Branislav Rauter
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE V SLOVENSKEM
GLASBENEM ŠOLSTVU
Izvleèek
Osrednji namen prispevka je predstaviti zgodovinski razvoj pouèevanja kitare v slovenskih
glasbenih šolah, hkrati pa doloèiti vlogo in ovrednotiti pomen pouèevanja kitare za slovensko
glasbeno pedagogiko. Kitara je na Slovenskem zelo razširjeno glasbilo, posebej v zadnjih
desetletjih se v regiji moèno dviguje kakovost in raven igranja ter pouèevanja kitare. Pred prvo
svetovno vojno kitare v slovenskih glasbenih šolah niso pouèevali, v èasu med obema vojnama pa se
je na našem ozemlju moèno okrepilo zanimanje za to glasbilo. Posledièno so se v tem obdobju
interaktivno pojavile prve glasbene šole, v katerih so sistematièno pouèevali kitaro, ter prva podjetja
za proizvodnjo in trgovanje s kitarami, leta 1925 pa je izšel prvi slovenski uèbenik za kitaro avtorja
Adolfa Gröbminga. Kmalu po koncu druge svetovne vojne je bil pouk kitare v slovenskih glasbenih
šolah ukinjen, izvajali so ga le v okviru maloštevilnih kulturno-umetniških društev in drugih
ljubiteljskih krogov. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se priène preporod slovenske kitaristike.
Zaradi velikega zanimanja za igranje in uèenje kitare, k èemur je gotovo pripomogla tudi velika
proizvodnja kitar v tovarni glasbil Melodija Mengeš, so pristojne šolske oblasti ponovno uvedle
pouk kitare v slovenske glasbene šole. To je spodbudilo izdajo novih slovenskih kitarskih zaèetnic
oziroma uèbenikov, ki so bili prilagojeni razvojnim standardom pouka kitare v slovenskih
glasbenih šolah in drugih ustanovah, kjer pouèujejo kitaro. Z intenzivnejšimi prizadevanji
slovenskih kitarskih pedagoških delavcev, s ciljem pribliati kitaro evropskim standardom in
posledièno z uvedbo enotnih uènih naèrtov ter kasneje univerzitetnega študija (leta 1996), je
pouèevanje kitare na Slovenskem napredovalo od zaèetnih diletantskih poskusov, s prve polovice
prejšnjega stoletja, do kakovosti, ki smo ji prièe v sodobnosti.
Kljuène besede: kitara, glasbena šola, kitarski uèbeniki, pouèevanje kitare
Abstract
Historical Insight into Guitar Lessons in Slovenian Music Education
The basic purpose of the lecture is to present the historical development of teaching the guitar in
Slovenian music schools and to evaluate the role and meaning of teaching the guitar for Slovenian
music teaching. In Slovenia, the guitar is a very popular instrument; especially in the last decades,
the level and quality of playing and teaching have been increasing rapidly. Before the First World
War, the guitar was not taught at Slovenian music schools, while in the interwar period an interest in
the instrument grew strongly in the region. As a result, first music schools appeared that offered
systematic guitar education, first companies that produced and sold guitars were founded, and in
1925 the first Slovenian guitar method by Adolf Gröbming was published. Soon after World War II,
Slovenian music school stopped offering guitar lessons, which were now available only in a few
cultural and artistic societies and other amateur circles. The 1960s mark the rebirth of the Slovenian
guitaristics. Because of a great interest in playing and learning the guitar, which was also a
consequence of the mass production of guitars in the instrument factory Melodija Mengeš, school
authorities reintroduced the guitar in Slovenian music schools. This encouraged the publication of
new Slovenian guitar methods, which were adapted to the developmental standards of the guitar
class in Slovenian music schools and other institutions that offered guitar lessons. Great effort of
Slovenian guitar teachers, whose aim was to reach European standards, design a unified curriculum
and establish a university-level study of the guitar (in 1996), has yielded successful results, as the
guitar teaching in Slovenian progressed from dilettante beginnings in the first half of the previous
century to the high level we are witnessing today.
Keywords: guitar, music school, guitar textbook, teaching guitar
103
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
Uvod
Kitara je v sodobnosti zelo razširjen glasbeni instrument tako med poklicnimi kot tudi
glasbeniki amaterji. Zaradi svoje vsestranskosti je pogosto zastopana v klasièni in tudi v
razliènih zvrsteh popularne glasbe, kjer se pojavlja kot solistièno ali spremljevalno
glasbilo. Razvoj kitare je potekal skozi razlièna zgodovinska obdobja in se nadaljuje tudi v
sodobnosti. Nanj so vezane številne kitarske šole in uèbeniška gradiva, ki nastajajo vse od
16. stoletja naprej. V 16. stoletju so na Pirenejskem polotoku izšle prve zbirke skladb
oziroma metode, v katerih so bili podani navodila in napotki za igranje kitare. V Španiji,
kjer je v tem obdobju prednjaèila vihuela, je bila veèina skladb za kitaro objavljena skupaj
z deli za vihuelo.1 Alonso Mudarra (pribl. 1510–1580) je leta 1546 v Sevili izdal zbirko
Tres libros de música en cifra para vihuela … y algunas fantasias para guitarra, v kateri
je poleg skladb za vihuelo objavljenih tudi šest solov za štiri–strunsko kitaro.2 Guitarra
española y Vandola de Cinco Ordenes y de Quatro Juana Carlosa Amata (1572–1642) je
prva znana metoda za kitaro s petimi dvojnimi strunami, ki vsebuje tudi krajše poglavje z
razlago za kitaro s štirimi dvojnimi strunami. Delo je prviè izšlo v Barceloni leta 1596,
druga in tretja izdaja pa leta 1627 v Léridi oziroma leta 1639 v Valenciji.3 V 17. in 18.
stoletju je izšlo nekaj metod za uèenje kitare s petimi oziroma šestimi dvojnimi strunami.
Med njimi tudi Explicación para tocar la guitarra de punteado, por música o sifra y
reglas útiles para acompañar la parte del bajo Juana Antonia Vargasa y Guzmána, kjer so
podana navodila za igranje kitare s šestimi dvojnimi strunami, hkrati pa vsebuje tudi opis
kitar s šestimi dvojnimi strunami in dvanajstimi preèkami.4 Leta1799 je Fernando
Ferandiere v Madridu izdal svojo šolo Arte de tocar la guitarra española por música, ki je
hkrati tudi prva šola z napotki za uèenje igranja z not kot preferenco proti igranju s
simboli. V knjigi je opis kitare s šestimi dvojnimi strunami in sedemnajstimi preèkami.5
Konec 18. stoletja se pojavijo kitare s šestimi enojnimi strunami, ki so zasenèile vse
dotedanje tipe kitar.6 V prvi polovici 19. stoletja je tako v Parizu izšlo nekaj kvalitetnih
uèbenikov kitarskih klasikov, kot so Méthode complète pour guitare Fernanda Carullija
(1770–1841),7 Méthode pour la Guitare par Ferdinand Sor Fernanda Sora(1778–1839),8
Method for The Guitar Matea Carcassija (1792–1853)9 in drugi, po katerih so se pri
pisanju svojih uèbenikov za kitaro zgledovali tudi nekateri slovenski avtorji. Za nov
mejnik v razvoju kitare je okrog leta 1850 poskrbel Antonio de Torres Jurado, ki je izdelal
kitaro, katere mere so skoraj enake današnjim. Standardiziral je dolino strune od sedla do
kobilice, nov naèin ojaèitve zvoène plošèe pa je omogoèal veèjo odzivnost in trdnost kitar
104
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
1 James James Tyler in Paul Sparks, The Guitar and Its Music from the Renaissance to the Classical Era,
New York: Oxford University Press, 2009, str. 13.
2 Prav tam, str. 8.
3 Alexander Bellow, The Illustrated History of the Guitar, New York: Franco Colombo Publications, 1970,
str. 66.
4 James Tyler in Paul Sparks, The Guitar and Its Music from the Renaissance to the Classical Era, n. d., str.
214.
5 Frederic V. Grunfeld, The Art and Times of the Guitar, New York: The Macmillan Company, 1969, str.
140.
6 Tom Evans in Mary A. Evans, Guitars : music, history, construction and players : from the Renaissance to
rock, n. d., str. 40.
7 Maurice J. Summerfield, The Classical Guitar-Its Evolution and Its Players Since 1800, n. d., str. 81.
8 Branislav Rauter, Skladatelj, kitarist in kitarski pedagog Fernando Sor, diplomsko delo, Maribor::
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, 2012, str. 70.
9 Frederic V. Grunfeld, The Art and Times of the Guitar, n. d., str. 194.
ter v povezavi s tem tudi nove naèine in tehnike igranja.10 Znameniti kitarist, skladatelj in
pedagog Francisco de Asis Tárrega Eixea (1852–1909) je bil med prvimi, ki je svoj naèin
in tehniko igranja povezal z revolucionarno gradnjo kitar v drugi polovici 19. stoletja.
Kitari je posvetil številna dela in etude ter vzgojil generacijo sijajnih kitaristov, kot so
Emilio Pujol, Miguel Llobet, Rita Brondi, Daniel Fortea, Alberto Obregón in drugi, ki so
nadaljevali njegovo delo.11 Leta 1934 je Emilio Pujol (1886–1980) izdal prvega od štirih
zvezkov kitarske šole Escuela Razonada de la Guitarra, ki so nastali po metodah
njegovega uèitelja, znamenitega Tárrege.12 Sredi 19. stoletja so številni zahodno-evropski
konservatoriji e uvedli pouk kitare, pred tem pa so se številni kitarski navdušenci
izobraevali v privatni reiji ali pa so bili samouki.13 V 20. stoletju so Andrés Segovia
(1893–1987), Abel Carlevaro (1916–2001), Paco de Lucia (1947–2014) in drugi s svojimi
virtuoznimi nastopi, literaturo in uèbeniki še naprej utirali pot kitari. Vse to uspešno
nadaljujejo mlajše generacije kitaristov in s tem pomembno prispevajo k prepoznavnosti
in ugledu, ki ga kitara uiva v sodobnosti.
Prvi pojavi kitare na slovenskih tleh
Prve pojave kitare na naših tleh raziskujemo predvsem s preuèevanjem pisnih in likovnih
virov, med katerimi je najpomembnejša freska z gradu Podsreda, ki naj bi nastala v 16.
stoletju14 in predstavlja najstarejši doslej znani primer upodobitve kitarskih glasbil na
slovenskih tleh.15 Nahaja se na fasadi ob stopnišèu notranjega dela vzhodnega trakta
gradu. Motiv prikazuje dve krilati figuri, obrnjeni druga proti drugi, od katerih ima ena v
rokah glasbilo tipa kitare. Zanimiv podatek o obstoju kitare na naših tleh e konec 15.
stoletja izvemo iz popotnega dnevnika tajnika oglejskega patriarha Paola Santonina, v
katerem piše, da so se 3. septembra leta 1486 ustavili v Trièu in po veèerji zapeli ob
spremljavi kitare.16 Iz ohranjene dokumentacije Academije philharmonicorum izvemo o
instrumentih, ki so bili v rabi na naših tleh v 18. stoletju, med njimi pa je omenjena tudi
kitara.17 Kasneje zasledimo, da je med èlane Filharmoniène drube kmalu po njeni
ustanovitvi pristopil Alojz Pešek (Peschek), ki je pouèeval kitaro in imel leta 1822 v
Ljubljani celo svoj koncert.18 V prvi polovici 19. stoletja je kitara še enkrat omenjena.
