CELJSKI TEDNIK Celje, 24. avgusta Leto XII. štev. 33 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISK< ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO VELIKE PRIPRAVE ZA SPREJEM VLAKA ^ „Bratstva in enotnosti" Vedno bolj se bliža dan, ko bo pripeljal vlak »Bratstva in enot- nosti« k nam v goste okoli 300 nekdanjih gostiteljev iz Srbije, Bosne in Hrvatske, ki so nudili v času zadnje vojne pregnancem iz celjskega okraja na svojih domo- vih toplo zavetišče. Vlak »Bratstva in enotnosti« bo odpeljal 13. septembra iz Beogra- da, kjer bo zbirališče vseh nek- danjih gostiteljev iz Srbije, ki so jih povabili pregnanci iz celjskega okraja za tri dni v goste. V Zida- nem mostu se bo odvojila približ- no enaka skupina — okoli 300 nekdanjih gostiteljev, ki bodo na- daljevali pot v kranjski okraj v goste nekdanjim tamkajšnjim pregnancem. Vlak »Bratstva in enotnosti« bo prispel v Celje 14. septembra v dopoldanskih urah. Ker je čas prihoda razmeroma kratek, ima pripravljalni odbor pri Zvezi združenj borcev celj- skega okraja polne roke dela. Vse tri komisije tega odbora — orga- nizacijska, propagandna in fi- nančna — bodo poskrbele, da se bodo gostje dobro počutili pri nas, čim bolj domače in prijetno. Pri- pravljalni odbor je tudi poskrbel, da bo vsak gost, preden se poda na pot sprejel že točen program bi- vanja v našem okraju z naslovom družine, pri kateri bo gost, in spo- minsko značko, na kateri bo upo- dobljen spomenik revolucije v Ce- lju s podpisom: vlak »Bratstva in enotnosti 1962«. Po okvirnem programu, ki ga je izdelal pripravljalni odbor, bo pri- rejen 14. septembra na Titovem trgu pred železniško postajo ve- ličasten sprejem, katerega se bo- do udeležili poleg nekdanjih pre- gnancev tudi številni Celjani. Na sprejemu bo govoril sekretar okrajnega komiteja ZKS tovariš Franc Simonič. Nato bodo gostje odšli k spomeniku revolucije na Slandrov trg, kjer bodo položili vence, mladinski pevski zbori pa jim bodo zapeli nekaj pesmi v pozdrav. Po kosilu v novem hotelu Celeia bodo gostje odpotovali v občine, kjer jih bodo sprejeli in gostili bivši pregnanci na svojih domo- vih. Poleg gostoljubja, ki ga bodo gostom nudile družine nekdanjih pregnancev, si bodo gostje ogle- dali še razne zanimivosti v občini in okraju, kar bodo organizirali občinski pripravljalni odbori. V celjski občini, kjer pričaku- jejo okoli 150 Nekdanjih gostite- ljev, se bodo drugi dan zjutraj gostje zbrali pred poslopjem ob- činskega odbora, nakar bodo od- potovali na ogled Celja, Velenja in Dobrne. Zvečer pa bo Delavski oder za njih uprizoril na Starem gradu Celjske grofe. Tudi po vseh ostalih občinah pripravljajo pe- stre programe, še posebej pa v laški občini. Gostje se bodo poslo- vili od svojih gostiteljev po ob- činah 16. septembra in se zbrali v Celju, kjer bodo dopoldne v mestnem parku priredili zanje promenadni koncert, po kosilu v novem hotelu pa si bodo v sku- pinah ogledali mesto Celje. Zve- čer bo slovo na železniški postaji, kjer jim bo spregovoril nekdanji pregnanec, pisatelj Fran Roš. Prebivavci celjskega okraja in še posebej Celjani bodo sprejeli svoje nekdanje gostitelje iz Sr- bije, Bosne in Hrvatske nadvse toplo in prisrčno. Tako se jim bo- do vsaj deloma oddolžili za ve- liko bratsko skrb in pomoč, ki so jo nudili našim pregnancem v najtežjih dneh. -ma Matevž Požarnik NOVI PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA SZDL V MOZIRJU