ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTITRNOVO VPRAŠANIE: Na redni letni skupščini gasilskega društva Trnovo je bilo obravnavano tudi vprašanje vzdrževanja hidrantov, kakor tudi njihovo označenje. Na območju krajevne skupnosti je ca.40 hidrantov ali zasutih ali drugače uni-čenih, v glavnem neuporabnih. Delegat mestne gasilske zveze, ki je bil prisoten na občnem zboru, je obrazložil, da Mestni vodovod odklanja usposobitev in vzdrževanje hidrantov, iz razloga, da nimajo za to finančnih sredstev. Krajevna skupnost Tmovo terja od pristojnih in odgovomih, da se vsi hidranti usposobijo in vidno označijo, kar sedaj ni slučaj. Podobno stanje je tudi v KS Kolezija, ki jo prav tako pokriva naše gasil-sko društvo. ODGOVOR: Na vaše vprašanje sporočarao, da sprejemaipo vašo zahtevo o neopo-rečnosti hidrantov in zasunov. Takoj bomo začeli ukrepati. Najkasneje v enem mesecu bomo na teritoriju KS Trnovo pregledali vse hidrante in tudi usposobili za nemoteno delovanje. Obveščamo pa vas tudi, da na makadamskih cestiščih nismo v stanju izdati garancije, da cestne kape po določenem času ne bbdo ponovno zasute. Zato pri iskanju le-teh posvečajte več pozornosti označevalnim tablicam. Mestni vodovod Ljubljana Direktor Štefan Flisar, dipl. ing. stroj. DELEGATSKA KONFERENCA ŠT. 26 VPRAŠANJE: »Kateri so tisti faktorji, ki namenoma otežkočajo izvedbo cestnega omrežja okoli Ljubljane, tako da še danes po tolikih letih žolčnih razprav še niti ena od obvoznic ni končno veljavno potrjena na celotnem poteku trase. Smatramo, da so obvoznice takega družbenega pomena celotne Slovenije in SFRJ, da ozke lokalistične okoliščine ne bi smele vplivati na odločanje. Z izdelavo tolikih variant in dolgih diskusij da smo porabili toliko časa, da bi sigurno lahko že zgradili kakien kilometer sodobne obvoznice. Priporočamo, da se preuči možnost preusmeritve namenskih sredstev za Prešernovo cesto v obvoznice, ker Prešernova cesta v doglednem času verjetno še ne bo zgrajena.« ODGOVOR: Pri izvedbi cestnega omrežja okoli Ljubljane, zlasti za projekt celotne obvoznice in sistema avtocest ne gre za namerno otežkoča-nje načrtovanja in realizacije, pač pa za sicer počasno, vendar sistematično izluščanje in razčiščevanje celotnega cestnega sistema, ki bo v vseh prihod-njih časih vplival na fiziognomijo ožje in širše ljubljanske okolice, ludi na samo mestno jedro. Ze v začetku leta 1975, ko so bili izdelani idejni pro-jekti obvoznice je bilo jasno, da ne bo možno pričeti z gradnjo obvoznice prej kot v letu 1978-79. Vrednost gradbenih del je namreč tolikšna, da jo je možno zgraditi le z udeležbo mednarodnih posojil (odsek Crnu-če—Tomačevo—Dolgi most: 1.440 mio din, odsek Dolgi most—Rudnik: 850 mio din). SR Slovenija ima, po sklepu Zveznega izvršnega sveta, kandidirati v 9. posojilu Mednarodne banke za obnovo in razvpj, ki bo operativno šele v letu 1978. Res je, da se pojavljajo vedno znova nove zamisli in koncepti o trasah obvoznice in avtocest tako v krajevnih skupnostih, v občinskih skupščinah, kot v drugih družbenopolitičnih organizacijah in sredinah, vendar se trasa mestne obvozne ceste — gledano širše — doslej ni spremenila. Delne spremembe so nastale na željo SOb Vid na odseku Dolgi most—Rudnik in na željo SOb Moste na odseku Rudnik—Zadobrova. Posledice teh spre-memb so novi idejni projekti, ki pa so že v izdelavi, njihove rezultate pa vključujemo v študijo upravičenosti