Joef Boiè (Josef Bosizio), èlan ljubljanske Filharmoniène drube, ki je pisal plese za
prireditve Stanovskega gledališèa, je za tak ples priredil delo èeškega skladatelja in
klavirskega virtuoza Ignaza Moschelesa Sextur za violino, violo, violonèelo, flavto,
105
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
10 Alexander Bellow, The Illustrated History of the Guitar, n. d., str. 181.
11 Tom Evans in Mary A. Evans, Guitars : music, history, construction and players : from the Renaissance to
rock, n. d., str. 122.
12 Prav tam, 161, str. 162.
13 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete Ljubljana, 1995, str. 101.
14 Ivan Stopar, Grad Podsreda med vèeraj, danes, jutri, Celje: ZVNKD, 1999, str. 43.
15 Darja Koter, Glasbilo na srednjeveški freski z gradu Podsreda, iz dokumentacije Kozjanski park,
pridobljeno po elektronski pošti dne 18. 2. 2014.
16 Giuseppe Vale, Itinerario di Paolo Santonino in Carnita, Stiria e Carniola negli anni 1485–1487,
Vatikan: Biblioteca apostolica Vaticana, 1943, str. 187–188.
17 Dragotin Cvetko, Academia Philharmonicorum Labacensis, Ljubljana: Cankarjeva zaloba, 1962, str.
65.
18 Dragotin Cvetko, Odmevi glasbene klasike na Slovenskem, Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije, 1955,
str. 140.
klarinet in kitaro.19 Kasneje kitara v javnem glasbenem ivljenju ni veè omenjena, kar pa
ne pomeni, da je med Slovenci ni bilo. Njeno mesto je bilo predvsem znotraj zakljuèenih
drub, kjer je sluila kot spremljevalno glasbilo k petju, kot solistièno glasbilo pa se ji vse
do prve polovice 20. stoletja v našem prostoru ni uspelo uveljaviti.
Obdobje med obema vojnama
V obdobju med obema vojnama se je na Slovenskem okrepilo zanimanje za kitaro.
Posledièno so se na naših tleh pojavila prva podjetja za proizvodnjo in trgovanje s
kitarami,20 pa tudi prve glasbene šole, v katerih so pouèevali kitaro.21 Svoj prispevek k
prepoznavnosti tega šest- strunskega glasbila na Slovenskem je dodal slovenski kitarist,
pedagog in skladatelj Stanko Prek (1915–1999), ki je 3. oktobra leta 1938 v mali dvorani
Slovenske filharmonije v Ljubljani izvedel prvi solistièni koncert klasiène kitare.22
Sliki 1 in 2: Koncertni list Kitarskega solistiènega veèera z dne 3. oktobra 1938
Vir: osebni arhiv
Po koncu prve svetovne vojne je na Slovenskem delovalo le nekaj glasbenikov, ki so se
zgolj ljubiteljsko ukvarjali s kitaro, igranja tega glasbila pa so se kot samouki nauèili s
pomoèjo tujih kitarskih šol oziroma uèbenikov. To je spodbudilo slovenskega glasbenika
in pedagoga, kitarskega samouka Adolfa Gröbminga (1891–1969), da je leta 1925 napisal
prvo slovensko šolo oziroma uèbenik za kitaro z naslovom Kitarska šola za zaèetnike,
namenjena zlasti spremljavi petja.23 Šola je izšla istega leta v Ljubljani v zalobi Minke
Modic (1886–1965), ki se je poleg zaloništva ukvarjala tudi s prodajo glasbil ter imela v
106
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
19 Ljudmil Rus, Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki, n. d., 286. Videno tudi Dragotin Cvetko,
Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije, 1959, str. 298.
20 Uroš Dojèinoviæ, Gitara na Balkanu, Beograd: Prosveta, 2012, str. 378.
21 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, n. d., str. 357. Videno tudi Ljudmil Rus,
Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki, n. d., str. 290.
22 Toma Šegula, Kitara v Sloveniji 1925–1968. Zapiski Tomaa Šegule.
23 Adolf Gröbming, Kitarska šola za zaèetnike, Ljubljana: Minka Modic, 1925, str. 3.
Ljubljani manjšo tovarno za proizvodnjo in popravilo brenkal.24 Prvi slovenski kitarski
uèbenik, sestavljen iz dveh delov, je napisan pregledno, sistematièno urejeno ter kae na
potrebo po ustrezni literaturi oziroma na usmerjenost kitaristov v danem èasu na
Slovenskem. Prvi del, izrazito teoretièen, obsega 34 strani, drugi pa je praktièno zasnovan,
na 56 straneh, s številnimi vajami in krajšimi skladbami. Uporabniki uèbenika tako poleg
kitarskih osnov pridobijo ogromno znanja iz glasbene teorije, kar kasneje znajo uporabiti
v praksi. V kratkem uvodu avtor pojasni vzroke za nastanek ter namen kitarske šole:
»Slovenci nimamo za kitaro šole, ki bi pomagala zaèetniku preko prvih tekoè. Namen
mojega dela pa ni podati snovi za dosego višje tehnike, ampak le seznaniti prijatelje kitare
s prvimi pojmi igranja. To poudarjam e na tem mestu, da se izognem kriviènim oèitkom
boljših igralcev, ki ne bi našli v moji šoli onega, èesar so morda prièakovali. Kdor si je pa
zastavil višje cilje, naj see po Scherrerjevi in Carullijevi šoli, ki jih vsakemu igralcu toplo
priporoèam. Preprièan sem, da bo onim, ki elijo doseèi toliko spretnosti, da bi znali
spremljati pesmi v domaèem krogu, moja šola za zaèetek zadostovala. Ako pa se s tem
znanjem ne bodo zadovoljili, ampak bodo segali tudi po drugih veèjih delih, ki jih nudi
glasbena literatura ljubiteljem kitare, bo moj trud poplaèan, ker sem s tem dosegel svoj
konèni namen.« 25
Slika 3: Adolf Gröbming – Kitarska šola za zaèetnike
Vir: osebni arhiv
Vse do tridesetih let prejšnjega stoletja, ko so v glasbeni šoli eleznièarskega društva
Drava v Mariboru prvi prièeli s poukom kitare, le-ta v slovenskih glasbenih šolah ni bila
zastopana. Glasbena šola na desnem bregu Drave je s svojim delovanjem prièela 1.
februarja leta 1931. Dve leti kasneje je vodenje šole prevzel profesor Hinko Druzoviè
starejši, ki jo je uspešno vodil do leta 1941, ko je šola zaradi nemške okupacije
107
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
24 Uroš Dojèinoviæ, Gitara na Balkanu, n. d., str. 378.
25 Adolf Gröbming, Kitarska šola za zaèetnike, n. d., str. 3.
prenehala.26 S strani okupatorja je bil unièen ves inventar šole, vkljuèno z vsemi zapisniki
in ostalo dokumentacijo,27 zato èasovnice pouèevanja kitare v glasbeni šoli
eleznièarskega društva Drava ne moremo natanèno opredeliti. Iz èasopisnih èlankov, ki
so poroèali o uspešnih javnih produkcijah glasbene šole, je moè sklepati, da so s poukom
kitare prièeli najkasneje v šolskem letu 1933/34 in jo pouèevali vsaj do leta 1936. Na
produkciji, ki je potekala 16. junija 1934 v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru, sta
nastopila dva kitarista,28 na zakljuèni produkciji 22. maja 1936 pa pet kitaristov in en
mandolinist. Obe glasbili je pouèeval »gospod Blaiè«.29
V tridesetih leti prejšnjega stoletja so s pouèevanjem kitare prièeli tudi v Glasbeni šoli
Sloga. Šolo je konec leta 1926 ustanovilo Narodno eleznièarsko glasbeno društvo Sloga.
Sprva so èlani društva imenovali šolo »narašèajska šola«, v njej pa se je 6 gojencev uèilo
igranja klavirja. e po nekaj mesecih se je število poveèalo in prvo leto je uspešno
dokonèalo letnik 8 gojencev, med njimi ni bilo kitaristov.30 Iz arhivskih virov, s katerimi
razpolagamo, letnice uvedbe kitarskega oddelka ne moremo natanèno opredeliti, lahko pa
trdimo, da se je to zgodilo najkasneje leta 1938. V glasilu glasbene šole Mlada Sloga z dne
1. novembra 1938 je objavljena kronika šole, iz katere ugotovimo, da je bilo 31. oktobra
1938 v glasbeno šolo vpisanih 216 gojencev, od tega se je jih 9 uèilo kitaro.31 Število
gojencev je doseglo višek v šolskem letu 1940/41, ko jih je bilo vpisanih priblino 380,
med njimi 12 kitaristov.32 Na šolskih produkcijah so obèasno sodelovali tudi gojenci
kitarskega oddelka ter z deli priznanih kitaristov in skladateljev, kot so Leonard de Call,
Heinrich Albert, Johan Kaspar Mertz, ter tudi z deli njihovega uèitelja Stanka Preka,
pokazali usmerjenost in raven izobraevanja kitare na Slovenskem konec tridesetih let
prejšnjega stoletja.33 V šolskem letu 1938/39 so zgolj za eno leto izvajali pouk kitare tudi v
glasbeni šoli ljubljanske Glasbene matice, ki ga je obiskovalo 8 gojencev.34
Tako v Glasbeni šoli Sloga kot tudi v ljubljanski Glasbeni matici je kitaro pouèeval Stanko
Prek, najvidnejši predstavnik slovenske kitaristike iz prve polovice 20. stoletja. Po maturi
je nekaj èasa študiral solopetje in kot samouk igral kitaro. Leta 1940 se je vpisal na
kompozicijski oddelek Akademije za glasbo v Ljubljani ter izobraevanje, zaradi elje po
poglobljenem znanju kitare, po enem letu prekinil. Kasneje se je zasebno izobraeval pri
priznanemu kitaristu, skladatelju in pedagogu Heinrichu Albertu (1870–1950); med
letoma 1940 in 1941 pa študiral kitaro na Dravni glasbeni akademiji v Münchnu ter
diplomiral 5. julija 1941 pod mentorstvom profesorja Josefa Eitelea. Za študij kitare sta ga
108
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
26 Vlado Golob, »Glasbena šola eleznièarskega glasbenega društva ‘Drava‘«, Srednja glasbena šola
Maribor - 10 let v svobodi, Maribor: SGŠ, 1955, str. 23–24.
27 Prav tam.
28 B. p., »Produkcija Glasbene šole ‘Drave’«, Mariborski veèernik »Jutra«, 16. 6. 1934, št. 137, str. 3.
29 B. p., »Javni nastopi Glasbene šole narodno-eleznièarskega glasbenega društva »Drave« v Mariboru«,
Mariborski veèernik »Jutra«, 28. 5. 1936, št. 121, str. 2.
30 Peter Bitenc, »Še o glasbeni šoli ‘Sloge’«, 35 let SKUD Tine Roanc, Ljubljana: SKUD Tine Roanc,
1955, 17–20. Simon Danev, »Spomini na prvih 12 let«, 35 let SKUD Tine Roanc, n. d., str. 16,17.
31 Mlada Sloga, letnik I., št. 2, Ljubljana, 1. november 1938, str. 14.
32 Peter Bitenc, »Še o glasbeni šoli ‘Sloge’«, 35 let SKUD Tine Roanc, n. d., 19. Mlada Sloga, letnik III., št.
4, 5, Ljubljana, april, junij 1941, str. 36–40.