Na nedavni seji občinskega od- bora Socialistične zveze Mozirje So med drugim razpravljali tudi o nekaterih kadrovskih vpraša- njih. Na lastno željo so razrešili dosedanjega predsednika tovariša Jožeta KOŽARJA. Za novega predsednika občin- skega odbora Socialistične zveze Pa je bil izvoljen tovariš POŽAR- NlK, načelnik oddelka za gospo- darstvo in finance ObLO Mozirje. VREME za čas od 23. avgusta do 2. septembra Okr(^ 29. avgusta padavine z ohladitvijo. V ostalem lepo vre- me. Dr. V. M. PARTIZANSKO SREČANJE NA PLANINI NA DOBERSKOVI DOMAČIJI V MANGI PRI PLANINI NA KOZJANSKEM SO V NEDELJO ODKRILI DVE SPO- MINSKI PLOSCI — ENO V POČASTITEV SPOMINA ŠES- TIM ŽRTVAM TE ZAVEDNE DRUŽINE, DRUGO PA V SPOMIN BIVANJA POKRAJINSKEGA KOMITEJA KPS ZA ŠTAJERSKO — RAZEN DOMAČINOV IN ŠTEVILNIH BOR- CEV IN AKTIVISTOV S KOZJANSKEGA SE JE SPOMIN- SKE SVEČANOSTI UDELEŽILO VELIKO ŠTEVILO GOS- TOV, MED NJIMI TUDI PODPREDSEDNIK ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE FRANC LESKOŠEK-LUKA. V nedeljo je bilo na Planini pri Sevnici vse živo in odeto v za- stave. V Magni pri Planini so se na Doberškovi domačiji v sonč- nem nedeljskem dopoldnevu zbi- rali borci in aktivisti s kozjan- skega podočja ter številni do- mačini in gosti k proslavi kra- jevnega praznika. Med gosti so bili zbrani na slavnostni tribu- ni tiidi .podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Lesko- šek-Luka, nekdanji komandant Kozjanskega odreda Marjan Je- rin iz Celja, predsednik Zveze združenj borcev za celjski okraj, narodni heroj Ivan Kovačič-E- fenka, nekdanji načelnik koz- janskega odreda Janez Rozman, predsednik OLO Celje Miran Cvenk, predsednik OO SZDL Celje ing. Andrej Marine in dru- gi. Svečanost, ki spominja prebi- vavce Planine na dva dogodka iz narodno osvobodilne borbe — in sicer na 17. avgust 1942. leta, ko so Nemci aretirali in odpelja- li v taborišča smrti številne dru- žine s tega območja, ter na isti dan 1944. leta, ko so partizani osvobodili ta kraj — je začel predsednik krajevne organizacije ZB na Planini Ivan Dobršek. V imenu občinskega združenja borcev ter v imenu Občinskega odbora Šentjur je nato govoril predsenik šentjurske občine Pe- ter Hlastec. V svojem govoru je orisal razvoj narodnoosvobodil- ne borbe na Kozjanskem. Med drugim je omenil, da je samo Planina z okolico dala preko 70 žrtev in tako prispevala velik krvni davek v borbah za osvo- boditev dežele. Še posebej pa je poudaril ve- lik prispevek zavedne Doberšfko- ve družine in med drugim dejal: »Te velike uspehe je bilo mo- goče doseči samo z nesebično pomočjo in zavestjo ljudstva. Prav zaradi tega je tudi Pokra- jinski komite KPS za Štajersko našel ugodne pogoje, da se je na- selil prav tu, kjer danes po dvaj- setih letih odkrivamo spominski plošči. Ta zaveden slovenski Do- berškov dom je nudil zatočišče Pokrajinskemu komiteju, ki je deloval v tej hiši od začetka ma- ja pa do julija 1942. leta, ko se je preselil h Grabenškovi mami v Podpeč pri Šentjurju. In prav zaradi sodelovanja z narodno- osvobodilnim gibanjem je za- vedna Doberškova družina žrtvo- vala kar šest družinskih članov, medtem ko je sin Ivan zbežal gestapu iz rok in odšel k parti- zanom.