CINKARNAH (flasita CutkatM Celje LetoV. Celje, 30. junija 1958 Štev. 6 Dipl. ekon. J. Felicijan: Geografska razporeditev rudarske in metalurške proizvodnje cinka Poraba cinka je ,po letu 1900 naraščala približno v enakem obsegu kakor poraba vseh barvastih kovin. Od 475.000 t v letu 1900 se je dvignila do leta 1952 na 1,942.000 t, kar predstavlja 409 %. V istem obdobju je narasla poraba vseh barvastih kovin od 2,043.000 v letu 1900 na 9,364.000 t v letu 1952, kar predstavlja 458 %>. Povečana rudarska industrija se je po geografski strukturi v istem obdobju spremenila tako, da so se predeli, ki razpolagajo z večjimi zalogami cinkovih rudišč, pričeli intenzivneje črpati, ne oziraje se na splošni nivo industrj-ske razvitosti dotične dežele. Medtem ko je bila Evropa udeležena v rudarski proizvodnji leta 1913 s 40 %, je znašala njena udeležba v letu 1955 le 16 %. V 1. 1955 niso vroaounane dežele vzhdnnega bloka, kar pa slike ne spremeni, ker je znašala v letu 1913 rudarska proizvodnja Rusije le 31.400 t kovine od skupne evropske proizvodnje 462.200 t. V letu 1955 imajo naj večjo rudarsko proizvodnjo cinka naslednje dežele: rudarska proizvodnja v 000 t kovine ZDA 599,70 Kanada 346,60 Avstralija 165,— Mehika 227,— SSSR 183,50 Te dežele imajo tudi največje zanesljive in verjetne zaloge. zanesljive verjetne zaloge zaloge v 000 t kovine ZDA 13.827 Kanada 5.628 Avstralija 2.033 Mehika 520 SSSR ? 21.400 6.730 3.822 3.600 Med dežele, ki imajo visoke zaloge in še danes minimalno rudarsko proizvodnjo spadajo: Bolivija 1.047 2.178 29,9 1.955 Argentina 1.120 1.243 15,4 Burma 513 1.500 — Geografska razdelitev metalurške proizvodnje cinka se je v prvi polovici 20. stoletja tudi spremenila, vendar ne tako močno, kakor rudarska proizvodnja. Evropa je leta 1913 proizvedla 618.400 t cinka proti 641.000 t v letu 1952. Evropa je torej ostala na približno isti absolutni višini. Njen delež v svetovni proizvodnji pa je znašal leta 1913 68 %, dočim je znašal leta 1952 le 28 %. Metalurška proizvodnja vendarle ni rasla v posameznih deželah vzporedno z rudarsko proizvodnjo. Med rudarsko in metalurško proizvodnjo ni vsklajenosti in na posameznih kontinentih, vzetih kot celota. Letno primanjkuje odn. je preveč pridobljivega materiala iz rudarske proizvodnje za metalurško proizvodnjo v 000 t kovine kakor sledi: Kontinent '3 6 “ 'E 2 % >v> > ii m 0 >c/i 1 Evropa (brez vzh. bi.) Azija (brez vzh. bi.) Afrika Amerika Avstralija 234 — 266 — — 11,3 - 9,- — 12,6 — 152,7 — 249,9 — 156,3 — 117,1 — 77,— Vzhodni blok se v glavnem med seboj pokriva. Primanjkljaj 'beleži Poljska z 41.000 t kovine v letu 1938 in z 20.000 t kovine v letu 1952. Uravnovešenosti med rudarsko in metalurško proizvodnjo tudi ni v posameznih deželah posameznih kontinentov. V Evropi imajo največjo metalurško proizvodnjo naslednje dežele: Belgija, Nemčija, Francija, Vel. Britanija, Italija, Norveška, Nizozemska, Jugoslavija in Španija. Največjo rudarsko proizvodnjo pa imajo: Nemčija Italija, Španija, Jugoslavija in Švedska. Belgija: kot novi evropski proizvajalec metalnega cinka praktično vso rudo uvaža ter pokriva Belgijski Kongo približno 50 % njenih potreb cinkovih koncentratov. Nemčija: je v starih mejah razpolagala z dovoljnimi rudami, dočim je za Zah. Nemčijo znašal dificit leta 1952 44.800 t. - Francija: je navezana na uvoz. Deficit znaša okoli 60.000 t kovine. V severnih bivših afriških kolonijah je imela po vojni pokritje za 75 % svoje proizvodnje, medtem ko je pred vojno ta njena posest prozvajala le 8.000 t kovine v rudarski proizvodnji letno. Približno isti deficit ima Vel. Britanija. Norveška: krije svoj dificit v višini 30.000 do 40.000 t kovine letno iz sosedne Švedske. Nizozemska: je v celoti navezana na uvoz. Med glavnimi proizvajalci metalnega cinka so v Evropi pokrite z lastno rudarsko proizvodnjo Italija, Jugoslavija in Španija. Italija: ima letni pribitek med 40.000 do 60.000 t naetala. Jugoslavija: je do leta 1956 izvažala okoli 50.000 t koncentrata, medtem ko se je v zadnjih letih z novo elektrolizo cinka v Sabcu znižal izvoz za okoli 20.000 t. Z razširitvijo metalurške proizvodnje pa bo v najkrajšem času ves koncentrat predelan doma. OPOMBE: 1. Belg. Kongo v letu 1956 januar—junij samo 10.469 t. 2. ** cenjeno. 3. Metalurška proizvodnja izključuje re-melted cink, za Jugoslavijo vključen cinkov prah. 4. Francija samo iz rud in koncentratov. 5. Vključeni redestil. ne pa remelted za ZDA, Zah. Nemčijo, Belgijo. 6. Za Kanado, Vel. Britanijo, Avstralijo: B. B. N. F. M. S. Zaključek: Rudarska proizvodnja je zajela v zadnjih desetletjih vsa področja, kjer so nahajališča Španija: je imela še leta 1938 metalurške proizvodnje letno samo 7.700 t proti rudarski proizvodnji 44.200 t. Leta 1952 znaša metalurška proizvodnja 21.200 t, rudarska pa 83.000 t. Izvoz in uvoz cinkovega koncentrata v dolgih tonah, računan v 000 t kovine je znašal zato po posameznih državah v letu 1955 kakor sledi: IZVOZ IN UVOZ CINKOVEGA KONCENTRATA V DOLGIH TONAH 1.1955 (neto) tel — quel S B c o t* 73 "S e a I >* Frelih J., Šentrupert NPK 405 260 55,1 4. » it Bračika J., Metlika NPK 420 315 33,3 5. it tt Goršek J., Frankolovo NPK 103 91 13,2 6. it tt Prelog F., Moškanjci NPK 360 240 50 7. it it Bakan F., Gradišče Horvat J., Nemčavci NPK 470 409 15 8. a ti NPK 585 290 101,7 9. ti it Peruzzi E., Dole NPK 200 85 135 10. „ Bohm. rani Zadel F., Radohova NPK 230 170 35,3 11. „ Vekeragis Novak A., Rače vas NPK 120 110 9 12. it ti Gantar I., Žiri NPK (250) 13. Koruza Tekauc M., Zg. Hudinja NPK (22) ___ _ 14. „ Vrečko I., Grobelno NPK 125 112 11,6 15. it Matkovič I., Metlika NPK 120 58 107 16. „ Bračika J„ Metlika NPK 92 61 50 17. it Goršek J., Frankolovo NPK 22 16 37,5 18. it Kolar F., Dobje NPK 68 55 23,6 19. ti Cas J., Turiška vas NPK 29 16 81 20. tt Dolinšek I., Kamnica NPK 58 37 56,7 21. „ Babič I., C ven NPK 45 40 12,5 22. tt KG, Zavrč NPK 61 34 79,4 23. tt Fortunat M., Volče NPK 58 51 14 24. Franko M., Solkan NPK 140 105 33 25. Pšenica ožim. Bavarska kr. Zadel F., Radohova vas NPK 31 24 29 26. Pšenica ožim. Salto Matkovič J., Metlika NPK 65 34 91 27. Pšenica ožim. Kunej A., Podsreda NPK 28 22 22 28. It Kolar F., Dobje NPK 50 28 82 29. „ Kolar F., Dobje NPK 32 28 14,3 30. „ ital j. Mlakar J., Grobelno NPK 38 29 31 31. „ Tasilo Dolinšek j., Kamnica NPK 42,4 17,6 140 32. Travnik seno otava Kolar F., Dobje NPK 82 28 192,8 33. Travnik seno Mlakar J., Grobelno X «9 42 42 24 95,8 34. Travnik otava Mlakar J., Grobelno 18 133 35. Travnik seno otava Prelog F., Moškanjci NPK 42 25 68 36. 