33 Mlada Sloga, letnik III., št. 2, Ljubljana, februar 1941, str. 23, 24.
34 Letno poroèilo za poslovno dobo 1938 in za šolsko leto 1938/39, Ljubljana: Glasbena Matica v Ljubljani,
1939, 10–20. Letno poroèilo za poslovno dobo 1939 in za šolsko leto 1939/40, Ljubljana: Glasbena
Matica v Ljubljani, 1940, str. 5.
navdušila Adolf Gröbming in Vilko Ukmar, z brezobrestnim posojilom pa mu ga je
omogoèila Banovinska uprava v Ljubljani. Prek je v svoji dolgoletni pedagoški praksi
opravil pomembno vzgojno in pionirsko delo, saj je prvi na Slovenskem zaèel gojiti
sistematièni pouk za solistièno klasièno kitaro, hkrati pa tudi za spremljavo in skupinsko
muziciranje na tem glasbilu. Stanko Prek je bil sin eleznièarja, to dejstvo pa ga je gotovo
povezalo z eleznièarskim društvom in Glasbeno šolo Sloga, kjer je skoraj desetletje
pouèeval številne kitarske navdušence.35
Slika 4: Sprièevalo Stanka Preka
Vir: Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II (1995), str. 239.
Pouèevanje kitare na Slovenskem v èasu okupacije 1941–1945
V èasu okupacije je v slovenskih glasbenih šolah pouk kitare potekal le v Ljubljani, in
sicer v šoli Glasbene matice in Glasbeni šoli Sloga. Vodilni èlani eleznièarskega
glasbenega društva Sloga so se zavedali, da se v šoli vzgaja glasbeno nadarjene otroke
slovenskih eleznièarjev, delovanje glasbene šole tudi v èasu okupacije pa jih je
obvarovalo pred prisilnim vstopom v kulturne fašistiène organizacije in glasbenim
109
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
35 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, n. d., str. 101, 231, 268.
izobraevanjem v tujem jeziku.36 Gojenci kitarskega oddelka so z deli kitarskih klasikov
obèasno nastopali na šolskih produkcijah bodisi individualno, v komornih zasedbah ali pa
v orkestru ter s tem prispevali k prepoznavnosti kitare na Slovenskem.37
V ljubljanski Glasbeni matici, tokrat na Srednji glasbeni šoli pri Glasbeni akademiji, je
pouk kitare prviè stekel v šolskem letu 1941/42. Kitaro je pouèeval Stanko Prek, takrat
med Slovenci edini visoko šolani kitarist.38 Zaradi velikega zanimanja za uèenje kitare, so
bili v zavodu e prvo leto primorani razpisati sprejemne izpite. Prijavilo se je 22
kandidatov, izmed katerih so bili le štirje sprejeti v zavod, ostale pa so preusmerili v
Glasbeno šolo Sloga.39 Med sprejetimi uèenci je bil tudi Karel Hladky (1916–1962),
kasneje priznani slovenski kitarist, skladatelj in glasbeni pedagog, pa tudi Pavla Buh in
Janez Ovsec. Slednja sta bila med letoma 1938 in 1940 e Prekova uèenca, ko sta se
izobraevala v niji šoli ljubljanske Glasbene matice in Glasbeni šoli Sloga. Med vsemi
štirimi kandidati je bil Hladky edini vpisan neposredno v 3. razred, ob zakljuèku šolskega
leta pa tudi edini ocenjen z odlièno oceno. Leto kasneje šolanja kitare ni nadaljeval zaradi
internacije v taborišèe Gonars.40 Sicer pa je pouk kitare na Srednji glasbeni šoli potekal
dvakrat tedensko po 20 minut. Gojenci kitarskega oddelka so v šolskem letu 1943/44 prviè
interno nastopili s solistiènimi toèkami in v komornih zasedbah, s programom pa so
pokazali zavidljivo raven kitarskega znanja ter velik napredek v igranju kitare na
Slovenskem.41
V ostalih veèjih mestih naše domovine so ob prihodu nemškega okupatorja glasbene šole
za nekaj èasa prenehale delovati. Ponekod na Gorenjskem in Štajerskem so prostore
slovenskih glasbenih šol zavzeli Nemci in tam ustanovili svojo glasbeno šolo, imenovano
Musikschule für Jugend und Volk.42 Uèitelji so bili veèinoma nemške narodnosti, zato je
pouk potekal izkljuèno v nemškem jeziku. Klasièna glasbila so pouèevali strokovno
usposobljeni uèitelji, ljudska glasbila, med katera je bila skupaj s harmoniko, kljunasto
flavto in citrami razvršèena tudi kitara, pa poleg njih tudi glasbeniki ljubitelji.43
V Kranju je nemški okupator leta 1943 obnovil prostore glasbene šole, v njih pa se je
istega leta naselila in s poukom prièela podrunica celovškega konservatorija. Uèitelji iz
Celovca so gojili predvsem skupinsko igro, pouèevali pa tudi kitaro.44 Med letoma 1941 in
110
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
36 Franc Podbregar, »Nekdanji zborovodja in predsednik pripoveduje«, 35 let SKUD Tine Roanc, n. d., str.
15.
37 »Mladinski glasbeni nastopi«, Slovenec, 12. 7.1944, št. 157, 3; »Prva sklepna produkcija glasbene šole
‘Sloge’«, Jutro, 6. 7.1944, št. 152, str. 4; »Glasbeni narašèaj ‘Sloge’«, Jutro, 11. 7. 1944, št. 156, str. 3.
Glej tudi Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, n. d., str. 268–271.
38 »Mladinski glasbeni nastopi«, Slovenec, 12. 7.1944, št. 157, 3; »Prva sklepna produkcija glasbene šole
‘Sloge’«, Jutro, 6. 7. 1944, št. 152, str. 4; »Glasbeni narašèaj ‘Sloge’«, Jutro, 11. 7. 1944, št. 156, str. 3.
Glej tudi Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, n. d., str. 268–271.
39 Prek je soèasno s pouèevanjem kitare nadaljeval študij kompozicije na pedagoškem oddelku Glasbene
akademije in leta 1944 diplomiral v razredu profesorja Lucijana Marije Škerjanca (1900–1973).
40 Prav tam, 23. Letno poroèilo za poslovno dobo 1938 in za šolsko leto 1938/39, n. d., str. 11, 15. Mlada
Sloga, letnik III., št. 4, 5, Ljubljana, april, junij 1941, str. 37–38.
41 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, n. d., str. 101–102.
42 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, str. 372.
43 Drago Hasl, Zgodovina glasbene šole v Ptuju: k 40. obletnici slovenske glasbene šole, Ptuj: Šolski odbor
glasbene šole, 1959, str. 34.
44 Kunst-Dolgan Lilijana, »Oris razvoja glasbene šole Kranj«, Glasbena šola v Kranju: ob petdesetletnici
obstoja in delovanja, Kranj: Glasbena šola, 1959, str. 32.
1944 so v mariborski Musikschule für Jugend und Volk nemški uèitelji gojili predvsem
mladinsko petje in skupinsko muziciranje. Najveè so pouèevali kitaro, citre, harmoniko in
frulice, manj klavir in violino.45 Podobno je bilo na Ptuju, kjer je 13. septembra 1941 s
svojim delovanjem prièela štirirazredna šola Musikschule für Jugend und Volk. Tam je
kitaro pouèeval Hans Wamlek, ki je bil zadnje leto okupacije tudi ravnatelj šole.46 Med
letoma 1941–1943 so pouk kitare izvajali tudi v Trbovljah, kjer sta kitaro pouèevala
Viljem (Vilko) Kovaè in Elizabeta Lipold.47 Ob zlomu hitlerjevskega reima so nemški
uèitelji zapustili našo deelo. Glasbena šola okupatorjev ni zapustila v glasbenovzgojnem
smislu nobenih vidnejših sledov, arhiv šole pa so Nemci pred odhodom unièili.
Zaradi èedalje veèjega zanimanja za igranje in uèenje kitare v okviru organiziranega kot
tudi ne–organiziranega glasbenega izobraevanja, je med Slovenci narašèala potreba po
ustrezni literaturi, ki bi bila v pomoè tako v šolski rabi kot tudi samoukom. Tako sta na
naših tleh v tem obdobju nastali dve kitarski zaèetnici. Leta 1942 je izšla Kitarska šola -
osnovne vaje, delo dveh avtorjev in kitarskih amaterjev, Staneta Kranjca (1910–1968) in
Joeta Turšièa (1912–2002), ki jo je v Ljubljani izdala in zaloila Uèiteljska tiskarna, d. d.,
o njenem izidu pa je poroèal tudi èasopis Slovenec.48 Uèbenik v uvodnih poglavjih, v
primerjavi s šolo Adolfa Gröbminga, nakazuje napredek predvsem v smislu natanènejšega
opisa kitare. Te zasluge gotovo lahko pripišemo Joetu Turšièu, sicer izvrstnemu
izdelovalcu kitar in godal. Opisu sledi igranje in uglaševanje instrumenta, pregled tonov
na ubiralki ter obravnava osnovne glasbene teorije. Avtorja v teoretiènem uvodu namenita
nekaj besedila tudi razlagi tehnike igranja kitare kot solistiènega glasbila. Teoretiènemu
delu sledijo vaje za desno in levo roko posamiè in skupaj ter vaje za spremljanje. Za konec
sta izpisala durove in molove lestvice po kvintnem zaporedju ter z notno sliko in sliko na
ubiralki ponazorila nekaj prijemov durovih in molovih trozvokov. al se Kitarska šola, ki
obsega le 30 strani, zakljuèi brez ene same vaje oziroma skladbice, s katero bi lahko
teoretiène napotke in nauèeno tehnièno znanje preizkusili v praksi, izredno nepregledna
za današnji èas pa je tudi razlaga notne slike.49
Med drugo vojno sta avtorja izdala še Etude za kitaro, 10 etud, ki temeljijo na razloenih
akordih, in so verjetno njuno avtorsko delo, saj imena morebitnih avtorjev niso navedena.
Stane Kranjc je kasneje izdal veè priredb ljudskih in boiènih pesmi za kitaro, ki jih je bilo
poleg uèbenika moè kupiti v ljubljanskih knjigarnah in so bile med mladimi samouki zelo
zaelene.50
Karel Hladky, ki je pred drugo svetovno vojno pouèeval v Glasbeni šoli Sloga,51 je leta
1944 v Ljubljani, v samozalobi izdal svojo Kitarsko šolo. Predgovor sta podpisala tako
avtor sam kot tudi takrat vodilni slovenski kitarist Stanko Prek, leto dni Hladkyjev uèitelj
111
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
45 Prav tam, str. 364.
46 Drago Hasl, Zgodovina glasbene šole v Ptuju: k 40. obletnici slovenske glasbene šole, n. d., str. 35.
47 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, n. d., str. 377–379.
48 M. T., Kitarska šola, Slovenec, 19. 05. 1942, št. 114 a, str. 4. Videno tudi v Toma Šegula, Kitara v
Sloveniji 1925-1968. Zapiski Tomaa Šegule.
49 Stane Kranjc in Joe Turšiè, Kitarska šola-osnovne vaje, Ljubljana: Uèiteljska tiskarna, d. d. v Ljubljani,
1942.