« Po govoru je sledil pester kul- turni program, ki so ga izvajali pionirji in pevski zbori z šent- jurske občine, mladinka Majda Gorišek in pionir iz šentjurske šole pa sta recitirala vsak po eno pesem. Pionirji in pionirke iz šole na Planini so še posebej po- zdravili udeležence svečanosti in izročili tovarišu Francu Leskoš- ku šopek rož, domačin Ivan Do- beršek pa je v znak priznanja za zaslugie prejel dve spominski sliki. Zatem so domačini in gostje odšli k Doberškovi hiši, kjer je podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek odkril dve spominski plošči. Eno v po- častitev spomina šestim družin- skim članom Doberškove hiše, ki so darovali svoja življenja za svobodo, drugo pa v spomin bi- vanja Pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko v tej hiši. Gostje, borci in aktivisti s Ko- zjanskega so skupaj z domačini preživeli ves dan v tem prele- pem planinskem kraju. V pri- jetnem razpoloženju in ob zvo- kih godbe na pihala iz Kapel pri Brežicah ter prepevanju parti- zanskih pesmi so obujali spomi- ne na težke, toda slavne dni. -ma- KMETIJSTVO NA PRVEM MESTU ... Ob koncu tega meseca bo v Slov. Konjicah zasedanje plenu- ma občinskega odbora SZDL. Glavna razprava bo okoli tekočih gospodarskih in političnih nalog v kmetijstvu, predvsem še v zvezi z letošnjo jesensko setvijo. Isto- ča.3no bodo obravnavali tudi pred- loge potrebnih ukrepov za izved- bo konkretnih akcij, ki jih bo ka- sneje potrdil še ljudski odbor. Pogled na* slavnostno tribuno z gosti, kjer je bila osrednja svečanost krajevnega praznika na Planini (zgoraj) — Doberškova domačija v Mangi, pri kateri so odkrili dve spominski plošči (spodaj) Muzej revolucije v Celju Na zadnji seji predsedstva Zve- ze združenj borcev za celjski okraj so med drugim razpravljali tudi o ureditvi muzeja revolucije v prostorih nekdanjega celjskega magistrata. Dela za preureditev magistrata v muzej revolucije so že stekla. Ustanovitelj muzeja in investitor' gradenj je Zveza združenj borcev celjskega okraja, izvršilec del pa je gradbeno podjetje Ingrad v Ce- lju. Vsi načrti za adaptacijo so že odobreni, razen za električno in vodovodno instalacijo, vendar predvidevajo, da bodo tudi ti v kratkem potrjeni. Vsa dela za ureditev bodo ve- ljala okoli 60 milijonov din. Za dela v letošnjem letu je prispeval 29,000.000 din OLO Celje, nekaj sredstev pa je v ta namen zbrala Zveza združenj borcev za celjski okraj. Manjkajoča sredstva za ureditev muzeja pa bo prihodnje leto prispeval tudi okrajni ljudski odbor v Celju. Računajo, da bo muzej revolu- cije urejen v novih prostorih že v prvi polovici prihodnjega leta in ga bodo oprli na dan borca — 4. julija. -ma Hmeljarji zadovoljni s pridelkom PRIČAKUJEJO SKORAJ ENAK PRIDELEK KOT LANI — POSKUS OBIRANJA HMELJA S STROJEM — UGOD- NEJŠA CENA NA SVETOVNEM TRŽiSCU. Savinjska dolina je ponovno oživela, zadihala je s pol- nimi pljuči. Prišel je čas obiranja, ki za dva tedna potisne v stran vsa druga kmečka dela, diružinske slavnosti in ses- tanke. Od zore do mraka, je njih pravilo, v petek in svetek, dokler ne pade zadnja hiaeljevka, dokler ni posušen zadnji žlahtni zeleni cvet. Ker sami Savinjčani hmelja ne bi obrali niti do zime, ko bi že porjavel in segnil, so tudi le- tos prišli obiravci iz vseh vetrov, največ pa iz vzhodnih gosto na- seljenih pokrajin; is Ptuj sik ega polja, iz Haloz, iz Hrvatskega Zagorja, iz Posavja in od dioi- god. Sodijo, da je tudi letos na delu najmanj 25.000 obiravcev. Za isvoje delo dobijo plačano po 60 din za škaf nabranega hmelja, kar je nekaj več kot v minulih letih. Razen tega dobijo seveda še hrano in prenočišče. Letošnji pridelek hmelja