37. Proso stmišč. it Peruzzi E., Dole Dermastja I., Zavrh 1 NPK NPK (toča) 5,5 44 32 37,5 38. tt Bakan F., Gradišče NPK 42 27 55 39. Korenje Frelih I., Šentrupert NPK 340 150 126 40. Guntar I., Žiri NPK (180) — — 41. Rdeče korenje Margarten Dermastja J., Zavrh NPK (643) — — 42. Ajda stmišč. Burger I., Zbilje NPK 8,6 6,2 38,7 43. Oves Guntar I., Žiri NPK 22,5 11 100 44. Pesa krmna Cas I., Turiška vas NPK 620 380 63 45. Repa stmišč. Guntar I., Žiri NPK 120 — — 46. Vinograd Goršek I., Frankolovo NPK 82 69 18,8 47. tt KG, Zavrč NPK 73 hi/ha — — 48. Čebula Prelog F., Moškanjci NPK 30 20 50 49. Česen Matkovič J., Metlika NPK 228 153 51 50. Paradižnik Franko M., Solkan NPK 87,5 — — 51. Paprika Franko M., Solkan NPK 625 — — 52. Cima detelja Lombergar I., Kamnik NPK 58 46 26 16 mtc po hektarju pa je merih, kjer zaradi objektivnih razlogov (toča, licami, so poskusne parcele vsekakor prenizko, vsaj za tako bogate letine kot je bila leta 1957. Pri pšenici izstopajo z visokimi pridelki predvsem italijanske sorte, pa tudi pri domačih sortah je bilo povprečje visoko prekoračeno. Uspehi, doseženi z našimi gnojilnimi poskusi nekako sovpadajo z uspehi, ki jih danes že dosegamo z vsestranskim prizadevanjem za dvig hektarskih donosov pšenice. Na travnikih in deteljah smo hoteli dokazati, kako bistveno se lahko dvigne krmska baza z uporabo umetnih gnojil. Rezultati, ki smo jih dobili, to vsekakor dokazujejo. Podobni uspehi so bili doseženi tudi pri drugih kmetijskih rastlinah, razen v štirih pri- suša itd.) pridelek ni dosegel povprečja. Zelo zanimiva so poročila kmetovalcev, pri katerih so se poskusi izvajali. Tudi v debatah z njimi ob priliki obhoda poskusnih obratov smo ugotavljali veliko zanimanje za vprašanja o gnojenju z umetnimi gnojili, za uspehe, ki jih z njimi dosežemo, o rentabilnosti uporabe in še druga vprašanja v zvezi z večanjem kmetijske proizvodnje. V vseh primerih smo skušali preko gnojilnih poskusov večati strokovno razgledanost kmetovalcev. S tem smo zainteresirali za stvar ne samo enega kmetovalca, ampak je neposredno ali posredno spremljal posikus vedno še širši krog sosednih kmetov. Ker so bili poskusi označeni s tab- drugi mimoidoči ljudje. Na ta način smo z našimi poskusi, v primerjavi s propagandno reklamo v obliki raznih časopisnih oglasov, gotovo dosegli večje uspehe. Tako smo pripomogli k našim skupnim naporom z dvig kmetijske proizvodnje. S tem je bil naš namen v polni meri dosežen. Zbrani in na tem mestu objavljeni podatki pa so dokaz za uspešnost uporabe umetnih gnojil in napotilo za našo nadaljnjo pot v kmetijstvu pri povečavanju kmetijske proizvodnje. inž. Martin M is Cinhacn-ac S A H ŠAH BRZOTURNIR Na brzotumirju za prvenstvo v mesecu aprilu je sodelovalo 12 igralcev. Zmagal je Šnajder z 10 točkami, drugi je bil inž. Stegenšek 9 in pol točk, tretji inž. Pipuš 8 točk, četrti Dečko 7 in pol, peti Persolja 