50 Ljudmil Rus, Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki, n. d., str. 290.
51 Pismo Karla Hladkyja Personalnemu oddelku za kulturo in prosveto vlade LRS z dne 18. marca 1952.
kitare. Ta je Kitarsko šolo ocenil kot pozitivno in napisano »metodièno tako, da bo
zaèetnikom pomagala preko vseh prvih teav«.52 Avtor v predgovoru pove, da je uèbenik
namenjen predvsem šolski rabi, samoukom pa bo v pomoè le v primeru obvladovanja
glasbene teorije. Veèina skladb v uèbeniku je avtorjevih priredb slovenskih ljudskih
pesmi, s èimer je elel šolo narediti privlaènejšo in jo pribliati slovenskim ljubiteljem
kitare. Za tiste, ki bi se kasneje morda eleli posvetiti resnejšemu študiju kitare, pa je
Hladky preprièan, da bodo z usvojenim znanjem iz uèbenika, brez teav lahko nadaljevali
študij s tujo literaturo.53 Hladky je e pred tem, leta 1942, napisal skladbo z naslovom
Gonarski zvonovi, ki spada med prva resnejša dela za kitaro solo slovenskih avtorjev.
Delo je nastalo leta 1942 v èasu skladateljevega bivanja v ujetništvu v koncentracijskem
taborišèu Gonars kot refleksija na notranja obèutja utesnjenosti in doivljanje grozot.
Avtor je v svojo skromno notno beleko na koncu skladbe zapisal: »Spomini na misli v ob
veèernem zvonjenju gonarških zvonov, ki mi jih je vzbudilo njih oddaljeno potrkavanje.
Njih toni ton in moje duševno hrepenenje po svobodi naj odseva iz blagoglasja akordov,
ki so nastali v Gonarsu – v ujetništvu. Gonars, 22. avgust 1942.«54
Obdobje od osvoboditve do zaèetka šestdesetih let prejšnjega stoletja
Obdobje po koncu druge svetovne vojne do zaèetka šestdesetih let razvoju kitare na
Slovenskem ni bilo naklonjeno. Kmalu po osvoboditvi so, navzlic izjemnim uspehom,
tedanje oblasti ukinile glasbeno šolo Sloga, v kateri je vse dotlej potekal tudi pouk kitare.
V šoli eleznièarskega glasbenega društva so osnovna glasbena znanja pridobili številni
ljubitelji in tudi tisti, ki so se kasneje poklicno ukvarjali z glasbo. Med njimi lahko
izpostavimo slovenskega skladatelja, pedagoga in publicista Janeza Bitenca
(1925–2005), kitarista in violonèelista Antona Èareta (1933), pa tudi slovenskega
pesnika, pisatelja in publicista Vojana Tihomirja Arharja (1922–2007), sicer velikega
ljubitelja in avtorja številnih èlankov o kitari.55 Konec šolskega leta 1945/46 je bil pouk
kitare ukinjen tudi v šoli ljubljanske Glasbene matice, takrat najbolj priznane glasbene
institucije na Slovenskem.56 Na ta naèin je bilo pouèevanje kitare na Slovenskem
prepušèeno raznim kulturno-umetniškim društvom, v katerih so gojili pouk kitare še
naprej. V Ljubljani velja izpostaviti Kulturno-umetniško društvo Joeta Moškrièa, kjer je
kitaro pouèeval Karel Hladky. Društvo je imelo prostore v palaèi Grafike v Ljubljani na
Miklošièevi cesti. Za potrebe kitarskega oddelka so leta 1948 izdali Carcassijevo šolo za
kitaro, leta 1949 12 etud za kitaro, 1. zvezek Heinricha Alberta ter 34 lahkih skladb in 24
lahkih skladb za kitaro. Izbor skladb, etud in ostalo gradivo je zbral in uredil Karel
Hladky, ki je sestavil tudi uèni naèrt, po katerem so v društvu pouèevali kitaro.57
112
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
52 Karel Hladky, Kitarska šola, Ljubljana: Samozaloba – Tiskarna Maks Hrovatin, 1944, str. 3.
53 Prav tam.
54 Karel Hladky, Gonarski zvonovi, notno gradivo.
55 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, n. d., str. 271.
56 Toma Šegula, Kitara v Sloveniji 1925–1968. Zapiski Tomaa Šegule.
57 Ljudmil Rus, Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki, n. d., str. str. 292.
Slike 5, 6 in 7: Uèni naèrt za kitaro Karla Hladkyja
Vir: osebni arhiv
Kasneje je glasbeno šolo društva prevzel Svet Svobod in prosvetnih društev okraja
Ljubljana na Cankarjevi 5 v Ljubljani. Po vojni so v vseh veèjih mestih ustanavljali
Svobode, ki so prevzele vlogo nekdanjih zvez kulturnih društev, le-te pa so bile 23.
avgusta 1952 zdruene v Zvezo delavsko prosvetnih društev Svoboda. V glasbeni šoli
društva na Cankarjevi 5 je od leta 1953 do konca šolskega leta 1959/60 kitaro pouèeval
Vlado Arhar (1933) po dokaj zahtevnem uènem naèrtu njegovega nekdanjega uèitelja
113
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
Karla Hladkyja. Poleg klasiènega programa kitare so pouèevali kot samostojen predmet
tudi kitarsko spremljavo, kar je bilo zlasti med mladimi kitaristi še bolj zaeleno. Po šestih
letih izobraevanja oziroma opravljenih šestih razredih, so gojenci šolanje sklenili z
zavidljivim znanjem, med njimi tudi priznani slovenski kitarist in pedagog Ljudmil Rus
(1933). V Ljubljani je imela takrat svojo glasbeno šolo tudi beigrajska Svoboda na
Smoletovi 16, kjer je kitaro sprva pouèeval Prekov nekdanji uèenec Anton Èare. Leta
1957 je Èaretove uèence prevzel Ljudmil Rus in tam leta 1960 ustanovil kitarski
ansambel. Pouk je potekal dvakrat tedensko po 20 minut, zaradi velikega zanimanja za
kitaro pa je Ljudmil Rus pouèeval kar 40 uèencev.58
Podobno kot v Ljubljani so tudi v Glasbeni šoli Ptuj takoj po vojni še nekaj èasa izvajali
pouk kitare. Franc Hribernik je pouèeval 2 uèenca, po konèanem šolskem letu 1945/46 pa
so kitaro za veè let odstranili iz predmetnika.59 Nekoliko drugaèe je bilo v Kranju, kjer so v
tamkajšnji glasbeni šoli pouk kitare uvedli v šolskem letu 1946/47. Prvo leto ga je
obiskovalo 6 gojencev, ki jih je pouèevala Slavica Alojzija Pokorn. Iz korektno
izpolnjenega Kataloga za individualni pouk lahko ugotovimo, da so se gojenci kitarskega
oddelka uèili iz Kitarske šole Karla Hladkyja, igrali pa so tudi dela klasikov kot so Matteo
Carcassi, Mauro Giuliani in drugih. Decembra leta 1947 je bilo v Glasbeni šoli Kranj 255
gojencev, ki so jih po doseenih uspehih razdelili na dva oddelka. Tisti, ki so kazali
posebno nadarjenost ali pridnost, so bili razvršèeni v umetniški, ostali in gojenci ljudskih
glasbil skupaj s kitaro, pa v ljudsko prosvetni oddelek. Slavica Alojzija Pokorn je
pouèevala kitaro tudi v šolskem letu 1947/48, naslednje šolsko leto jo je zamenjal Viktor
Fabiani.60 V šolskem letu 1949/50, konec meseca septembra, so v Glasbeni šoli Kranj
ukinili oddelek za ljudske instrumente ter 96 gojencev tega oddelka preusmerili v
glasbeno šolo Sindikalno kulturno-umetniškega društva (SKUD) France Prešeren.61
Glasbena šola društva je prièela z rednim poukom 1. oktobra 1949, od vpisanih 85 sta se 2
gojenca uèila igranja kitare. V šoli so imeli svoj odbor, predsednika, tajnika blagajnika in
strokovnega vodjo.62 Strokovni vodja šole je bil nekaj let Peter Lipar, sicer tudi ravnatelj
Glasbene šole Kranj, ki je s svojimi bogatimi izkušnjami pripomogel, da se je glasbena
šola društva dobro razvijala tako v organizacijskem kot tudi strokovnem smislu. Od leta
1950 do vsaj 1959 je kitaro pouèeval Anton Borovnica. V šolskem letu 1950/51 je imel 20
uèencev, kasneje pa je število še narašèalo.63 Zgledno sodelovanje med šolama se kae z
javnimi produkcijami, na katerih so obèasno skupaj nastopili gojenci obeh šol. Kitaristi so
se veèkrat predstavili s skladbami za kitaro solo, komorno s petjem ali pa v orkestru,
114
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
58 Prav tam, str. 294.
59 Drago Hasl, Zgodovina glasbene šole v Ptuju: k 40. obletnici slovenske glasbene šole, n. d., str. 34.
60 SI ZAL KRA 90, Glasbena šola Kranj, Š. 21, Poroèila Glasbene šole Kranj »VLRS-Ministrstvu za
prosveto, odsek za glasbo« za mesece od oktober 1946 do junij 1947. SI ZAL KRA 90, Glasbena šola
Kranj, Š. 22, Katalog za individualni pouk.
61 SI ZAL KRA 90, Glasbena šola Kranj, Š. 21, Kronika glasbene šole za leto 1949/50. Videno tudi v
Lilijana Kunst Dolgan, »Oris razvoja Glasbene šole v Kranju«, Glasbena šola v Kranju: ob petdesetletnici
obstoja in delovanja, Kranj: Glasbena šola, 1959, str. 33.
62 SI ZAL KRA 478, ZKO. Kr. št. 18, Tomc Štefka (tajnik), Razvoj sindikalno kulturno umetniškega društva
»France Prešeren« Kranj, kateri se je ustanovil 28. septembra 1948. leta v Kranju, Kranj, 19 . 5. 1950.