ne bo rekorden, vendar dovolj dober, tako da so hrpeljarji zadovoljni. Spomladi je kazalo dokaj slabše. Tudi kakovost je odlična. Zad- nji dežek pred obiranjem je prav dobrodošel, ker je na pešče- nih tleh že pritiskala suša. Ko bi sedaj le ne bilo preveč pada- vin. Računajo, da bo pridelka skoraj toliko kot lani, ko so ga nabrali 3.500 ton. Najmanj 90 odstotkov pridelka pričakujejo prve in druge vrste. Novost letošnje obiralne sezo- ne je nov stroj za obiranje hme- lja, ki so ga takrat dobili od za- hodnonemške-ameriške tvrdke. Pravijo, da se je v inozemstvu že dobro obnesel in da zamenjuje kakih 300 obiravcev. Stroju pri tem streže le kakih 25 ljudi. Z obiranjem so že pričeli. Rezul- tate dela stroja spremljajo stro- kovnjaki iz Hmeljarskega inšti- tuta, da bi ugotovili njegovo pra- vo vrednost. Gre predvsem za kakovost dela in ugotovitev, ko- liko hmelja se pri takem obira- nju izgubi. Stroj je postavljen v bližini no- vega hmeljkega skladišča v Žalcu, ki pa letos še ne bo go- tovo. Hmeljeve trte dovažajo na traktorskih prikolicah. Trto obe- sijo s spodnjim delom navzgor, nakar jo stroj dvigne in polagoma to pa odvoji od hmelja še liste, spušča med vrteče se bobne s prožnimi jeklenimi klini. Torej nekaj podobnega kot v mlatilnici. Rastlina je obrana v dveh treh minutah. Stroj odvoji stranske veje trte, ki jih nato še enkrat obere v posebnem obiralniku, na- Hmeljarji z zanimannjem sledi- jo delu novega stroja, ki naj bi mehaniziral še zadnjo fazo v pri- delovanju hmelja. Hmeljarstvo je v Savinjiski do- lini na visoki stopnji, lahko bi rekli na evropski ravni. S po- močjo agrotehničnih ukrepov in strokovno pomočjo instLtuta so uspeli po vojni hektarski donos pdvojiti. Ugotavljajo, da je pri^- delek še večji, če uporabljajo na- makalne naprave. Zal teh na- prav še ni veliko. Težnja druž- benega sektorja je tudi ustvar- jati kar največje pdantažne na- sade — do 50 in 100 hektarov ve- like, če so zato pogoji. To je se- veda perspektiva za naslednje leto. Povpraševanje po hmelju je na svetovnem trgu letos večje kot v zadnjih dveh letih. Zato pričakujejo tudi nekoliko ugod- nejšo ceno. -'ko Sindikalna orgonizacija Sovjetske zveze obiskola Velenje V Velenju se je prejšnji teden mudila na štiridevnem obisku šestčlanska delegacija sovjetske- ga sindikata delavcev-rudarjev, metalurgov in kemične industri- je Sovjetske zveze. Bili so gostje sindikalne podružnice rudnika lignita. Dodobra so si ogledali naprave velenjskega rudnika, s samoupravnimi organi rudnika pa so imeli večumi razgovor o delavskem samoupravljanju. Ogledali so si objekte družbe- nega standarda in bili izredno navdušeni nad celoto Velenja. Največ so se zanimali za vlogo sindikalne organizacije in njeno stališče pri reševanju pravic in dolžnosti članov delovnega ko- lektiva. Izgleda, da je urejenost mesta bila izredno všeč sovjet- skim gostom. -ik NOVA HALA LOŠKE OPEKARNE Opekarna v Ločah pri Sloven- skih Konjicah bo v kratkem pri- čela z gradnjo nove hale, v ka- teri bo okoli 400 površine. Izgradnja tega obrata je za ob- močje Loč vsekakor izredno važna. Lepo število delavcev iz tega kraja se sedaj vozi na delo drugam; nekateri od teh se bodo lahko zaposlili v novem obratu. Še važnejše na bo to za zaposli- tev ženske delovne sile. saj se sedaj zaposlujejo edinole v po- letni sezon'i na tamkajšnji ope^ karni in obratu kmetijske za- druge. V Slovenskih Konjicah pa predvidevajo