7, šesti inž. Klinger 6 in pol, sledijo Jančič, Zorko, Žele, Koklič, Skale in Poklšek. PRVENSTVO CINKARNE V ŠAHU V mesecu aprilu je bil končan turnir za prvenstvo Cinkarne v šahu za leto 1958. Tega turnirja se je udeležilo rekordno število igralcev, in sicer 17. Med udeleženci tekmovanja je bilo letos nekaj novih članov pa tudi nekateri stari člani naše sekcije so se po daljšem času spet vključili v igro. Sam turnir je potekal v tovariškem vzdušju kar pa ne pomeni, da ni bilo ostrih borb v partijah. Res je, da je bilo pri teh partijah kakor tudi v vrstnem redu dosti presenečenj. Kot favorit za letošnjega prvaka je veljal od vsega pričetka inž. Vrhovec, ki je s svojo 100 % zmago v pratijah izpolnil pričakovanje. Drugo mesto je nepričakovano zasedel Dečko, kar je za njega dosedaj največji uspeh. Tretje in četrto mesto si delita Snajder in inž. Klinger. Prvega smo pričakovali pri vrhu lestvice med tem pa je inž. Klinger poskrbel za presenečenje. Če ne bi v odločilnem zadnjem srečanju z Dečkom napravil grobe napake, bi se gotovo vsaj njemu pridružil. Peto in šesto mesto si delita inž. Stegenšek in inž. Pipuš. Oba smo pričakovali eno do dve mesti višje, toda igrala sta na tem turnirju zelo nesigurno kar posebej velja za dosedanjega prvaka inž. Pipuša. Sedmo do deveto mesto si delijo Tro-jak, inž. Marjanovič in Persolja, ki so se z nad polovičnim uspehom ravno še uvrstili med zmagovalce turnirja. Na desetem mestu je zaostal Jančič, ki v zadnjem času preživlja krizo. Upajmo, da bo prihodnje leto boljše. Enajsti je Žele, ki na tem turnirju ni tako slabo igral, kot se je uvrstil. Z nekaj več vaje se bo razvil v dobrega igralca. Dvanajsto mesto je zasedel Skale. Za njega kakor za ostalih pet igralcev je bila to težka preizkušnja. Pri tem naj omenimo, da so prvič na takem turnirju igrali Naraks, Poklšek in Belina. Slednji je zaradi bolezni izgubil nekaj partij brez igre. Zorko in Koklič bosta morala odpraviti svojo napako — hitro igranje. Turnir je pokazal, da je med člani našega kolektiva še dosti šahistov, ki bi se lahko razr vili v dobre igralce. Naloga močnejših igralcev naše sekcije bo vsem tem članom s predavanji in vajami posredovati potrebno znanje. Prvih devet igralcev je prejelo lepe praktične nagrade — darilo sindikalne podružnice. Podrobni rezultati turnirja so razvidni iz priložene tabele spodaj: Brzotumir Na brzotumirju za prvenstvo v mesecu juniju je zmagal inž. Klinger s 4 točkami, 2. do 3. Snajder in Dečko, 4. inž. Pipuš, 5. Sta-menkovič in 6. Žele. BRZOTURNIR Na brzotumirju za prvenstvo v mesecu maju je sodelovalo sedem igralcev. Zmagal je Snajder s 6 točkami, drugo mesto je osvojil inž. Klinger 5 točk, sledijo inž. Pipuš, Zorko, Skale, Koklič in Žele. INVALIDSKI ŠPORTNI TEDEN Okrajna zveza vojaških invalidov Celje je priredila v dneh od 24. do 31. marca »Invalidski športni teden«. Med ostalimi prireditvami je bil odigran moštveni brzotumir, na katerem je zmagalo naše moštvo pred Invalidom in Betonom. Naše moštvo je prejelo v trajno last lep pokal. V okviru tega tekmovanja je bil odigran tudi brzotumir posameznikov, na katerem je zmagal član invalidov