gradnje tnestne obvozne ceste, ki jo bomo, v končni obliki, septembra letos predložili Mednarodni banki. Po-stopek za pridobitev posojila pri njej že teče in so bili v marcu letos že opravljeni prvi razgovori. V februarju letos je bila izdelana primerjava potekov variant avtocest na območju Ljubljane. Izbrana je bila varianta priključevanja gorenjske "avtoceste na mestno obvozno cesto (Naklo—Bmik—Vodice—Šmart-no—Šentvid—Koseze) in s tem rešen tudi priključek bodoče štajerske avtoceste (sistem »U«). V teku je sprememba gen. urban. plana iz leta 1966, postopek za pridobitev zemljišč v trasi SZ dela mestne obvozne ceste in izdelava potrebnih projektov. Gradbena dela na SZ delu obvoznice naj bi se pričela spomladi leta 1979. Preusmeritev sredstev za gradnjo Prešernove ceste v obvoznico ni spre-jemljiva iz razlogov, ki so bili že večkrat pojasnjeni. Prešernovo cesto raz- širjamo kot tipično mestno medconsko cestno zvezo, ki bo močno pro-metno obremenjena tudi po izgradnji mestne obvozne ceste. REPUBLIŠKA SKUPNOST ZA CESTE: Direktor strokovne službe Lojze Blenkuš, dipl. ing. DELEGACUA KS KOLEZIJA: VPRAŠANJE: Ugotovili smo, da odgovor na vprašanje glede začasne južne obvoznice ni odgovor na zastavljeno vprašanje. Vprašanje, ki smo ga zastavili, se je nanašalo na problem predvidenega poteka začasne južne obvoznice, objavljeni odgovor pa izčrpno obravnava graditev spre jete dvopasovne sekundarne mestne ceste, o čemer smo že bili informirani in s katero se seveda strinjamo. Nič pa ni v odgovoru rečenega o vprašanju, če bo imela dvopasovna sekundarna mestna cesta tudi funk-cijo začasne južne mestne obvoznice. Zato ponovno prosimo enako natan-čen odgovor tudi na ta del vprašanja, ki naj bi bil objavljen v delegatski prilogi. ODGOVOR: Podrobnejšib podatkov o omenjeni z a č a s n i južni obvoznici v odgovoru nismo mogli posredovati, ker nam o njej v času pisa-nja odgovora ni bilo nič konkretno znanega, razen kolikor se je dalo o tem razbrati iz prispevkov v javnem tisku v zvezi s problematiko urejanja prometa v Ljubljani. Najbolj konkreten prispevek o tem je posredoval občan Ciril Stanič iz KS Kolezija v »Dnevniku« dne 3. 11. 1976, čemur je sledilo dovolj konkretno uradno pojasnilo podpisanega. Ker se je to vprašanje pojavilo v zvezi z dogovarjanjem o programu gradenj in rekonstrukcij cest in mostov iz viškov vpisanega javnega poso-jila za ceste v Ljubljani,moramo informacijo še dopolniti z naslednjim: Predlog tega programa za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik je pripravil Oddelek za gradbene in komunalne zadeve, upoštevajoč pri tem politiko občinske skupščine, ki je, upoštevajoč mnenja delovnih ljudi in občanov, izražena med drugim tudi v programu dmžbeno ekonomskega razvoja občine za leto 1976,sprejetem na seji občinske skupščine dne 17.2-1976 in v družbenem planu razvoja občine za obdobje 1976—1980 in se je glasil: I. Cestna povezava med Opekarsko cesto v Trnovem in Ižansko cesto na Rudniku z mostovoma čez Mali graben in Ljubljanico. II. Cestni podvoz pod notranjsko železnico z normalnim cestnim profi-lom (viš. 4,50 m) v trasi Gregorinove ulice in Ceste XVII v R o ž n i dolini med Tržaško cesto in Cesto II. III. Dovoznacestnanacentralnosanitamo deponijona Barju. Ta predlog je obravnaval in potrdil odbor izvršnega sveta za urbanizcm, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo na 19. seji dne 14. 9. 