razširitev Tapet- ništva, in sicer na račun prosto- rov, ki jih sedaj uporablja mi- zarstvo. Več razprav je bilo tudi o upo- rabi gospodarskih poslopij kme- tijskega gospodarstva. V njih naj bi namestili nekatere obrtne de- lavnice. V. L. 2 CELJSKI TEDNIK STE V. 33 — 24. avgusta 1962 Ce se razgledujemo po naši obli, ae nam zadnji dve leti vedno znova ustavlja oko na Kongu in nekaj manj na Angoli, portugal- ski koloniji. Za Kongo so nekaj časa govorili, da utegne postati druga Koreja, češ prav tako je razdeljen na dva dela, vsak od njiju pa se naslanja na eno od obeh velikih sil, ki se spopadata zdaj tu zdaj tam za prevlado na planetu. Vendar primera s Kore- jo ne drži povsem, saj se po ko- rejski vojni opaža, da hladno voj- no nobeden ne mara pritirati ta- ko daleč, kot se je pritirala ravno na Koreji. Afriško leto, leto 1960, je bilo tudi leto Konga. Konferenca v Bruxellesu, volitve, parlament, vlada, vse je šlo gladko od rok in vendar ni steklo tako, kot je ho- telo osvobodilno gibanje. Belgij- skim kolonialistom ni šlo v račun, da bi Kongo sam imel besedo nad uranijem, bakrom, nad diamanti in drugim bogastvom, prišlo je do intervencije, pred katero so kapitulirali tudi Združeni narodu Zakaj? Ce odgovorimo na to, nam je kongoško vprašanje po- vsem jasru). Indirektna pomoč OZN intervenciji je imela svoj vzrok v dejstvu, da se Zahod ni mogel pobotati s tem, da bi tako bogata afriška dežela postala ne- odvisna, neodvisna od blokov, ne- angažirana. Lumumbo so zaradi njegove orientacije na neangaži- rfinost napadli kot prokomunista. posebno še, ko je prosil za pomoč zoper belgijsko intervencijo na Vzhodu in pri OZN. Za pomoč pa je zaprosil tuM ZDA, kar pomeni, da je v resnici delal za popolno- ma neodvisni Kongo. Da je bil to kamen spotike, se vidi tudi iz kasnejšega razvoja, vse do likvi- dacije Gizenge. V Kongu namreč ni moglo priti do korejske rešitve, do podelitve interesnih sfer, ker bi to pomenilo, da bi bilo pol Kon- ga svobodnega pol pa ne. To pa bi pomenilo boj vse dotlej, da bi bil ves Kongo svoboden. Edina rešitev je torej nevtralnost, ne- angažiranost. Realizacija te za- misli je zaenkrat sen. K temu je pripomogla tudi OZN, ker je na videz s svojim stališčem »neinter- vencije<-< omogočala intervencijo Belgije in Zahoda, politika ►>ne- vmešavanja*<, je omogočilo neoko- lonializem v Kongu. V tem po- gledu OZN ni od leta 1960 nič na- predovala, nasprotno, Varnostni svet je pravzaprav na strani ti- stih, ki so za popolno likvidacijo Lumumbine dediščine. Afriški osvobodilni boj doslej nima kon- kretnih uspehov zaper kongoško kliko Kasavubu — Combe — Ka- londži, nič ne kaže na reafirma- cijo ustavnosti in legalne vla- de, čeprav so dokumenti sestanka v Akri leta 1961 glede tega popol- noma jasni in govore za tako ure- ditev Konga, kakršno predlagajo neangažirane države. Spričo take soseščine nam je lažje razumeti, kako more dikta- tor Salazar Angolo oklicati za se- stavni del portugalske države. Go- tovo v OZN ne bo preveč razburje- nja, če se hoče na ta način izogniti vsaki obveznosti, ki jih OZN na- laga glede na poročilo o nesamo- upravnih teritorijih. Jasno je, da je portugalska kolonija kljub ne- katerim nevšečnostim, ki iz tega izvirajo za zahodni svet, vključena v atlantski »lager-'" in se s tem prikrivajo nemogoče razmere v Angoli. Salazar je domače prebi- vavstvo razdelil v civilizirane in necivilizirana. Med prve je