revija DruSiva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ORNITOLOŠKI IZLETI IZLET NA MARIBORSKI OTOK poročilo z društvenega izleta Damijan Denac Trinajst navdušenih in radovednih ornitologov se nas je 18. februarja 1999 zbralo pri Koblerjevem zalivu, kjer je med letoma 1935 in 1970 čez Dravo še vozil brod iz studenške na kamniško stran. Nekdanjih dravskih brzic in dolgega prodišča na levi strani otoka nismo več videli, pač pa so danes na tem delu Drave pozimi "običajni" mali ponirki, mlakarice. liske in rečni galebi, ki nas zagotovo niso razočarali. Presenetil nas je ne ravno pogost zvonec, a prav lepo se nam opazovana samica ni pustila ogledati. Pod jezom si je edini veliki kormoran značilno sušil peruti kar med plavanjem. Pred mostom na Otok nas je z višine ošinil še skobec, po prihodu na Mariborski otok se je spekter vrst zamenjal. Na zahodnem delu Otoka, kjer gozdno vegetacijo sestavljajo predvsem debele bukve, smo si lahko ogledali velikega detla, ščinkavca, dleska in poslušali petje brgleza. Glasna zelena žolna je pred našimi pogledi odletela. Udeleženci so morali verjeti na besedo, daje oglašanje, ki smo ga slišali, pripadalo kratkoprstemu plezalčku. Podobno je bilo tudi z. vinskim drozgom. Kdinole carar na vrhu smreke nas je počakal. Sprehod po valolomu na Otoku nam je ponazoril primer neposrečenega človekovega posnemanja naravnega okolja in procesov. Do postavitve hidroelektrarne Mariborski otok Drava Otoka ni nikdar odnašala (tudi ob katastrofalni poplavi leta 1851 s pretokom 4000 rn Vs). ampak je zaradi specifičnih geoloških in reliefnih okoliščin nanj le nanašala material. Še med graditvijo elektrarne leta 1946 je zmerna v isoka voda odplavila več kol 100 m zahodnega dela otoka s stoletnimi drevesi vred. Rušilno moč je dal Dravi človek zaradi sprememb, ki jih je napravil med graditvijo elektrarne v samem koritu reke tik pred Otokom. Zgrajeni valolom, ki naj bi posnemal prejšnje naplavljanje Otoka in mu povrnil prvotno velikost, pa ne deluje. Kmalu preden smo sklenili našo pot po Otoku, so se na Dravi med rečnimi galebi pokazali še trije rumenonogi galebi, sicer na tem delu reke pozimi redni gostje. v Želji nekaj mladih, nadobudnih in nadvse obetavnih ornitologov po dodatnem znanju smo skušali ustreči tako, da smo se po formalnem zaključku izleta odpravili še na Meljsko jezero. Opazovani novi vrsti dneva, labod grbcc in sivka, ob koncu nista bili tako pomembni kol prijetno in sproščeno ozračje, ki so ga ustvarili udeleženci, to pa je nenazadnje ključ uspešnega druženja in učenja drug od drugega. 28 ORNITOLOŠKI IZLETI l-oio Damijan Dfnac "Kdo koga opazuje?", utrinek z Meljskega jezera po končanem izletu na Mariborski otok PROGRAM IZLETOV DOPPS ZA SEZONO 1099/2000 27. april 2000: Cerkniško jezero, vodita Leon Kebe in Dare Sere (061/125 07 51) Tradicionalni izlet bomo začeli ob 8.00 pri Cirilu (bife s kegljiščem v Dolenjem jezeru). Pričakovati je smrdokavre. repaljšeice, čmoglavc muharje. pobrežnike in prve rjave srakoperje... Obvezna oprema so škornji. 6. maj 2000: Kočevski Rog, vodi Miro Perušck (061/ 863 234) Dobimo se ob 8.00 na avtobusni postaji v Kočevju. Od tam bomo pot z avtomobili nadaljevali v Kočevski Rog. Zanimive vrste, ki jih lahko tu srečamo, so belohrbti in triprsti detel, siva in črna žolna ter kozača. 21. maj 2000: Murska šuma-Petišovci, vodi Franc Bračko (062/219 086) Ogledali si bomo nižinski hrastov gozd v najbolj vzhodnem koncu naše države. Prav zaradi odmaknjenosti so tukaj ostali ohranjeni številni mrtvi rokavi, ki so že zaradi številnih cvetočih lokvanjev in blatnikov v tem času prava paša za oči. Ostalo boste videli sami. Informacije pri vodji. 3. in 4. junij 2000: Pohorje, vodi Luka Božič (062/106 533) Pohorje sodi s strani ornitologov med redkeje obiskovana območja, čeprav nedvomno skriva marsikatero presenečenje. V obsežnih iglastih gozdovih gnezdi jo vrste, kot sta triprsti detel in koconogi čuk. medtem ko v višjih legah srečamo tudi prave "alpske" vrste, na primer brezovčka in komatarja. Največja posebnost Pohorja pa so številna barja na samem vrhu. Oba dneva bo po nekaj tir hoje. zato je zaželjena primerna kondicija. Prijavite se nekaj dni pred odhodom pri vodji izleta, kjer dobite tudi dodatne informacije. 24. april 2000: Vrbina - Dobrava - Jovsi - Bizeljsko, vodijo Andrej Hudoklin, Dušan Klenovšek, Hrvoje Oršanič, Mitja Vranetič in Vlado Balon (068/65 603) Dobimo se ob 7.00 v Brežicah pri gradu, od koder bomo najprej krenili na ogled splava za čigre in kolonije breguljk v gramoznici Vrbina. Nato se bomo sprehodili čez poplavni gozd Dobrava in izlet nadaljevali v Jovsih. kjer so ob Sotli še ohranjeni močvirni travniki. Svoje druženje bomo zaključili z opazovanjem kolonije čebelarjev na Bizeljskem.