. Hostnik. „Slovnica" je lansko leto jednoglasno bila priznana za dostojno premijo grofa D. A. Tolstega. „Goriška Tiskarna" gosp. Grabrščeka ima v zalogi 200 odtisov omenjenih knjig, ki vkupaj stanejo 1 rubelj 50 kopek (4 kr.). Upamo, da rojaki ne zaostanejo v priznanju zaslug, ki se jih je pridobil g. Hostnik v proslavo slovenskega imena v Eusiji. Najlepša nagrada za njegov mnogoletni trud bode, ako rojaki gosp. Hostnika posežejo po njegovi knjigi. — Nesreča. Te dni je bila v Borovnici na križpotu povožena dveletna deklica Ana Šivic. Otrok je po 2urnem trpljenju umrl. Povozil jo je hlapec slavnega Merhuna z Brega. — Poneverjalec na pošti. Bivši poštni upravitelj Niederle, ki si je prilastil na Pragerskem več tisoč kron zaupanega denarja ter hotel ž njim pobegniti v Ameriko, je bil pred mariborskimi porotniki obsojen v petletno težko ječo. — Usad se je udri na Gorenjo vas, in sicer blizu ondotne orožniške vojašnice ter je povzročil 2400 kron škode. — Nezgoda na lovu. Bivši vratar na južnem kolodvoru 731etni Ludovik Praunseis v Ljubljani, je bil te dni v družbi lovskega čuvaja Ivana Babnika iz Zadobrove na lovu pri Devici Mariji v Polju. Po končanem lovu sta šla Praunseis in Babnik za vrtnim zidom za deželno blaznico skupaj* noseča puški na ramah tako, da so bile cevi obrnjene navzdol. V bližini blaznice se je poslovil Babnik od Praun«eisa, ta pa je segel v žep po denarnico, da bi dal Babniku napitek. V tem hipu pa se je sprožila puška, ker je najbrže Praunseis zadel ob napetega petelina na puški, počil je strel, in Babnik se je zgrudil na tla, zadet v levo stegno in tudi v trebušno votlino. To je bilo ob ya5. uri. Poklicali so dr. Divjaka, ki mu je dal prvo pomoč, ob jednem pa telofoniral po rešilni voz na rešilno postajo v „Mestnem domu". Z rešilnim vozom so pripeljali Ivana Babnika v deželno bolnico, kjer so zdravniki konstatirali, da ima dve kosti prestreljene. Upanja je malo, da bi se ga obdržalo pri življenju. Slučaj je Že, da ni provzroČil strel večje nesreče, kajti v bližini dobrih 10 korakov opravljalo je pet zavodnih bolnikov poljska dela, ki so bili osuple priče razburjajočega prizora. Čas bi že bilo, da pride tamošnji lov iz rok raznih nedeljskih streljačev, kateri se kaj malo poraišljajo v največji bližini poslopij popokati svoje patrone. — Žalosten slučaj. Minoli četrtek je ljubljanska policija aretovala tajnika posojilnice v Žužemberku naduČitelja F. Koncilijo, kateri je obdolžen, da je tekom let poneveril večjo svoto posojilničnega denarja. Ko se je poneverjenju prišlo na sled, odpeljal &e je tajnik z doma in šel v Trbiž z namenom, da se ustreli. V Trbiž je dobil obvestilo, da je škoda plačana in da se stvar izvensodno poravna. Vsled tega se je vrnil v Ljubljano, a tu ga je policija po sodnem naročilu aretovala in izročila sodišču. Nesrečni mož je užival v Žužemberku velik ugled in splošno zaupanje, čuje se, da so ga veliki izdatki za vzgojo otrok zapeljali, da je s posojilničnim denarjem poskušal svojo srečo na borzi. Našel je seveda ni, nego se le globlje in globlje zakopal, dokler ni prišla — katastrofa. — Rahločuten tat. Iz šolskega poslopja pri Sv. Andražu v Leskovcu je nekdo ukradel toplomer. Župnik je s prižnice opominjal neznanega tatu, naj toplomer nazaj prinese. Župnikove besede so menda tatu pretresle srce, kajti naslednjega dne je prinesel toplomer nazaj, samo — živo srebro si je bil pridržal 1 — Delavski štrajk na Reki? Vsi industrijski in pristaniški delavci so baje sklenili na posebnem shodu, da proglasijo generalno stavko, ako se njihovim zahtevam v par dneh ne ugodi. — Požar. Te dni je gorelo pri posestniku Andreju Jerebu v Krtini pri Kamniku. Užgal je domači sin, ko se je igral z žveplenkami. Škode je 5000 kron, zavarovan je pa bil Jereb samo za 800 kron. — Nečloveški mutec. Kmetski fant mutec Janez Pipuš iz Gornjega Boča pri Mariboru je prišel minoli ponedeljek pijan domov. Ko mu je mati pijanost očitala, je sin mater s sekiro ubil, jo slekel in zakopal v gnoj. Neki hlapec, ki je bil v bližini, je hotel to preprečiti, a morilec je tudi njega ubil in skril njegovo truplo v hlevu. Tudi neko deklo, ki je vse to videla, je Pipuš težko ranil. Posrečilo se ji je zbežati in poklicati orožnike, ki so morilca zaprli. — Umor. Dne 3. t m. so našli ljudje blizu Orehovice pri Kostanjevici v nekem jami truplo 701etne Marije Eajk. Truplo je hudo poškodovano. Sodi se, da je starka bila umorjena in sicer, da so jo umorili sinaha, ter njena brata. Ti trije so že v rokah novomeškega sodišča. — Obesil se je v blaznici Anton Šmajdek iz Toplic na Dolenjskem. Stari mož bi bil moral blaznico zapustiti zaradi pomanjkanja prostorov in ker ni bil nisto nič nevaren. Ko je prišel občinski sluga ponj, da ga spremi v domačo občino, se je starček pred njim skril in se obesil. — Junaki bojazljivi. Dunajska policija je zasačila v takozvani „Pietsch-Bude" preko 50 dijakov. Dva dijaka sta se ravno sabljala, dva pa sta bila svoj dvoboj že dovršila ter sta bila nekoliko opraskana in obrezana. Ko je policija potrkala na vrata, je v sobi, iz katere se je čul pravkar žvenket sabeli, postalo nakrat tiho. Policija je trkala, a nihče se ni oglasil. Zato je vrata vlomila in našla družbo 50 V3enemških dijakov vso preplašeno. Ker je bila na tleh kri, so policaji iskali ranjenca, a ni ga bilo. Iskali so dalje ter našli enega f omari, enega pa v postelji, skritega pod pernicami. Oba sta bila ranjena. Junaka sta se skrila policiji, drugi pa so se potuhnili. Tako je vsenemško dijaštvo junaštvo včasih tudi bojazljivo, ako se pojavi policijska pikelhauba. Junaških sab-ljačev in krvoločnih, čast branečih mož pod pernicami in v omari še nista porabila Schonthan in Kadelbug — Avstrijski kapital. Avstrija je razkričana k