Uspehi minulega šolskega leta so boljši od lanskih Okupator je v ptujsikem okrajn za-oral globoke negativne brazde v naše šolstvo in je trajaio nekaj let, da smo te pogubne brazde odstranili. Začeli smo znova. Znašli 6mo se v čisto noviii in &premenjenih pogojih, pod katerimi smo začeli svoje delo med šolsko mladino Učitel]6tvo samo se je v svojem delu lovilo. Maogi so mislili, da bo načln njihovega dela tak. kakršen ie bil v sta-ri Jugoslaviji. Pozabljali so, da smo cped tem prehodili najveličastaeiši del svoje zgodovine, NOB in da smo vse svoje delo p.reusraerili v gradnjo socializma, kaT je bilo nujno prene6ti tudj v šolo. kjcr smo začeli graditi novega človeka Mladi učitelji so se hitro vživeli v 6vo-io vlogo, marsikateri starejši pa le po-iagoma doživljajo svojo preobrazbo. do-čim nekateri, sicer redki, do konca svo-jih dni ne bodo doumeli velike prelom-nice v družbenein razvoju človeštva. Starejši učitelji so sicer že v stari Ju-goslaviji poznali učni načrt, vendar 60 se po njem redkokdaj ravnali in še red-kejši so bili oni, ki so ga izvedli. Ve-dali tudi niso, da je bil učni nacrt v stari Jugoslaviji prikroien duhu kapita-lietiane miselnosti in da je ve« služil njihovemu osnovnemu principu: Izkori-ščati človeka do človeku. Ob koncu šolskega leta 1947-48 je po-sebna komisija, zbrana iz vrst ueitelj-stva, ponavno temeljito pregledala učne načrte vsega učiteljstva im na sestanku vsega učiteljstva podala svoje kritične pripombe. Idcazalo se je, da je bilo ze-]o malo učnih načrtov, ki bi bili ffpo-sobni, da bi 'Z njih črpal učitelj enov, katera bi ufe©ce obogatila s kvalitet-nim znanjem m jih idejno pravilno usmerjala. Mnogi nairti so bili čisto for-raajnega značaja, suhoparni in površni. Premalo je bila v njih zajeta NOB. iz njih ni dihal sociaJizem. Na podlagi pr*jctih navodil je afi-teljsivo poTiovno se6tavilo učne načrte za šolsiko \e\» 1948-49. Proevetna in-struktorja sta ugotovila, da so bili ti načrti se«t?vljeiu mnogo bolj skrbno in vestno, d* je vse predmete prepletal duh nove^a časa. Našla sta nekatere načrte, ki so bili baš v idejnem pogle-chi V2*rni. Res je sicer, da je bilo tudi lu r« dokaj fonnalizma. Včasih je na-L»•. trstal bolj na papirju, pri pouku pa Ai bilo Idejnosti. Vendar je tr^»a ugo-Vsviti, da je bil v pogledoi učnifo načrtov fitorjen velik korak naprej. Z maiiml iz-jemajni je imelo vse učitel}stvo tedeneki in dnevni u6ni načrt in ga je po ve-čini tudi predelalo. Naš okra] jma večino višje organizi-ranih Sol. Ima eno samo dvode^čno šo-lo, na kateri je poučevai le en učitelj. Upravitelji so pravilno zajeli organiza-cijo šole Redke so bile ane šole. kjer so poučevali elementarni ali pa fetrtl razred tečajniki. Tudi najvišji razred so običajno poucevali ideološko najboljše podkovani učitelji, ker se zavedamo, da ai vseeno, kakega učitelja ima na]viš|i razred, iz katerega odhajajo otroci v živ« ljenje in v katerem "morajo dobiti so-!idne ideološke o*nove. Gotovo je, da zavisi kvaliteta u^itelje-vega dela v precejšTiji meri od dobrega učnega načrta. Kot je bilo že zgoraj po-vedano. so ta moment mogli naši uči-telji že prilično dobro izkori«titi baš za-radi tega, ker so bili njihovi učni na-črti dobro sestavljeni Kvaliteto dela je pospešcvala tudi učiteljeva predanost socializmu, eploh njegov socialietični odnoe do dela in njegova prizadevnost in vestaost Brez pretiravanja je treba pcudariti. da so učitelji-partijci in tudi zdravo misleči nepariijci kvalltetno de-lali med šolsko mladino im storili vse, da bi ji dali tudi kvalitetno znanje. Pomanjkanje učnega kadra je povzro-čalo, da so mnogi učitelji poučevali po dva oddelka in to ves dan Razumliivo je, da je tam kvaliteta dela občutno trpeia letotako ]e