63 SI ZAL KRA 506, ZKO. Kr. št. 19, Zapisnik seje odbora glasbene šole SKUD-a »France Prešeren« Kranj
z dne 5. 5 . 1951.
najveèkrat z deli, ki so bila avtorske skladbe ali priredbe njihovega uèitelja Antona
Borovnice.64
al pa v tem obdobju, ko niti dravne oblasti, niti vplivna imena slovenske glasbe, kitari
niso bili naklonjeni, tudi vodilni slovenski kitaristi niso bili enotni. e prej in tudi v èasu
druge svetovne vojne sta bila Karel Hladky in Stanko Prek najbolj prepoznavna slovenska
kitarista, ki sta v èasu druge svetovne vojne zgledno sodelovala. Obdobje med letoma
1946 in 1960 pa je bilo po besedah Tomaa Šegule zaznamovano s pripadniki dveh
nasprotujoèih si kitarskih šol. Prvi so se formirali okrog kitarista Karla Hladkyja, drugi pa
okrog Stanka Preka. Izmed starejših kitaristov sta bila Hladkyjevem taboru privrena
Stane Kranjc in Joe Turšiè, med mlajšo generacijo pa Hladkyjeva uèenca Hubert Schara
(1938–1990), Vlado Arhar ter njegov uèenec Ljudmil Rus. Zagovorniki Prekove šole so
bili precej manj enotni. Med njimi je bil najvidnejši predstavnik Anton Èare (1933),
kasneje sta se mu pridruila Prekova uèenca Toma Šegula (1941) in Primo Soban
(1946–2004).65
Tudi v tem èasu so nastale nove slovenske kitarske zaèetnice. Leta 1950 je izšla v
Ljubljani v Dravni zalobi Slovenije dvojezièna Šola za kitaro - Škola za gitaru 1 avtorja
Stanka Preka, ki je, kot piše na naslovnici, namenjena šolam in samoukom. Napisana je po
zgledu Carcassijeve šole I. del in je bila ob izidu najpopolnejša izmed vseh slovenskih
zaèetnic dotlej. Prviè je zaèetnica opremljena tudi s sliko, ki ponazarja klasièno dro
kitare, kar je zlasti pomembno za samouke. Opisu kitare sledi obsenejše poglavje
Teoretièni del s podnaslovi, kjer avtor obravnava zgodovino kitare, dro kitare, udarjanje
po strunah, prijeme na ubiralki, menjalni udar, udarjanje akordov, preèni (baree) prijem,
imena polj, uglasitev in notno pisavo. Besedilo in tudi nekaj terminologije v tem delu
uèbenika je zelo podobno zasnovano tistemu iz Kitarske šole za zaèetnike Adolfa
Gröbminga, kar pomeni, da si je Stanko Prek pri pisanju svoje zaèetnice zagotovo
pomagal tudi s prvo slovensko šolo kitaro. Teoretiènemu delu sledi praktièni z imeni
praznih strun ter oznakami za prste desne roke. Temu sledijo tehniène vaje po praznih
strunah, nato pa še akordiène vaje. Šola se nadaljuje z lekcijami, napisanimi v razliènih
tonalitetah, ki si sledijo po kvintnem zaporedju do štirih višajev ter F-dur, a, e in d-mol.
Vsaka lekcija se priène z lestvico, kadenco in nadaljuje z nekaj vajami v isti tonaliteti.
Zadnji del je namenjen razlagi in vajam za spremljanje pesmi, uèbenik pa se konèa s
Schubertovo Serenado za glas in kitaro.66 Stanko Prek je leta 1952 pri isti zalobi izdal še
drugi del šole, ki je tako v tehniènem kot tudi vsebinskem smislu nadaljevanje prvega dela.
Postopno vkljuèevanje kitare glasbene šole
Kljub velikem pomanjkanju ustreznega kadra so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja,
pod velikim pritiskom za uèenje kitare zainteresirane mladine in njihovih staršev, pristojni
pristali na postopno vkljuèevanje kitare v glasbene šole, in sicer v oddelek za ljudske
instrumente. Kitara je namreè kmalu po vojni dobila status ljudskega glasbila, ki se ga
115
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
64 SI ZAL KRA 90, Glasbena šola Kranj, Š. 27, Spored 2. revije instrumentalnih skupin, ki bo v petek, 6.
februarja 1959 ob 20. uri v Prešernovem gledališèu.
65 Toma Šegula, Kitara v Sloveniji 1925–1968. Zapiski Tomaa Šegule.
66 Stanko Prek, Šola za kitaro – Škola za gitaru I, Ljubljana: DZS, 1950, str. 10.
kasneje še dolgo ni znebila. Tako so se v Sloveniji in tudi v drugih republikah nekdanje
Jugoslavije, razen v Srbiji, kjer je bil viden vpliv kitarista dr. Jovana Jovièiæa
(1926–2013), zaèeli odvijati seminarji za vzgojo kitarskih pedagogov. Vodil jih je Stanko
Prek, po mnenju mnogih edini v nekdanji dravi z ustrezno izobrazbo in znanjem.
Seminarji so potekali teden dni, ob zakljuèku pa so slušatelji opravili izpit, potreben za
dokvalifikacijo za pouèevanje kitare v glasbenih šolah. Dva podobna enotedenska
seminarja, ki so ju ob koncu z izpiti opravili vsi navzoèi slušatelji, sta potekala tudi na
Zavodu za glasbeno in baletno izobraevanje (ZGIBI). Matija Tercelj, takratni ravnatelj
ZGIBI-ja, je kasnejše morebitne ponovitve seminarjev prepreèil, saj se mu je tak naèin
»proizvodnje kitarskih pedagogov« zdel neprimeren in nedopusten.67
V Glasbeni šoli Moste-Polje so v šolskem letu 1959/60 med prvimi poleg harmonike in
baleta uvedli tudi kitaro, ki jo je sprva pouèeval Stanko Prek. Naslednje leto ga je zamenjal
Ljudmil Rus, ki je takoj uvedel individualni pouk dvakrat tedensko po 30 minut, s èimer je
kitara na tej šoli postala enakovredna drugim instrumentom.68 V Niji glasbeni šoli pri
Srednji glasbeni šoli v Mariboru so s poukom kitare prièeli v šolskem letu 1962/63. Prvo
leto je Olga Rojs pouèevala 9 gojencev, število pa je e naslednje leto naraslo na 47.69
Sredi šestdesetih let je število slovenskih glasbenih šol, kjer so pouèevali kitaro, vztrajno
narašèalo. V šolskem letu 1963/64 so s poukom kitare prièeli v Glasbeni šoli Radovljica
in Viè-Rudnik v Ljubljana, v obeh šolah pa je kitaro pouèevala Ivanka Nemec. V Kranju je
prvo leto pouèevala kitaro Ljubica Višnar. V naslednjem šolskem letu se ji je pridruil
Anton Èare, ki je pouèeval individualni, Ljubica Višnar pa skupinski pouk kitare.70 Tudi v
Glasbeni šoli Franca Šturma in Moste-Polje v Ljubljani so uvedli pouk kitare v šolskem
letu 1963/64, v obeh šolah pa jo je uèil Ljudmil Rus.71 Istega leta je Toma Šegula prièel
pouèevati kitaro v Glasbeni šoli Domale. Pred tem se je le eno leto uèil igranja kitare pri
Stanku Preku, v skupini petnajstih dijakov, v teoretsko-pedagoškem oddelku Srednje
glasbene šole v Ljubljani. Zaradi odgovornosti do pedagoškega dela se je takoj intenzivno
prièel uèiti kitare pri Stanku Preku, e v šolskem letu 1964/65 pa ga je Matija Tercelj,
ravnatelj Zavoda za glasbeno in baletno izobraevanje, angairal za honorarno pouèeva-
nje skupinskega pouka kitare.72
Stanko Prek je leta 1961 v šeste razrede osnovnih šol prièel uvajati eksperimentalni pouk
glasbe s pomoèjo kitare. V ta namen je leta 1966 napisal Zaèetnico za kitaro, izbor
enoglasnih pesmic, opremljenih z ustreznimi akordiènimi simboli, kar pa je bilo dejansko
delo takrat še nepoznanega Prekovega uèenca Tomaa Šegule. Leta 1965 je Prek prièel
pouèevati kitaro na Pedagoški akademiji v Mariboru, do leta 1969 pa je na Srednji
glasbeni šoli v Ljubljani pouèeval kitaro le še honorarno. Še pred tem je Anton Èare 11.
116
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
67 Prav tam.
68 Ljudmil Rus, Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki, n. d., str. 299.
69 Manja Flisar, Sledi glasbe in plesa: šestdeset let Srednje glasbene in baletne šole Maribor, Maribor:
Srednja glasbena in baletna šola, 2006, 63, str. 172.
70 SI ZAL RAD/0113, š1, Katalogi individualnega in skupinskega pouka 1956–64, Glasbena Šola Ljubljana
Viè – Rudnik 1949–1999, (Ljubljana: Glasbena šola Viè – Rudnik, 1999), 36. SI ZAL KRA 90, Glasbena
šola Kranj, Š. 11, Zapisnik 1. redne (otvoritvene) konference uèiteljskega zbora dravne glasbene šole v
Kranju, dne 3. septembra 1963. Zapisnik 2. konference uèiteljskega zbora Glasbene šole Kranj, dne 29.
oktobra 1964.
71 Ljudmil Rus, Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki, n. d., str. 299.
72 Toma Šegula, Moja pot h kitari. Zapiski Tomaa Šegule.
oktobra 1965 na Srednji glasbeni šoli Zavoda za glasbeno in baletno izobraevanje v
Ljubljani prvi diplomiral iz glavnega predmeta kitare.73 Toma Šegula je diplomiral leta
1968, leto kasneje pa kot zadnji diplomant v dolgoletni Prekovi pedagoški karieri v
Ljubljani še Primo Soban (1946–2004).74 Stanko Prek je kasneje honorarno pouèeval
kitaro tudi na Srednji glasbeni šoli v Mariboru, od leta 1974 pa veè let na Muzièki
akademiji v Zagrebu in bil prvi univerzitetni profesor kitare z ozemlja nekdanje
Jugoslavije.75
Preporod slovenske kitaristike in nastanek prvega enotnega uènega naèrta za kitaro
Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil zaznamovan z zaèetkom preporoda
slovenske kitaristike. Zaradi višjih ciljev, kot so urediti status kitare v glasbenih šolah,
izdelati sodoben uèni naèrt, organizirati naèrtno izobraevanje pedagoškega kadra, s
èimer bi povzdignili kvaliteto kitare v Sloveniji in jo tako pribliali evropski ravni, so se
predstavniki obeh nasprotujoèih si šol zdruili in na ta naèin dali razvoju kitare na
Slovenskem nov zagon. Hubert Shara in Ljudmil Rus, kot predstavnika Hladkyjeve šole,
ter Toma Šegula in Primo Soban, kot predstavnika Prekove šole, so delovali v Ljubljani
in bili po svojem znanju v precejšnji prednosti pred ostalimi kolegi z drugih koncev
Slovenije.76 Pri njihovem delu jim je bil v veliko pomoè Matija Tercelj, pedagoški
svetovalec za glasbene šole in direktor ZGIBI Ljubljana.77 Ta je 6. novembra 1968 sklical
prvi sestanek aktiva uèiteljev kitare, na katerem so udeleenci ocenili trenutno
problematiko pouèevanja kitare v slovenskih glasbenih šolah, si zastavili cilje za njen
preporod, za vodjo aktiva pa izbrali Tomaa Šegulo.78
Iz zapisnika seje aktiva lahko ugotovimo, da so v številnih slovenskih glasbenih šolah
takrat e izvajali pouk kitare, vendar pa ne na enak naèin in brez usklajenega uènega
naèrta. Ponekod je potekal pouk skupinsko, drugje individualno, razlièno pa je bilo tudi
trajanje šolske ure.79 Navzoèi so se strinjali, da kitara ni ljudsko glasbilo, ampak je
popolnoma enakovredna ostalim glasbilom, ki jih pouèujejo v glasbenih šolah. Naèin
pouka kitare je potrebno poenotiti in ga izenaèiti z ostalimi glasbili, za veèjo
prepoznavnost glasbila pa je potrebno organizirati javne koncerte in kitaro, kot solistièno
klasièno glasbilo, promovirati tudi s pomoèjo radia in televizije.80 Aktiv kitaristov je
ugotavljal, da veèina pedagogov, ki pouèuje kitaro, ni ustrezno izobraenih in
usposobljenih ter jim je zato v zvezi s tem potrebno priskoèiti na pomoè z rednimi
seminarji, èim prej pa je potrebno izdelati kvaliteten uèni naèrt, ki bo poenotil pouk kitare
v vseh slovenskih glasbenih šolah. Toma Šegula je predlagal komisijo za izdelavo
uènega naèrta, v kateri so sodelovali Anton Èare, Toma Habe, Miroslav Jablanov,
117
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
73 Toma Šegula, Kitara v Sloveniji 1925–1968. Zapiski Tomaa Šegule.
74 Toma Šegula, »In memoriam Primo Soban«, EPTA bilten, št. 10, Ljubljana: Glasbena šola Viè –
Rudnik, 2005, str. 9.