1976 ter obravnaval in sprejel izvršni svet občinske skupščine na 58. seji dne 15. 9.1976 z dodatkom, da ob soglasju vseh prizadetih soglaša tudiz asfal-tiranjem Večne poti. Iz povedanega sledi, da z naše strani ni bil posredovan nikakršen pred-log o izgradnji začasne južne obvoznice. Kasneje v fazi usklajevanja in izdelave skupnega predloga za mesto Ljubljano so bili s strani posameznikov in organov posredovani različni spreminjevalni in dopolnjevalni predlogi, ki pa v končni fazi niso bili spre-jeti. To je tudi razvidno iz Družbenega dogovora o združevanju in uporabi sredstev viška vpisanega posojila za ceste na območju Ijubljanskih občin, ki ga je sprejela občinska skupščina na 30. seji dne 22,3-1977 po predhodni obravnavi v vseh delegacijah. Iz tega dogovora je razvidno, da sta sprejeta iz naše občine le predloga pod I. in II., ter da je bil dosežen sporazum glede asfaltiranja Večne poti, pri čemer je k predlogu pod I na predlog predstav-nikov mesta Ljubljane dodana še rekonstrukcija Jurčkove poti,kar bo med drugim pospešilo urbanizacijo tega območja, napadenega s številnimi čmimi gradnjami. O tem, kakšen bo prometni režira na tej cesti je danes težko govoriti, saj je to odvisno od več dejavnikov, med katerimi navajamo le nekatere (pro-metno-tehnične lastnosti ceste, lokacija stanovanj in delovnih mest, iz-gradnja drugega cestnega omrežja, razvoj cestnega prometa nasploh in podobno). Paspešitev izgradnje cestne povezave med Opekarsko in Ižansko cesto smo predlagali predvsem z namenom, da bi občanom in delovnim Ijudem, ki bivajo ali delajo v njeni okolici, omogočili, da bodo lahko hitro, udobno in vamo potovali na delo in z dela in po drugih življenjskih opravkih. DELEGACIJA KS ŠKOFLJICA VPRASANJE: KS Skofljica je že večkrat postavila vprašanje glede zagotovitve varnosti udeležencev v prometu. V zvezi s tem so bili podani naslednji predlogi: 1. Ob cesti Ljubljana—Zagreb je na odseku skozi Škofljico nujno ure-diti pločnike. 2. Na Škofljici je v križišču magistralne in regionalne ceste namestiti semafor. 3. Na Škofljici je na primemem kraju nad magistralno cesto zgraditi nadhod za pešce. 4. Izvršiti je rekonstrukcijo celotnega omrežja javne razsvetljave vzdolž magistralne ceste in v križišču s kočevsko ccsto. Delegacija predlaga, da se naj izvršitev navedenih nalog financira iz s^edstev presežkov vpisanega posojila za ceste. ¦ ODGOVOR: Ker gre za ureditev prometa oziroma varaosti udeležen-cev v prometu na magistralni ter regionalni cesti, za urejanje katerih pa so odgovorni repubiiški organi, so bile te zahteve tudi obravnavane pri teh organih. Pri tem se je ugotovilo, da je financiranje ureditve pločnikov in javne razsvetljave tj. za objekte izven vozišča, stvar občine in krajevne skup nosti, kar je predlagano, da se upošteva v planu del za leto 1977, medtem ko je ureditev semaforja v pristojnosti Republiške skupnosti za ceste. Lokacija in ureditev nadhoda čez cesto pa je stvar širše presoje, ki je pa odvisen od urbanizma, ki pa na Škofljici spričo še nepotrjenega poteka trase avtoceste, pa tudi dokončne ureditve križišča magistralne ceste z regionalno cesto, še ni znan. ' Predlog delegacije, da se naj vsa predlagana dela financirajo iz sredstev presežka posojila za ceste,ni možno upoštevati, ker je za uporabo teh sred-sfev enotno za vso Ljubljano že sprejet družbeni dogovor. SKUPINA DELEGATOV ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR OBČIN SKUPŠČINE SRS SLOVENUE PRI SKUPŠČINI OBČINE LJUBUANA VIČ-RUDNIK VPRAŠANJE: Kakšne so možnosti glede organiziranja odlagališč za odpadke v izven mestnih krajevnih skupnostih? '-,¦ ODGOVOR: Možnosti vsekakor so. Vendar je pri izbiri lokacij upošte-vati ekološke, naravovarstvene, vodnogospodarske, sanitarne in drage pogoje, ki morajo biti opredeljeni z urbanističnimi dokumenti. Urbani-stični program za izvenmestno območje (MUP) predloga teh lokacij ne vsebuje ter bi ga bilo potrebno dopolniti v tem smislu. Hkrati z organiziranjem odlagališč pa bi bilo potrebno še organizirati služ-bo, ki bi odvažala smeti in urejala odlagališče v skladu z tozadevnimi pred-pisi. DELEGACUA KS KRIM-RUDNIK VPRAŠANJE: Ponovno podpiramo prizadevanje SOb Ljubljana Vič-Rudnik, da se objekt Marenče jGostišče Krim) ne ruši. Rušita se že dve gostišči (Putrich je že porušen, Cešnovar — predviden). Tako bi ostalo za območje KS premalo obratovrkjer bi biio mogoče organizirati družbeno prehrano. Tudi v primeru rušenja gostilne »Krim« je treba zavarovati kostanjev nasad. Ob iskanju prostorov za postajo milice in ohranitve obeh objektov ponovno predlagamo korekturo Dolenjske ceste proti strelišču. ODGOVOR: Republiška skupnost za ceste je kot investitor rekon-strukcije Dolenjske ceste in Karlovškega mostu na to vprašanje, oziroma predloge posredovala odgovor naslednje vsebine: »Problem rušenja gostilne »Krim« in postaje milice ob Dolenjski cesti v sklopu prometne ureditve območja Karlovškega mostu je bil že obravna-van na dodatni lokacijski obravnavi za Karlovški most dne 23,1-1976. Na Iokacijski obravnavi, katere so se udeležili tudi vaši predstavniki.je biio ugotovljeno: Glede pripombe KS Krim-Rudnik glede premika Orlove ceste proti zahodu se ugotovi, da zahteva razširitev Dolenjske ceste in ureditev kri-žišča Dolenjske in Orlove ceste rušenje sedanje postaje milice in gostilne »Krim«. Eventuelna premaknitev vtoka Orlove ceste v Dolenjsko cesto proti zahodni strani bi bistveno prizadela šolo, prav tako bi zmanjšala vid-ljivost Orlove ceste pred nivojskim prehodom preko železniške proge in povzročila verjetno dodatne rušitve hiš ob Orlovi cesti. Z ozirom na nave-deno je bilo sklenjeno, da se križišče Orlove in Dolenjske ceste obdrži na mestu, kakor je predvideno v lokacijski dokumentaciji«. NAČELNIK JOŽE LEKŠAN NA TEJ STRANI OBJAVUAMO ŠE TABELARIČNE PREGLEDE, Kl SODIJO K P0R0ČIL0M 0 DELO-VANJU SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA IN INŠPEKCIJSKIH SLUŽB STATISTIČNI PODATH O DELU PODATKI O ŠTEVILU SPORNIH ZADEV PO OBČINAH Za čas od 1. VII. do 31. XII. 1975 Za čas od 1. I. do31. XII. 1976 Leto 1975 Leto 1976 Skupaj Občina pripad rešeno pripad rešeno pripad rešeno Nerešene zadeve v začetku dobe — 234 Domžale 14 9 11 8 25 17 Pripad novih zadev 393 738 Grosuplje 6 1 9 10 15 11 Vseh zadev v delu 393 972 Hrastnik 3 1 4 5 7 6 Kamnik 10 2 25 29 35 31 PredJagatelj (novih zadev): Kočevje 15 4 18 19 33 23 a) delavec 355 573 Litija 8 2 2 8 10 10 b) pravna oseba 37 160 Ljubljana Bežigrad 53 16 95 99 148 115 c) družbeni pravobranilec samo- Ljubljana Center 119 44 292 220 411 264 upravljanja 1 5 Ljubljana Moste-Polje 36 14 89 74 125 88 6) sindikat — — Ljubljana Šiška 70 36 112 95 182 131 d) družbenopolitična skupnost — — Ljubljana Vič-Rudnik 21 8 39 32 60 40 Izdani začasni ukrepi 20 8 Logatec 3 3 5 18 4 Predlogi ustavnemu sodišču 3 5 Ribnica 2 1 4 4 6 