Ranzinger, drugo in tretje mesto si delita ing. Pipuš in ing. Vrhovec, sledijo Šnajder, Aubreht, Podbevšek, ing. Cijan in ing. Žlajpah. SINDIKALNO PRVENSTVO CELJA Okrajna šahovska zveza Celje je organizirala s pomočjo OSS Celje sindikalno moštveno prvenstvo Celja za leto 1958. Tekmovanje, katerega se je udeležilo sedem moštev je bilo zaključeno konec meseca aprila. Moštva: Opaziti je, da se tega tekmovanja v zadnjih letih udeležuje vedno manj moštev. V bodoče bo treba sindikalno tekmovanje v Celju skrbno pripraviti. Predvsem bo treba ta tekmovanja organizirati že ob pričetku leta, t. j. meseca januarja. Posebno važnost bo treba posvetiti tehnični izvedbi tekmovanja, ter določiti dobre sodnike. Na letošnjem prvenstvu je že tretjič zapovrstjo zmagalo naše prvo moštvo, ki je z visokimi izidi premagalo vse nasprotnike. Drugo mesto je zopet osvojilo moštvo Železarne iz štor. Izgleda, da so sedaj naši sosedje iz Štor prevzeli našo nekdanjo vlogo, vedno drugi! Ce bo res tako potem imajo v tolažbo, da bo to trajalo »samo« štiri leta, kolikor smo mi potrebovali za osvojitev prvega mesta. Na tretje mesto se je presenetljivo uvrstilo naše drugo moštvo. Z malo več pazljivosti bi lahko nabrali še več točk. Četrto je bilo Kovinsko podjetje. Na petem mestu je moštvo OLO Celje. Ce bi vedno prišli k tekmovanju z najmočnejšimi igralci, ki jih imajo na razpolago, bi bili nevaTen tekmec za najvišje mesto. Šesto mesto so zavzeli Železničarji, nekdaj močni sedaj le s težavo pridobijo igralce k igri. Na zadnjem mestu je zaostalo mlado moštvo gra-fičarjev, 'ki so kljub visokim porazom v tekmah disciplinirano nadaljevali igro. S svojim zadržanjem zaslužijo vso pohvalo. Prvi dve moštvi iz tega tekmovanja sta si priborili pravico igranja na okrajnem prvenstvu, ki bo v Velenju. Podrobni izidi tekem so razvidni iz naslednje tabele: 1 2 3 4 5 6 7 Točke Mesto 1 Cinkarna I. • 5 5 ll, 4 5'1, 6 6 32 I. 2 Železarna Štore 1 • 4 '1, 5 4'A, 3 6 24 II. 3 Cinkarna II. '1, 1 V. • 3 'I, 6 6 21 III. 4 Kovinsko podjetje 2 1 2 ll, m 4 3 5 17'1, IV. 5 OLO Celje VI, 2 'I, 2 • 5 5 16'1, V. 6 Železnica 0 3 0 3 1 • 6 13 VI. 7 Tiskarna 0 0 0 1 1 0 • 2 VII. CINKARNA — OKRAJNI PRVAK V dneh od 30. 5 do 1. 6. je bilo v Velenju okrajno moštveno tekmovanje. Od vseh upravičencev so se prijavile za tekmovanje le štiri ekipe. Tekmovanje je organizirala Okrajna šahovska zveza Celje s pomočjo šahovske sekcije v Velenju. Tudi letos je bilo naše moštvo glavni favorit za prvo mesto, kar se je tudi uresničilo. To je že tretja zaporedna zmaga našega moštva na okraj, prvenstvu. Za zmagovalca na tem tekmovanju je podaril OSS Celje krasen prehodni pokal. Cinkarna je nastopila z naslednjimi igralci: 1. inž. Vrhovec (2%), 2. Snajder (2), 3. inž. Stegenšek (2), 4. Dečko (1), 5 inž. Pipuš (3 — 100 %!), 6. inž. Klinger (2 A)- Številke v oklepaju pomenijo priborjene točke. Posamezni izidi tekem so razvidni iz priložene tabele turnirja. Moštveno tekmovanje je vodil prof. Grašer iz Rogaške Slatine, ki je opravil svojo nalogo zelo dobro. Res je, da so vsi igralci bili zelo disciplinirani s čimer so omogočili nemoten potek tekmovanja. Na večer pred začetkom tekmovanja je bil odigran 'brzotumir na katerem je sodelovalo 12 igralcev. Prvo in drugo mesto sta si razdelila Skok Stane (Prebold) in Šnajder (Cinkarna) z 10 točkami, 3. prot. Grašer (Rog. Prvenstvo Cinkarne v šahu za leto 1958 Udeleženci 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Točke Mesto 1. inž. Vrhovec • 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 16 1. 