75 Uroš Dojèinoviæ, Gitara na Balkanu, n. d., str. 376.
76 Toma Šegula, Kitara v Sloveniji 1925–1968. Zapiski Tomaa Šegule.
77 Prav tam.
78 Zapisnik z aktiva uèiteljev kitare s podroèja ZPPS Ljubljana, Ljubljana, 6. november 1968.
79 Prav tam.
80 Prav tam.
Ljudmil Rus, Hubert Schara, Toma Šegula in Matja Zorko.81 Sestava komisije se je iz
leta v leto spreminjala in bila obèasno razširjena tudi s kitarskimi pedagogi z mariborskega
podroèja.82 e naslednje leto, 12. aprila 1969, je Toma Šegula na seji aktiva kitaristov
razloil predloge in smernice uènega naèrta, ki sta ga v glavnem izdelala s Hubertom
Sharo in ob posvetu z ostalimi slovenskimi predavatelji kitare. Upoštevala sta predvsem
literaturo, ki je bila takrat na razpolago, predstavljeni uèni naèrt pa še ni bil dokonèen ter
odprt za spremembe in dopolnitve.83 Najveè problemov se je pokazalo pri sestavi uènega
naèrta za 1. razred, saj Prekova Šola za kitaro 1, ki jo je takrat uporabljala veèina
pedagogov, ni odgovarjala zahtevnosti tega razreda.84 Toma Šegula je prav zato pripravil
novo zbirko Mladi kitarist. Prvi zvezek temelji na otroku znanih pesmicah. Uèence naj bi
usmerjal v solistièno igro in ne v spremljavo, na ta naèin pa je bil usklajen z novim
nastajajoèim uènim naèrtom. Leta 1973 je Zavod Socialistiène republike Slovenije za
šolstvo uradno doloèil Tomaa Šegulo za vodjo delovne skupine, ki naj bi pripravila
osnove uènega naèrta za pouk kitare v glasbenih šolah.85 Osnutek uènega naèrta je bil e
istega leta poslan kitarskim aktivom glasbenih šol Slovenije, ti pa so nanj odgovorili s
predlogi in pripombami. Veèina je bila do novega uènega naèrta pozitivno naravnana,
nasprotovali pa so mu privrenci Stanka Preka oziroma kitarski pedagogi iz Maribora ter
profesor glasbene zgodovine Cvetko Budkoviè, takrat tudi direktor glasbene šole Viè.86
Omenjeni so se al teko sprijaznili z novimi standardi in literaturo, ki jo je v naš glasbeni
prostor uvajala »mlada garda ljubljanskih uèiteljev kitare« z vodilnim Tomaem Šegulo.
Uèni naèrt, ki je nastajal nekaj let, je bil veèkrat dopolnjen in usklajen s konstruktivnimi
pripombami slovenskih kitarskih pedagogov. Konèno redakcijo uènega naèrta je opravil
Toma Šegula, 27. septembra 1979 pa ga je potrdil Strokovni svet za vzgojo in
izobraevanje.87 Leta 1980 je bil Toma Šegula imenovan tudi za sestavljalca uènega
naèrta za kitaro za pridobitev izobrazbe v srednjem šolstvu.88
Skladno s preporodom in v senci nastajanja prvega enotnega uènega naèrta za kitaro je
popularnost kitare na Slovenskem vztrajno narašèala. Najveè zaslug je pripisati prav
»mladi gardi ljubljanskih uèiteljev kitare«, ki so s svojimi aktivnostmi pripomogli k veèji
prepoznavnosti tega šeststrunskega glasbila pri nas. Organizacija javnih koncertov
domaèih in tujih kitaristov, promocija kitare na radijskih postajah, udeleba na republiških
in zveznih tekmovanjih je kitaro povzdignilo na raven, kot je dotlej še ni imela. To je
spodbudilo nekatere slovenske skladatelje, ki sicer niso igrali kitare, da so svoj glasbeni
opus dopolnili tudi z deli za kitaro. Dva nocturna Primoa Ramovša tako pomeni
prelomnico v slovenski kitarski ustvarjalnosti, saj je to prvo kitarsko delo vidnejšega
slovenskega skladatelja. Delo je nastalo leta 1967 in je istega leta izšlo pri nemški zalobi
Hans Gerig v Kölnu, krstno pa ga je izvedel nemški kitarist in skladatelj Siegfried Behrend
118
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
81 Prav tam.
82 Toma Šegula, »In memoriam Primo Soban«, EPTA bilten, n. d., str. 9.
83 Zapisnik z aktiva uèiteljev kitare s podroèja ZPPS Ljubljana, Ljubljana, 12. april 1969.
84 Prav tam.
85 Toma Šegula, Kitarska kronika 1968–1980. Zapiski Tomaa Šegule.
86 Zapisnik s sestanka strokovnega aktiva kitarskih pedagogov Slovenije, Ljubljana, 20. marec 1974 in
priloga Vodjem delovnih skupin za pripravo uènih naèrtov, Ljubljana, 17. januar 1974.
87 Toma Šegula, Kitarska kronika 1968–1980. Zapiski Tomaa Šegule.
88 Prav tam.
(1933–1990) 16. oktobra leta 1967 v mestnem gledališèu Theater am Turm v Frankfurtu.89
Med najpomembnejša kitarska dela slovenskih skladateljev prav gotovo sodi tudi skladba
Due movimenti per chitarra Alojza Srebotnjaka, ki je nastala leta 1976,90 leto kasneje pa
so delo zaloili pri priznani in ugledni zalobi Suvini Zerboni v Milanu.91 Andrej
Grafenauer (1958), ki je bil leta 1980 izbran za aktivnega teèajnika seminarja za klasièno
kitaro v razredu Abela Carlevara (1916–2001) na 8. mednarodnem sreèanju kitaristov v
Ville de Castres v Franciji, je nastopil na zakljuènem koncertu prav s skladbo Due
movimenti. Koncert je snemal francoski nacionalni radio.92
Kitara v slovenskih glasbenih šolah zunaj naših meja
Slovenske glasbene šole e dlje èasa delujejo tudi zunaj naših meja in na ta naèin
pomembno popestrijo slovensko kulturno delovanje v zamejstvu, zlasti na dvojeziènih
obmoèjih. V Furlaniji in Julijski krajini je Glasbena matica aktivna na razliènih lokacijah.
Na Glasbeni matici v Trstu so s poukom kitare prièeli v šolskem letu 1956/57, v Gorici
1964/65, v Špetru (Beneèija) 1978/79, v Kanalski dolini pa v šolskem letu 1979/80.93 V
Pliberku na avstrijskem Koroškem je Slovensko prosvetno društvo »Edinost« leta 1978
ustanovilo glasbeno šolo.94 S pouèevanjem kitare so prièeli takoj ob ustanovitvi šole,
Branko Èepin pa je istega leta pouèeval 9 kitaristov. Kasneje so oddelke slovenske
glasbene šole širili še v nekatere druge kraje na širšem obmoèju avstrijske Koroške. Leta
1984 so iz obstojeèe glasbene šole formalno ustanovili društvo Glasbena šola na
Koroškem, v njej pa so kitaro pouèevali priznani slovenski pedagogi, kot so Andrej
Grafenauer, Igor Saje, Andrej Varl, Nataša Bogataj in drugi.95 Leta 2015 je glasbena šola
postala 28. glasbena šola deele Koroške in se imenuje Slovenska glasbena šola deele
Koroške/Slowenische Musikschule des Landes Kärnten. V njej se je v šolskem letu
2015/16 od 360 kar 101 gojencev uèilo igranja kitare, pouèevali pa so jih 4 pedagogi. 96
Kitara na Slovenskem od srede sedemdesetih let do sodobnosti
V sodobnosti zanimanje za kitaro na Slovenskem vztrajno narašèa, èedalje boljši pa so
tudi pogoji za pedagoško delo. Nov zagon in olajšanje pri pouèevanju je kitarskim
pedagogom doprinesel Mladi kitarist I – zaèetnica za kitaro Tomaa Šegule, ki je izšel leta
1972. Leto kasneje sta mu sledila še dva zvezka, Mladi kitarist II – Tehniène vaje z
119
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
89 Primo Ramovš, Zwei Nocturnes, Köln: Musikverlag Hans Gerig, str. 3.
90 Alojz Srebotnjak. Dostopno na spletnem naslovu: : http://www.dss.si/srebotnjak-alojz.html (obiskano:
15. 4. 2014.)
91 Toma Šegula, »Dela slovenskih skladateljev v izvedbi mojstra Andreja Grafenauerja« (spremna beseda)
v: Andrej Grafenauer - Works of Slovenian Composers (Ljubljana: Edition Bizjak, d. o. o., 1992), str. 5.
92 Toma Šegula, Kitarska kronika 1968–1980. Zapiski Tomaa Šegule.
93 Pogovor s predstavniki Tajništva Glasbene matice v Trstu preko elektronske pošte z dne 7. 11. 2016.
Korespondenco v hrani avtor.
94 Zgodovina Slovenske glasbene šole deele Koroške. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.glasbenasola.at/?page_id=20 (obiskano 6. 11. 2016).
95 Telefonski pogovor z Romanom Verdelom, nekdanjim ravnateljem šole, z dne 20. 10. 2016 ob 13.06.
96 Poroèilo Slovenske glasbene šole deele Koroške za šolsko leto 2015/16, Celovec: Slovenska glasbena
šola deele Koroške, 2016, str. 8–9.
etudami ter Mladi kitarist II – Izbor skladb, Mladi kitarist III – Izbor skladb je izšel leta
1975, Mladi kitarist III – Tehniène vaje z etudami, ki je sicer nastal e leta 1976, pa je
zaradi nesoglasij z zaloniki izšel šele leta 1983.97 Med letoma 1995 in 2000 je Šegula je
svojo šolo Mladi kitarist popolnoma prenovil in takšna, kot je danes, obsega 8 zvezkov.
Sliki 8 in 9: Mladi kitarist I - Zaèetnica za kitaro iz leta 1972 in 1995
Vir: osebni arhiv
K višjim standardom kitare na Slovenskem so brez dvoma veliko prispevala tekmovanja
in festivali kitare. Leta 1973 je potekalo 2. tekmovanje uèencev glasbenih šol Slovenije,
prviè pa je bila na tekmovanju zastopana tudi kitara. Na tekmovanju sta sodelovala le dva
tekmovalca, in sicer Andrej Varl, uèenec Tomaa Šegule, in Ivan Rob iz GŠ Šempeter pri
Novi Gorici, uèenec Stojana Ristovskega. Na zvezno tekmovanje se je uvrstil le Andrej
Varl, drugi kitarist pa je bil diskvalificiran.98 Takšna tekmovanja so si nato sledila vsaki
dve leti, na njih pa je sodelovalo vse veè kitaristov iz Slovenije in republik bivše
Jugoslavije.99 Tekmovanja so doprinesla velik napredek h kakovosti igranja kitare, saj so
si udeleenci tekmovanja in njihovi uèitelji lahko izmenjali izkušnje, literaturo, nove
tehnike igranja in podobno. TEMSIG (Komisija za glasbena tekmovanja Republike
Slovenije) je kasneje in tudi v sodobnosti organizirala tekmovanje kitaristov vsako tretje
leto, vmes so bila tekmovanja v komornih zasedbah. Poleg TEMSIGA so, po zgledu
drugih tovrstnih kitarskih festivalov, med letoma2004 in 2011 vsako leto v Murski Soboti
organizirali festival kitare s tekmovanjem. Leta 2007 so mladi kitaristi tekmovali v
Ljubljani v okviru mednarodnega tekmovanja ITHAKA, od leta 2012 pa se lahko
120
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
97 Prav tam.
98 Prav tam.
99 Toma Šegula, Kitarska kronika 1968–1980. Zapiski Tomaa Šegule.
udeleijo tekmovanja v Krškem, ki ga organizirata Glasbena šola Krško in Društvo
Antonio Torres. Na razliènih lokacijah znotraj Slovenije obèasno potekajo dnevi kitare,
kot na primer v Postojni in Kopru, slovenski kitaristi pa se vsako leto udeleujejo tudi
drugih mednarodnih tekmovanj izven Slovenije ter tudi tam dosegajo zavidljive rezultate.