slabila kvaliteto de!a Drenatrpano«t razreda in pomanjkanjs ufil Mnogi spretnejži ufitelii so s po-močjo učencev izdelali prav dobra učila, ki so povzdignila kvaliteto dela ufite-ljev. Ufiteljeva priprava |e glavno me-rilo te zrcalo njegovega dela Od 203 učiteljev sta prcarvetna instfuktorjg ne-šia eneaa samega učitelia. ki spioh n1" imel priprav oz. dnevnika in je tudi cstale Uradne kn!ine vodi! s Itio površno (Trnovska vasl. vsi ostaii pa so imeli bolj ali mani skrbne priprave. Velik napredek )e v letošnjem šolekem letu učiteljstvo pokazalo tudi v svojera ideološko-političnem zgrajevanjoi in pre-nasafn^u te zgrajeno&ti na učence. Lahko bt trdili, da je 60% učiteljstva ideolo-Sko pravilno usmerjalo svo) pouk, kakih 30% je pri tem postopalo formalno in neprepričljivo in le kakih 10% je bilo učiteijev, ki so ostali pri 6VojeTn delu icdiferenttii v tem pogledu, dočitn bi lahko trdili. da ni bilo opaziti učitelja, ki bi kaza! sovražen odnoe do naše dru'2-bene stvarnosti, v kolikor niso nekateri zaradi svoje iTrdiferentnostf in nezgraje-nosti negativno vplivali na svoje ufen-ce. Poverjenlštvo za prosveto se zaveda, da bo mor&lo v bodoče budno pazlti, da se ideološko delo naiega utiteljstva dvigne iTi doseže večj« globina. Naše šole so dosegle v splošnem 72-odstotni učni u^peh. Zavedamo se. da ta uepeh ni zadovoljiv. Nasproti laosko-letnemu se' je sicer dvignil za 4%, ven-daf je ta dvig malenkosten In priznati moramo, da je pod norraalo Dosegli nl-smo norme 80%. ki smo si jo zadali. Največia ovira pri doeeganju bolj§ih uspehov je še vedno problem Haloz in SlnveTiftkih goric s svojim težkim social-nim poiožajem. ki ©icer kaže tendenco izboljševanja, vendar pa še ne v za-dostni meri. Kako nai doseže učenec uspeh, če preleži vso zirao na peči brez obleke in čevljev Na ttmogih halo^kih solah od 20—30% učencev 3—4 mesece ©nloh ni prišlo v šolo. Podobno je bilo Uvdi na nekaterih šolah v Slovensikih goricah. Haloški vmičar se se ni dal pTepričati, da bi bilo bolje zanj odtti v produkciio ln 6 tem zagotoviti kruh in ostale življenjske potrebš6ine sebi in | svoiim otrokoTn. Z dobrim političnim j delosn med liudslvom bomo počasi do-eeq\\ tudi to. Pri vsem tem pa ]e usp«š-nemu napredovanju učenca velikanska ovira alkohol Slabo hranjeni otroci uži-vajo alkoholne pijače v velikih količi-nah in starši so še vedno mnen;a, da alkohol daje moč. V ravninskem prede- ( lu našega okraja starši silno izkoriščajo otroke tudi za najtežja dela. Razumljivo je, da je telesno utrujen otrok nespo-saben za duševno delo. So še nekatere druge objektivne ovire pri uepešnein na-predovanju učencev (pomanjkanje ka-dra, prenatrpaino«t razredov, oddaljenost od šole), vendar je zgoraj navedena nai-re«nejša. Res je. da je prvenstveno od-visen uspeth od učitelja Reči pa moram, da tako intenzivnega dela kot je bilo ¦v preteklem šolakem letti v naših io-lah, že ni bilo in da to delo ni v nika-kem razmerju z doseženimi uspehi. Pri ufencih, ki stalno uživajo alkoholne pijače in opravljajo naitežja dela, tudi naiboljši učitelj ne bo nič opravil. Kančno bi bilo treba omeniti še to, da 6mo pri ocemjcvanju zavzeli naj-strožji kriterij, pri teiner na6 je vodilo nafelo, da učenec ni rrel za prestop v višii ra?:red, če v celoti ne abvlada predpisane snovi. Se ostrejši kriterij je bil postavljen | pri zaJcljučaih izpitih v 4. r. Iz zapisni- t kov, ki 6o jih poslale razne šole, je bilo , razvJdno, da je bil vzrok negativno oce-njenih predvse-m v čitanju. Brez gladikega in logičnega čitanja ucenec ne more vršiti nobenih obnov in tudi ne prede-lati cnbMrne snovi po utnem načrtu. Za-to so bi'i brrapogojno vsi učenci. ki so pokazali slabo obvladanje čitanja. ne-gativno ocenjeni. Za ostale