2. Dečko 0 • 0 1 v, 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 13*/» 2. 3. Šnajder 0 1 • K v, ■/. 1 1/J '1, 1 1 1 1 1 1 1 1 12*/» 3 — 4. 4. inž. Klinger 0 0 K • 1 1 v, 'I, 1 1 1 1 1 1 1 1 1 12*/* 3.— 4. 5. inž. Stegenšek 0 K v, 0 • H, 'I, 1 1 '1, 1 1 1 1 1 1 1 IVI, 5.— 6. 6. inž. Pipuš 0 0 Va 0 '1, • 1 1 1 '1, 1 1 1 1 1 1 1 IVI, 5,— 6. 7. Trojak 0 0 0 Ki 'A 0 • 'I, 1 1 0 0* 1 1 1 1 1 8 */* 7.— 9. 8. inž. Marjamovič 0 0 Vi Ki 0 0 'I, • 0 '1, '1, 1 1 1 1 1 1 8*/* 7,— 9. 9. Persolja 0 0 'A 0 0 0 0 1 • 0 1 1 1 1 1 1 1 8'/i 7,— 9. 10. Jančič 0 0 0 0 'A 'A 0 'h 1 • 0 1 0 1 1 1 1 VI, 10. 11. Žele 0 0 0 0 0 0 1 'I, 1 1 • '/» 0 1 1 1 1 7 11. 12. Skale 0 0 0 0 0 0 1* 0 0 0 */» • 1 0 1 1 1 5rl, 12. 13. Zorko 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 • 0 1 1 1 5 13.—14. 14. Naraks 0 0 0 0. 0 0 0 0 0 0 0 1 1 • 1 1 1 5 13,—14. 15. Poklšek 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 • 1 1 2 15. 16. Koklič 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 • 1 1 16. 17. Belina 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 • 0 17. Cmkacnac. 7 Slatina), 4. Zupan (Prebold), 5. Belej (Štore), 6. do 8. inž. Nečemer (Štore), Debevc (Prebold), Premožič (Velenje), 9. Skok VI. (Prebold), 10. Arzenšek (Štore), 11. Kavka (Štore) in 12. Golavšek (Prebold). Moštva 1 2- 3 4 Tč. 1. Cinkarna Celje • 4 /4 4 4^3 13 I. 2. Železarna Store 1J4 • 3 % 4 9 II. 3. Tekstilna Prebold 2 2 Vi • 3 7/, III. 4. Elektr. Šoštanj 1 % 2 3 • IV. Prijateljska tekma Dne 11. junija je bilo v Dobrni prijateljsko športno srečanje v kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu z gojenci tamkajšnjega mladinskega doma »Miha Pintar«. Šahisti so nastopili z drugim moštvom, ki je bilo ojačano z dvema igralcema prvega mo- štva. V tem srečanju so se izkazali domačini kot daleč boljše moštvo saj so naši igralci doživeli pravo katastrofo. Posebej moramo pohvaliti dobro igro mladincev Cafute, Dreua in Terčiča. Tudi drugi so bili enakovredni nasprotniki našim igralcem. Pri tem naj povemo še, da so ti mladi igralci na letošnjem mladinskem moštvenem tekmovanju za prvenstvo LRS zasedli tretje mesto za Ljubljano in Mariborom, kar nam daje upati, da se bodo razvili v dobre šahiste. Posamezni izidi srečanj so naslednji: »Miha Pintar« — Cinkarna 12 : 4 1. Cafuta — Dečko 2 :0 2. Marošek — inž. Klinger 1 :1 3. Rožanc — inž. Marjanovič 1 :1 4. Novak — Jančič 1 :1 5. Dreu — Skale 2 : 0 6. Terčič — Stamenkovič 2 : 0 7. Hudali — Poklšek 1 : 1 8. Kastelic — Koklič 2 : 0 Ker so le v streljanju zmagali cinkamarji so mladinci odločili srečanje v svojo korist z izidom 3:1, kar je pohvale vredno. Zmagovalna ekipa Cinkamarjev Foto ing. Klinger Zakon o delovnih razmerjih (Nadaljevanje) Vse pritožbe se vlagajo v 8 dneh od