Leta 1975 je na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani diplomirala prva generacija kitaristov iz
razreda Tomaa Šegule. Med njimi Andrej Varl, Ljudmil Rus, Jurij Dolenc in Ljudmila
Traven, ki so si s tem pridobili za tisti èas predpisano izobrazbo za pouèevanje kitare v
javnih glasbenih šolah.100 V naslednjem desetletju srednješolski diplomanti kitare niso
mogli nadaljevati študija v domovini, zato so nekateri izmed njih diplomirali na univerzah
v tujini. Študij kitare na srednji stopnji je dolga leta potekal le v Ljubljani in nekoliko
kasneje v Mariboru, danes pa ga izvajajo tudi na umetniških gimnazijah v Kopru, Velenju
in Celju. Pouk poteka po posodobljenem uènem naèrtu, ki ga je leta 2012 pripravil Jerko
Novak, leta 2013 pa je Klemen Smolej pripravil posodobljeni uèni naèrt jazz kitara,
program, ki ga od leta 1992 izvajajo na Srednji glasbeni šoli oziroma danes na
Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.101
Leta 1985 so v Ljubljani na Akademiji za glasbo pod vodstvom Jerka Novaka (1957) in
Igorja Sajeta (1954) uvedli študij kitare prve stopnje, ki je trajal dve leti. V prvem
študijskem letu so bili v program vpisani trije redni študenti kitare, do študijskega leta
1987/88 pa se je število poveèalo na 5. Prvi diplomant višješolskega programa kitare je bil
Boris Šinigoj (mlajši), ki je diplomiral 24. junija 1987 pod mentorstvom Igorja Sajeta.102
V zimskem semestru študijskega leta 1992/93 je kitarski oddelek prevzel Andrej
Grafenauer (1958). Zaradi potrebe po smiselni kontinuiteti srednješolskega programa,
katerega je kot dolgoletni profesor kitare na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani dobro
poznal, je obstojeèi višješolski uèni naèrt kitare ustrezno popravil in nadgradil.103 Leta
1994 je diplomirala prva generacija njegovih študentov, Barbara Gorkiè, Ksenja Bizjak in
Katja Porovne-Siliæ.104 Slednji sta študij kitare nadaljevali na Univerzi za glasbo in
upodabljajoèe umetnosti na Dunaju ter ga uspešno sklenili v razredu priznanih
profesorjev Brigitte Zaczek oziroma Konrada Ragossniga. Še posebej se je izkazala Katja
Porovne-Siliè, ki je kot najboljša diplomantka kitarskega oddelka prejela posebno
priznanje »Würdigungspreis«, ki ga podeljuje avstrijsko ministrstvo za izobraevanje,
znanost in kulturo.105 Andrej Grafenauer si je kasneje prizadeval za ustrezno nadaljevanje
zaèetega procesa, s katerim bi obstojeèi višješolski študijski program kitare nadgradil v
univerzitetnega, kar pa je pogojevala tudi nova šolska zakonodaja. Leta 1996 je uspel z
akreditacijo univerzitetnega študijskega programa kitare, s tem pa je kitara na Slovenskem
121
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
100 Toma Šegula, Kitarska kronika 1968–1980. Zapiski Tomaa Šegule.
101 Zgodovina konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.stevens-gitarre.de/albert-leben.htm (obiskano 27. 8. 2015).
102 Akademija za glasbo 1919–1939–1989, Izdano ob petdesetletnici Akademije za glasbo in ob
sedemdesetletnici konservatorija v Ljubljani, Ljubljana: Akademija za glasbo v Ljubljani, 1989, str.
12–13, 86.
103 Osebni pogovor z Andrejem Grafenauerjem z dne 24. 11. 2016.
104 Akademija za glasbo 1919–1939–1989, Izdano v poèastitev osemdesetletnice konservatorija in
šestdesetletnice Akademije za glasbo v Ljubljani, Ljubljana: Akademija za glasbo v Ljubljani, 2000, str.
61. V publikaciji, kjer so navedeni diplomanti kitare višješolskega študija za leto 1994, je Barbara Gorkiè
imenovana z dekliškim priimkom Uršiè, Katja Porovne-Siliè pa kot Barbara Porovne.
105 Osebni pogovor s Katjo Porovne-Siliè z dne 3. 12. 2016.
postala enakovredna drugim instrumentom, ki so tak status uivala e mnogo prej.
Diplomanti višješolskega programa so lahko univerzitetni študij kitare prièeli z
neposrednim vpisom v tretji letnik, dve leti kasneje pa je na Akademiji za glasbo v
Ljubljani e diplomirala prva generacija univerzitetnih študentov kitare, in sicer Boris
Štih, Nataša Èrnugelj, Sašo Lamut, Klemen Smolej, Eva Hren, Anton Èrnugelj in Barbara
Gorkiè.106 Od leta 1997 poleg Andreja Grafenauerja na Akademiji za glasbo v Ljubljani
pouèuje kitaro tudi Toma Rajteriè, leta 2004 pa se jima je pridruila še Katja
Porovne-Siliæ. Vse od leta 1996 lahko študentje izbirajo med študijem kitare umetniške ali
pedagoške smeri. Veèina se jih zaradi lajega zaposlovanja odloèa za študij obeh smeri
hkrati, vse do danes pa so mnogi uspešno sklenili študij kitare in s tem zapolnili vrzel ter
slabo kadrovsko zasedbo, ki je še pred desetletjem vladala v slovenskih glasbenih šolah.107
Vzporedno z visokošolskim študijem se je na Akademiji za glasbo v Ljubljani izvajal tudi
podiplomski specialistièni študij kitare, ki ga je do leta 2008 uspešno sklenilo sedem
specializantov. Vpis na podiplomski študij je bil mogoè do leta 2009. Istega leta je bil
skladno s prenovo visokošolskih študijskih programov uveden Bolonjski dvostopenjski
študij, smer kitara pa odtlej poteka po dveh programih, in sicer Glasbena umetnost ter
Instrumentalna in pevska pedagogika.108
Od leta 1991 naprej v Sloveniji delujejo številne zasebne glasbene šole, veèinoma brez
koncesije, kot so Muzikaviva, Citre, Promusica in druge, ki gojijo pouk kitare na podoben
naèin kot javne nije glasbene šole, programsko pa so nekoliko bolj fleksibilne in
prilagodljive posameznikovim eljam ter sposobnostim. Na ta naèin je v Sloveniji dobro
poskrbljeno za podmladek kitaristov, ki ima velike monosti na vseh stopnjah za
kvalitetno izobraevanje znotraj slovenskih meja.
Sklep
Razvojna pot pouèevanja kitare v slovenskih glasbenih šolah se zaène v prvi polovici 20.
stoletja, precej kasneje kot pri nekaterih drugih, kitari bolj naklonjenih narodih, kjer ima
kitara mnogo daljšo in bolj bogato tradicijo kot pri nas. Sicer skromni zgodovinski viri
prièajo o prisotnosti kitare na naših tleh e od konca 15. stoletja naprej, predvsem pa
kaejo na njeno podrejenost v odnosu do drugih glasbil. Po koncu prve svetovne vojne je
na Slovenskem delovalo le nekaj glasbenikov, ki so se zgolj ljubiteljsko ukvarjali s kitaro,
igranja tega glasbila pa so se kot samouki nauèili s pomoèjo tujih kitarskih šol oziroma
uèbenikov. To je navdihnilo slovenskega skladatelja in pedagoga, kitarskega samouka,
Adolfa Gröbminga (1891–1969), da je leta 1925 napisal prvi slovenski uèbenik za kitaro
z naslovom Kitarska šola za zaèetnike, namenjena zlasti spremljavi petja.
Zaradi vse veèjega zanimanja za igranje kitare so se v tem obdobju na naših tleh pojavila
prva podjetja za proizvodnjo in trgovanje s kitarami, pa tudi prve glasbene šole, v katerih
so pouèevali kitaro. V tridesetih let prejšnjega stoletja so v glasbeni šoli eleznièarskega
122
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
106 Akademija za glasbo 1919–1939–1989, Izdano v poèastitev osemdesetletnice konservatorija in
šestdesetletnice Akademije za glasbo v Ljubljani, Ljubljana: Akademija za glasbo v Ljubljani, 2000,
61.publikaciji, kjer so navedeni diplomanti kitare visokošolskega študija za leto 1998, je Nataša Èrnugelj
imenovana z dekliškim priimkom kot Nataša Krese, Barbara Gorkiè pa z dekliškim priimkom Uršiè.
107 Prav tam, str. 38.
108 Osebni pogovor z Andrejem Grafenauerjem z dne 14. 12. 2016.
društva Drava v Mariboru prvi prièeli s poukom kitare. Glasbena šola na desnem bregu
Drave je delovala med letoma 1931 in 1941, ko je zaradi nemške okupacije prenehala. Še
pred prièetkom druge svetovne vojne so med prvimi na Slovenskem pouk kitare uvedli
tudi v glasbeni šoli Narodno-eleznièarskega glasbenega društva Sloga v Ljubljani. V
èasu okupacije je v slovenskih glasbenih šolah pouk kitare potekal le v Ljubljani, v
Glasbeni šoli Sloga ter na Srednji glasbeni šoli pri Glasbeni akademiji. V slednji je pouk
kitare prviè stekel v šolskem letu 1941/42, pouèeval pa ga je Stanko Prek, najvidnejši
predstavnik slovenske kitaristike prve polovice 20. stoletja. Obdobje po koncu druge
svetovne vojne do zaèetka šestdesetih let razvoju kitare na Slovenskem ni bilo naklonjeno.
Kmalu po osvoboditvi je bil pouk kitare v slovenskih glasbenih šolah ukinjen, pouèevali
pa so jo le v okviru maloštevilnih kulturno-umetniških društev. V šestdesetih letih
prejšnjega stoletja se priène preporod slovenske kitaristike. Zaradi velikega porasta
zanimanja za uèenje kitare so kljub velikemu pomanjkanju ustreznega kadra pristojni
pristali na postopno vkljuèevanje kitare v glasbene šole, v oddelek za ljudske instrumente.