5 Rešene zadeve (skupaj) 159 641 Trbovlje 15 6 19 25 34 31 Nerešene zadeve na koncu dobfe 234 331 Vrhnika 8 4 10 7 18 11 __________________________________________________________ Zagorje 8 5 4 5 12 10 (druge občine) 2 2 — — 2 2 Skupaj: 393 159 783 641 1.131 800 SISTEMIZACIJA IN ZASEDBA DELOVNIH MEST srednja nepopolna srednja Inšpekcija sist. zas. nezas. sist. zas. nezas. sist. zas. nezas. sist. zas. nezas. Načelnik Pomočnik Samostojni pravni svetovalec Načelniki inšpektoratov Upravni referent — pravnik Inšpekcija dela Komunalna inšpekcija 1 1 — 4 4 — Komunalni stražarji 25 15 10 Sanitarna inšpekcija Gradbena inšpekcija Vodnogospodarska inšpekcija Inšpekcija za javne ceste Inšpekcija za cestni promet Elektroenergetska inšpekcija Urbanistična inšpekcija 2 — 242 2 1 — Tržna inšpekcija Kmetijska inšpekcija Gozdarska inšpekcija Veterinarska inšpekcija Drugi delavci 17 12 5 27 22 S k u p a j : 63 41 22 35 27 7 25 17 8 52 37 15 176 122 54 isoka višja st. zas. nezas. sist. zas. nezas. 1 1 — 1 1 — 1 — 1 6 6 — 1 1 — 4 1 3 4 13 5 3 2 1 1 — 9 4 5 13 13 — 5 4 1 1 1 — 1 — 111 — 1 1 — 2 2 — 2 — 2 4 2 2 14 9 5 7 5 2 3 1 2 2 2 — 8 7 1 S k u p a j : sist. zas. nezas. 1 1 — 1 1 — 1 — 1 7 7 — 4 1 3 9 4 5 5 5 — 25 15 10 22 17 5 8 5 3 1 1 — 2 1 1 1 1 — 2 2 — 7 2 5 21 14 7 3 1 2 2 2 — 8 7 1 44 34 10 PREGLED INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV, OGLEDOV, TEHNIČNIH PREGLEDOV, INTERVENCIJ STRANK TER DRUGIH OPRAVIL V LETU 1976 Število izvršenih Število ogledov Število Št. intervencij inšpekcijskih (posl. prostori, tehničnih na zaht. obč. in pregledov potrdil, itd.) pregledov delov. organ. Ostala Inšpekcija v letu 1976 v letu 1976 v letu 1976 v letu 1976 opravila Sanitarna inšpekcija 2.592 3.645 — 5.477 437 Tržna inšpekcija 4.826 332 — 679 831 Kmetijska inšpekcija 529 — — 30 30 Gozdarska inšpekcija 175 — 2 11 20 Gradbena inšpekcija 1.162 — 473 93 1.412 Inšpekcija za cestni promet 652 — — — 232 Inšpekcija za javne ceste 580 :— 60 24 401 Elektroenergetska inšpekcija 314 — 327 — 312 Vodnogospodarska inšpekcija 378 — 55 22 333 Urbanistična inšpekcija 1.899 860 30 375 1.047 Inšpekcija dela 493 934 503 562 824 Komunalna inšpekcija 1.544 — — 50 2.264 Veterinarska inšpekcija 901 17 7 62 1.137 S k u p a j : 16.045 5.788 1.457 7.385 9.280 UKREPI V ZVEZI Z UGOTOVITVAMI PRI INŠPEKCIJSKIH PREGLEDIH V LETU 1976 NASPROTI LETU 1975 Število ureditvenih Število danih ovadb Število predlogov Mandatne kazni odločb javnega tožilca sodniku za prekrške vrednost Inšpekcija 1975 1976 1975 1976 1975 1976 1975 1976 Sanitarna inšpekcija 501 570 58 46 204 196 5.500 17.600 Tržna inšpekcija 1.009 1.207 129 150 423 688 68.490 94.710 Kmetijska inšpekcija 39 24 5 3 20 7 — Gozdarska inšpekcija 1 9 — 2 2 22 — Veterinarska inšpekcija 140 147 1 4 5 8 — 8.000 Gradbena inšpekcija 238 318 11 14 33 78 — Elektroenergetska inšpekcija 24 76 — — — — — Vodnogospodarska inšpekcija 14 34 1 — 4 8 — Inšpekcija za javne eeste 71 64 1 1 289 144 — Inšpekcija za cestni promet 82 71 — — 174 289 — Urbanistična inšpekcija 507 339 — — 221 254 — Inšpekcija dela 265 136 5, 14 23 32 50 200 Komunalna inšpekcija 631 494 — — 653 771 1.060 311.300 Skupaj: 3.522 3.489 211 234 2.051 2.497 75.000 431.810 Gbrilo obanfke konference SZDL Ljoblfana Vtt-Rg nretMiU odbor Ini. Jancz Cemažar, Milovan Dimibfič, Janja Domitronč (od-govoma nrednica), iuL AHz Hahkm, Jaoez Jagodlc, Stane norjandč, Ivo Zabr. Tehnlčni ore