dneva vročitve odločbe. Pritožba se vloži pri onem organu, ki je izdal odločbo o kazni. Pritožbo lahko vloži razen kaznovanega še sindikalna podružnica, proti odločbam disciplinske komisije pa direktor in sindikalna podružnica. Disciplinsko sodišče odloča o pritožbi v nejavni seji, in ker zakon nima podobnega besedila za disciplinsko komisijo kadar odloča na drugi stopnji, bo po analogiji po vsej verjetnosti tudi ta odločala v teh primerih v nejavni seji. Vse pravomočne odločbe o disciplinskih kaznih se morajo poslati direktorju oziroma za to pooblaščeni osebi, da jih izvrši in vpiše v evidenco. Glede samega postopka ni posebnih novosti. Obravnave pred disciplinsko komisijo so ustne in javne ter se mora voditi zapisnik. Opozoriti bi ibilo še, da morajo disciplinske komisije, kadar v svojem poslovanju ugotove sodno kaznivo dejanje, slednje prijaviti pristojnemu državnemu organu, ter da morajo pri tem hkrati določiti, ali se naj disciplinski postopek odloži do odločbe pristojnega državnega organa. V takih primerih, ko se bo disciplinska komisija odločila za odložitev bo zaradi primernosti dolžna, čeprav to v zakonu ni nikjer predpisano, o tem obvestiti direktorja, in to zaradi event. začasne odstranitve z dela. Opozoriti bi bilo pri tem še, da je disciplinska komisija upravičena in dolžna izreči tudi one kazni, ki jih je sicer upravičen izrekati direktor ali pooblaščena oseba, in to v primerih kadar v svojem postopku ugotovi, da ni hujše kršitve delovne discipline. Končno bi bilo še opozoriti, da je tudi podana možnost obnove disciplinskega postopka in to v primerih in pogojih, ki jih določa zakonik o kazenskem postopku ter zahteve za varstvo zakonitosti v delavčevo škodo, vendar pa o teh izjemnih pravnih sredstvih ne bomo razpravljali, ker prihajajo praktično zelo redko v poštev in bi obravnavanje tega zavzelo prevelik obseg sestavka. Kot zadnje bi bilo važno opozoriti še na to, da se za postopek pred disciplinsko komisijo smiselno uporabljajo dolobče zakonika o kazenskem postopku, če ni v zakonu o delovnih razmerjih drugače določeno. Odstranitev z dela (suspenz) Direktor ali druga pooblaščena oseba lahko odstrani (ni pa dolžan tega storiti) delavca z dela, če je zoper njega uveden kazenski ali disciplinski postopek zaradi hujše -kršitve delovne discipline ali če je zaloten pri hujši kršitvi delovne dolžnosti. Če pa je delavec v priporu ali preiskovalnem zaporu, pa je direktor ali pooblaščena oseba dolžna izdati odločbo o odstranitvi z dela. Direktor mora predložiti odločbo o odstranitvi z dela v pretres upravnemu odboru na prvi naslednji seji, če pa je izdala odločbo tožiti upavnemu odboru, vendar pa ne direktno temveč potom direktorja. Upravni odbor lahko potrdi ali pa odpravi tako odločbo. Med odstranitvijo z dela ima delavec pravico do nadomestila za osebni dohodek po tarifni postavki za redni delovni čas v soraz-pooblaščena oseba pa jo mora istotako pred-merju z višino osebnega dohodka, ki se za ta čas izplača drugim delavcem, medtem, ko prejema delavec, ki je odstranjen z dela in se nahaja v zaporu ali priporu nadomestilo za osebni dohodek obračunan na podlagi