Sredi šestdesetih let so tako številne slovenske glasbene šole e izvajale pouk kitare,
vendar pa ne na enak naèin in brez usklajenega uènega naèrta. Ponekod je potekal pouk
skupinsko, drugje individualno, razlièna je bila dolina šolske ure, veèina pedagogov je
bila brez ustrezne izobrazbe, izkušenj in znanja. Zaradi višjih ciljev, kot so urediti status
kitare v glasbenih šolah, izdelati sodoben uèni naèrt, organizirati naèrtno izobraevanje
pedagoškega kadra, so se konec šestdesetih let slovenski kitarski pedagoški delavci
zdruili in s skupnim delom dali razvoju kitare na Slovenskem nov zagon.
V sodobnosti zanimanje za kitaro vztrajno narašèa, èedalje boljši pa so tudi pogoji za
pedagoško delo. K temu je prav gotovo pripomogel Toma Šegula s svojo šolo Mladi
Kitarist. Zbirka petih zvezkov je izšla med letoma 1972 in 1983, v letih 1995 in 2000 pa je
avtor svojo šolo popolnoma prenovil in takšna kot je danes obsega osem zvezkov. Študij
kitare na srednji stopnji so dolga leta izvajali le v Ljubljani in Mariboru, danes pa ga
izvajajo tudi na umetniških gimnazijah v Kopru, Celju in Velenju. Leta 1985 so na
Akademiji za glasbo v Ljubljani uvedli študij kitare prve stopnje, konèno pa leta 1996 pod
vodstvom Andreja Grafenauerja še univerzitetni študij kitare. S tem je kitara na
Slovenskem postala enakovredna drugim instrumentom, ki so tak status uivala e mnogo
prej, uspešna razvojna pot pouèevanja kitare v slovenskih glasbenih šolah pa je lahko
zgled vsem, ki si prizadevamo za podobno uspešnost tistih glasbil, ki takšnega razvoja vse
do danes še niso dosegla.
Literatura
Bitenc, Peter. 1955. Še o glasbeni šoli »Sloge«. 35 let SKUD Tine Roanc, 17–20.
Ljubljana: SKUD Tine Roanc.
Bellow, Alexander. 1970. The Illustrated History of the Guitar. New York: Franco
Colombo Publications.
Budkoviè, Cvetko. 1995. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II. Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
123
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
B. p. Produkcija Glasbene šole »Drave«. Mariborski veèernik »Jutra«, 16. 6. 1934, št.
137, str. 3.
B. p. Javni nastopi Glasbene šole narodno-eleznièarskega glasbenega društva
»Drave« v Mariboru. Mariborski veèernik »Jutra«, 28. 5. 1936, št. 121, str. 2.
B. p. Mladinski glasbeni nastopi. Slovenec, 12. 7.1944, št. 157, str. 3.
B. p. Prva sklepna produkcija glasbene šole »Sloge«. Jutro, 6. 7.1944, št. 152, str. 4.
B. p. Glasbeni narašèaj »Sloge«. Jutro, 11. 7.1944, št. 156, str. 3.
Cvetko, Dragotin. 1962. Academia Philharmonicorum Labacensis. Ljubljana:
Cankarjeva zaloba.
Cvetko, Dragotin. 1955. Odmevi glasbene klasike na Slovenskem. Ljubljana: Dravna
zaloba Slovenije.
Danev, Simon. 1955. Spomini na prvih 12 let. 35 let SKUD Tine Roanc, str. 16, 17.
Ljubljana: SKUD Tine Roanc.
Dojèinoviæ, Uroš. 2012. Gitara na Balkanu. Beograd: Prosveta.
Evans, Tom in Evans, Mary Anne. 1978. Guitars : music, history, construction and
players: from the Renaissance to rock. London: Paddington press.
Flisar, Manja. 2006. Sledi glasbe in plesa: šestdeset let Srednje glasbene in baletne
šole Maribor. Maribor: Srednja glasbena in baletna šola.
Golob, Vlado. 1955. Glasbena šola eleznièarskega glasbenega društva »Drava«.
Srednja glasbena šola Maribor - 10 let v svobodi, str. 23–24.
Grunfeld, Frideric. 1969. The Art and Times of the Guitar. New York: The Macmillan
Company.
Gröbming, Adolf. 1925. Kitarska šola za zaèetnike. Ljubljana: Minka Modic.
Hasl, Drago. 1959. Zgodovina glasbene šole v Ptuju: k 40. obletnici slovenske
glasbene šole. Ptuj: Šolski odbor glasbene šole. Maribor: SGŠ.
Hladky, Karel. 1944. Kitarska šola. Ljubljana: Samozaloba.
Koter, Darja. Glasbilo na srednjeveški freski z gradu Podsreda. Arhiv grad Podsreda -
iz dokumentacije Kozjanski park (Pridobljeno po elektronski pošti dne 18. 2. 2014).
Kranjc, Stane in Turšiè, Joe. 1942. Kitarska šola. Ljubljana: Uèiteljska tiskarna d. d.
Kunst Dolgan, Lilijana. 1959. Glasbena šola v Kranju: ob petdesetletnici obstoja in
delovanja. Kranj: Glasbena šola.
Podbregar, Franc. 1955. Nekdanji zborovodja in predsednik pripoveduje. 35 let SKUD
Tine Roanc. Ljubljana: SKUD Tine Roanc.
Prek, Stanko. 1950. Šola za kitaro I/Škola za gitaru I. Ljubljana: DZS.
Rauter, Branislav. 2012. Skladatelj, kitarist in kitarski pedagog Fernando Sor.
Diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta.
124
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Rus, Ljudmil. 2009. Njeno velièanstvo kitara in njeni podaniki. Ljubljana: Forma 7.
SI ZAL DOM 27/1, ObLO Mengeš, t. e. 3, a. e. 110.
SI ZAL DOM 24/2, ObLO Mengeš, t. e. 28, a. e. 260.
SI ZAL KRA 90, Glasbena šola Kranj, Š. 21.
SI ZAL KRA 90, Glasbena šola Kranj, Š. 22.
SI ZAL KRA 478, ZKO. Kr. št. 18.
SI ZAL KRA 506, ZKO. Kr. št. 19.
SI ZAL LJU 500 (M. F. - 355 Gröbming, Adolf).
SI ZAL RAD/0113, š1.
Stopar, Ivan. 1999. Grad Podsreda med vèeraj, danes, jutri. Celje: Zavod za varstvo
naravne in kulturne dedišèine.
Summerfield, Maurice Joseph. 2002. The Classical Guitar-Its Evolution and Its
Players Sinc 1800. Blaydon on Tyne: Ashley Mark Publishing Company.
Šegula,Toma. 2005. In memoriam Primo Soban. EPTA bilten, zv. 10, str. 9.
Šegula, Toma. Kitara v Sloveniji 1925–1968. Zapiski Tomaa Šegule.
Šegula, Toma. Kitarska kronika 1968–1980. Zapiski Tomaa Šegule.
Šegula, Toma. Osebni pogovor. Ljubljana, 10. oktober in 17. oktober 2013.
Šegula,Toma. Moja pot h kitari. Zapiski Tomaa Šegule.
Tyler, James in Sparks, Paul. 2009. The Guitar and Its Music from the Renaissance to
the Classical Era. New York: Oxford University Press.
Vale, Giuseppe. 1943. Itinerario di Paolo Santonino in Carnita, Stiria e Carniola
negli anni 1485–1487. Vatikan: Biblioteca apostolica Vaticana.
Zapisnik z Aktiva uèiteljev kitare s podroèja ZPPS Ljubljana, Ljubljana, 6. november
1968.
Zapisnik Aktiva uèiteljev kitare s podroèja ZPPS Ljubljana, Ljubljana, 12. april 1969.
Zapisnik z Aktiva uèiteljev kitare s podroèja ZPPS Ljubljana, Ljubljana, 4. april 1970.
Pripombe glasbenih šol k osnutku uènega naèrta, Ljubljana, 15. februar 1974.
Zapisnik s sestanka Republiške komisije za konèno redakcijo predloga uènega naèrta,
Ljubljana, 2. marec 197
Zapisnik s sestanka Strokovnega aktiva kitarskih pedagogov Slovenije, Ljubljana, 20.
marec 1974.
125
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...
Summary
The path of development of teaching guitar in Slovenian music schools started in the first
half of the 20th century, much later than in some other, more guitar-friendly nations,
where guitar playing has much longer and richer tradition. Otherwise modest historical
sources testify about guitar’s presence in our region since the end of the 15th century,
particularly showing its subordination in relation to other instruments.
At the end of World War I in Slovenian territory there were only a few musicians playing
the guitar on amateur level, they were self-taught by foreign guitar courses or textbooks.
That inspired Slovenian composer and pedagogue, self-taught guitar player, Adolf
Gröbming (1891-1969), to write the first Slovenian textbook for guitar in 1925, entitled
Kitarska šola za zaèetnike, namenjena zlasti spremljavi petja (Guitar school for
beginners, designed especially to accompany singing).
Because of increased interest in playing guitar there emerged first companies for the
production and trading of guitars, as well as music schools where the guitar playing was
taught. In 1930s, teaching of guitar first started in the music school of Railway Society
Drava in Maribor. The music school on the right bank of the river Drava operated between
1931 and 1941, when due to the German occupation ended. Before the commencement of
World War II, guitar lessons began as well in the Music school of National Railway
Society Sloga in Ljubljana. During the occupation, in Slovenian music schools guitar
lessons only took place in Ljubljana in the music school Sloga, and at the Secondary
School of Music at the Academy of Music. In the latter, the teaching of guitar was for the
first time performed in the school year 1941/42 and it was taught by Stanko Prek, the most
prominent representative of Slovenian guitar playing of the 1st half of the 20th century.
The period in the aftermath of World War II until the beginning of 1960s was
unfavourable for guitar playing on the Slovenian territory. Soon after the liberation, the
teaching of guitar in Slovenian music schools was abolished, it was taught only in the
scope of cultural-artistic clubs. In 1960s began the revival of guitar playing in Slovenia. In
spite of the lack of adequate human resources, under heavy pressure of the youth eager to
learn the guitar and their parents, the responsible agreed on the gradual integration of the
guitar into music schools in the department of folk instruments. In the middle of 1960s, a
number of Slovenian music schools already implemented teaching of guitar, but not in the
same way and without a coordinated curriculum. In some places the lessons were held as
group classes, in other places as individual classes, the length of the lessons differentiated,
the majority of teachers was without a proper education, experience and knowledge. At
the end of 1960s, Slovenian guitar teaching staff joined together to fulfil higher objectives,
such as regularization of the status of guitar at music schools, creation of modern
curriculum, organisation of systematic training of pedagogical personnel, and with joint
work enabled new impetus to the development of guitar playing in Slovenia.
In recent years interest in guitar playing is growing steadily, and the conditions for
teaching are improving as well. To this certainly contributed Toma Šegula with his
course Young Guitar Player (Mladi Kitarist). The collection of five textbooks was issued
126
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
between 1972 and 1983; between 1995 and 2000 the author has entirely renovated his
course which today comprises 8 textbooks. Guitar studies at the secondary level were for a
long time held only in Ljubljana, and later in Maribor, but today they are also provided at
the Arts High Schools in Koper, Velenje and Celje. In 1985, guitar studies of First
Instance were introduced at the Academy of Music in Ljubljana, and finally, the university
studies of guitar were introduced in 1996, led by Andrej Grafenauer. With it guitar playing
in Slovenia became equal to other instruments that had enjoyed that status much earlier;
successful development path of teaching guitar in Slovenian music schools at all levels
could be an example for all who strive for similar success of those instruments to which
such development has failed until now.
127
Branislav Rauter, ZGODOVINSKI VPOGLED V POUK KITARE ...