razrede je bilo že na 6estankih učiteljstva med šol-fikim letom postavHjeno, da se v teko-cem šolsikem letu hvr^i brezpogojna od- j bira v vseh razredih in da sodeluJe pri ; ocenjevanju ufencev v poaameznih raz- i redih upravitelj šo\e, oziroma najmsnj ; po en učiteilj. Prepri^ani smo, da v šo- ¦ lah, kjer izkazujejo 90%gti ali še večji j u&peh, tega ni6o taiko striktno izvajali. I Tako emo izvršili papolno odbiro, iroi-no operacijo, iin smo prepriča>ni, da bo-do uspahi v novem šolskem letu mnogo boljši. % Če priinerjaimo vzgojne tuspeh« prejš-njih let s sedanjimi, laliko ugotovimo. da so nmogo boljši. Poiasla je avto-ri-leta učitelja. Na ranogih šolah eo <>e ustvarili dobri učiteljski koleiktivi, ki enotno usmerjajo svoje vzgojno delo. Pionin&ka organizacija je ponekod do-segla, da so nastali že tudi razredni ko-lektivi učencev. Na takih šolah. so bili tudi mnogo boljši uspehi, ker ee je v kolektivih utrdil cut odgovornosM in ustvaril socialistični odnos do učenja (šole Gorišnica, Markovci, Hajdina). Zelo pomanjkljivo je še sodelovanje §ole in staršev. Mnogi starši še vedno niraajo p"aviltiega odnoea do šcle. daei se je tudi ta ze izboljšal v neikatcrih krajih. S poživitvijo de!a pionireke in raladmske organizacije, ki bo znsla uslvariti vez med šolo in domom, se bodo tud,i ti odnosi popravili. Sestanki roditeljev bodo morali biti v bodoče plodnejši, vsebinsko rn ideološko boga-tejSi, vcaprej dabro pripravljeni. Kadcir j bodo poeegali v Ideološko borbo uči-j telji, učenri in starši, ko bodo vsi spo-znali našega razredTiega sovražnika in se proti njem« borili s plamenom revo-lucionarnosti, takrat bodo naši vzgojni i uspehi v vsakem poglcdu na viSini. • Velik in zamasen del je v naših So-lah in tudi izven nje zavzemala borba proti misticiTimu in praznoverju. Ce ce zopet dotaknem naših Haloz, moramo povedati, de je po njih praznoverje še zelo razširjeno (Žetale, Leskovec!) in da je bila borba proti njemu še prav težka. Proti misticizanu je zavzeraala borba najrazličnejie načine in oblike; zkazalo 6e je pač, da tu zelo malo zaležejo ad-ministrativni ukrepi in da je le inten-zivno zadevno delo vsakega posamez-nega učitelja lahko uspešno. Kjer se je boril učiteljski kolektiv koi celota, je uspel, te pa je le en učitelj v kolek-tivu zav7emal aportunistično stališče, te bila borba raedla in ni prinašala trajnih u&pehov. Ugotovili sroo predvsem, da so se za borbo proti misticizmu mnogo premalo brigali sindikati delavcev in tako doživljali, da 6O bili starši-delavci mnogo bolj nera^zpoloženi naprara borbi proti verskemu pouku kot kmečki starši. Ni«o se dali prepričati, da socia-listi^na vzgoja nudi človeku najtrdnej-še o&nove morale. Razen ene sedemletke (Vid) so vse osta-l€ (6 po številu) doseg!e novi cilj v letosnjem šalskem letu. Učitelji v viš-jih razred-:h 6edem!etke so se kct za-časni predmetni učitelji skrbno priprav-ljali na pouk in po večini tudi prede-lali učni načrt. Skrbeli so za gvojo stro-korno m Ideolo&ko izpapolnjevanje Skoro na vseh sedemletksh je obcutno pomanj-kanje učil za prirodopis in fiziko ter kemijo. Zaradi občutne-veda, da «o žarišče naše nove socia!)-stične kulture. V našein okraju ie vpra- i šanje učiteljekega kadra menda n^jbol; I pereče, saj nam bo po sedanjem staniu raaajkalo 73 učiteljev Dosegli srao. d» ¦ se bo okolj 20 dijafeov vpisdlo n« ar)-teljišče, vendar smo bili pri tem pre cej skeptični, saj eo se prijavili za ufi teljišče najslabši diiaki III r. gimnazijp Večina učiteljev-tečajnikov se je oti lično obnesla in pokazala odločno volio za vzgajanje sodalističnega ^loveka L^ 3 ali 4 6e bodo mn-vzgajati m'adino Niso moglj spozna*i da ima vzgojitelj v socialističnem druž benem redu najvzvišenejšo nalogo gr