povprečnega osebnega dohodka, ki ga je imel delavec v zadnjih 3 mesecih do meseca v katerem je bil priprt oziroma dan v preiskovalni zapor, tako kot to določa način obračunavanja nadomestila za letni dopust. Med prestajanjem zaporne kazni delavec nima pravice do osebnega dohodka oziroma do nadomestila. Materialna odgovornost Delavec, ki po svoji krivdi napravi podjetju škodo v zvezi z opravljanjem dela, mora to škodo povrniti. Delavec torej ni dolžan -poravnati vsake škode, ki jo napravi pri delu, temveč le ono, ki izvira zaradi njegove krivde. Ce stori škodo več delavcev, se ugotovi odškodnina posebej za vsakega delavca v sorazmerju z njegovo odgovornostjo za povzročeno škodo. Ce ni mogoče ugotoviti za vsake-,ga delavca sorazmerne odškodninske odgovornosti, morajo škodo povrniti v enakih delih. Postopek za ugotovitev in poravnavo škode začne direktor ali druga pooblaščena oseba. Škodo in okoliščine v katerih je nastala, njeno višino ter kdo je škodo napravil, ugoto- vi 3 članska strokovna komisija. Če ta dejstva in okoliščine niso sporni, se komisija ne ustanovi. Komisijo imenuje upravni odbor. Odločbo o povrnitvi škode do 10.000 din izda direktor ali druga v pravilih pooblaščena oseba. O povrnitvi škode, ki jo napravi direktor, do zneska 10.000 din izda odločbo delavski svet. Zoper odločbo direktorja ali pooblaščene osebe o povrnitvi škode ima delavec pravico ugovora na upravni odbor v roku 8 dni od dneva vročitve odločbe. Direktor nima pravice pritožbe proti odločbi delavskega sveta. Na podlagi odločbe upravnega odbora in delavskega sveta ni mogoče napraviti izvršbe, temveč se sme opraviti izvršba le s predlogom izdaje plačilnega naloga pri rednem sodišču po določbah zakona v pravdnem postopku. Odškodninski zahtevek preko 10.000 din se lahko uveljavlja samo pri pristojnem rednem sodišču. Iz opravičenih razlogov je lahko delavcu -popolnoma ali deloma odpuščeno plačilo odškodnine ter se taka odpustitev lahko le izda z odločbo delavskega sveta s soglasjem upravnega organa obč. ljudskega odbora, ki je pristojen za finance. Kjer to soglasje ni podano ali pa če je bila škoda storjena namenoma, se odločbe o dopustitvi plačila odškodnine ne more izdati. Prav posebno bi bilo opozoriti, da je podjetje odgovorno za škodo, ki jo delavec napravi posameznikom ali pravnim osebam v zvezi s svojim delom, vendar pa ima podjetje pravico zahtevati povrnitev zneska, ki ga je izplačalo, če je delavec povzročil škodo namenoma ali iz velike malomarnosti. Tak zahtevek podjetja napram delavcu zastara v 6 mesecih od dneva izplačila. Ta določila so nova in se doslej niso izvajala oziroma so bila v pravni praksi dokaj sporna. Novi predpisi pa urejajo ta razmerja dovolj jasno in nedvoumno, ter bo le od primera do primera presojati, če je bil pri delavcu, ki je povzročil škodo, podan namen povzročiti škodo, ali če je bila podana le velika malomarnost. Ce se slednje ne -bo dalo ugotoviti, podjetje ne bo upravičeno regresno zahtevati povrnitev vplačanega zneska za škodo. Izdaja Cinkarna Celje — Urejuje uredniški odbor — Za odbor odgovoren Janko Stadler — Izhaja mesečno — Tiska Celjska tiskarna, Celje