prištel komaj 1 % črncev, s čimer je praktično vse črnce proglasil za nepolno pravne portugalske dr- žavljane. Komaj 10 % Angolcev je pismenih, od 5 milijonov do- mačinov študirajo le štirje črni študentje na portugalskih univer- zah. Portugalski kolonisti odkrito priznavajo, da to stanje vzdržuje- jo zato, da bi izobraženi črnci ne budili nacionalne zavesti. Tako stanje je med drugim odraz 30 let trajajočega klerofašističnega režima na Portugalskem, ki zara- di svoje omejenosti ni znal in ni hotel kolonizacije drugače voditi, danes pa je moral Angolo na širo- ko odpreti tujemu kapitalu, s tem pa je prevzel obveznosti, da njegove investicije zavaruje. V takem položaju stoji Angola pred dolgotrajnim in težkim bojem za najosnovnejše človečanske pra- vice. Kolonializmu sicer zvoni, to pa še ne pomeni, da bo svoboda sama od sebe prišla. T. O. USPEHI IN TEŽAVE Kolektiv Tovarne gospodinjske opreme ^»Gorenje« v Velenju si je v dobrem desetletju svojega ob- stoja ustvaril takšen ugled, da dandanes ni vprašanje prodaje raznoterih izdelkov, saj je celo povpraševanje za izvoz izredno veliko. Podjetje je v prvem pol- letju izvozilo okrog 1000 plinskih štedilnikov, v teku pa so razgo- vori mešane poljsko-jugoslovan- ske komisije za izvoz 10.000 šte- dilnikov za trda goriva. Nerešeno je vprašanje izvoza v ZDA, kjer se zanimajo za večje število elek- tričnih plinskih kuhalnikov, med- tem ko je celotna proizvodnja tuf- blokov prodana v Zahodno Nem- čijo, pri čemer je omembe vredno, da so uspeli prodajno ceno dvig- niti za skoraj 30 odstotkov. Ob teh ugotovitvah, ki vsekakor kažejo na izredno prizadevanje kolektiva, pa je človeku prav tež- ko, ko ti člani kolektiva z gren- kobo povedo, da so v sedmih me- secih dosegli le 86 odstotkov pred- videne proizvodnje. Vzrok izpada 14 odstotkov proizvodnje je še vedno v nerešenem vprašanju emajliranja. Povprečne mesečne potrebe za emajlirano pločevino znašajo okrog 80 ton. V lastni peči za emajliranje pa je kolektiv pro- izvodnjo uspel dvigniti od 38 na 58 ton. Preostanek pa bi morala po dogovorjenih pogodbah kriti Tovarna emajlirane posode v Ce- lju. Vedno znova pa se dogaja, da jim ne opravljajo del niti v roku, še manj pa dogovorjenih količin. Tako so na primer v prvi tretjini avgusta emajlirali le 3,5 tone. Ob takšnih pogojih je kolektiv nemo- čen in je njegov uspeh pač odvi- sen od »dobre ali slabe volje-« ko- lektiva, ki dela usluge. Glavni vzrok je torej v po- manjkanju zadostnih količin emajlirane pločevine in od tod iz- vira vprašanje slabo izkoriščenega časovnega fonda ter padec pro- duktivnosti. Kolektiv vidi edini izhod v gradnji dodatne peči za emajliranje — tako, da bi poizku- šali sami kriti lastne potrebe. Ni pa to edina ovira. Tudi 6,98 odstotkov polletno povprečje bol- niškega staleža je preveliko breme za kolektiv, posebej še zato, ker večina bolnikov boleha po dan, dva ali tri. Čeprav ima podjetje že dlje časa izredno dobre stike z zdravniško službo, vendarle ce- lo neposredni proizvajavci godr- njajo nad tolikšnim izkoriščanjem zdravstvenih uslug in želijo, da se uvedejo ostrejše mere. Podjetje se je potrudilo, da je preskrbelo za svoje delavce večje število ležišč za dopust na morju — in to v Selcah ter na Rabu. Po- kazalo pa se je, da je interes bil v skladu z anketo, ki so jo izvedli pred začetkom sezone, saj je do- slej koristilo te možnosti le šti- rideset delavcev. Sindikalna organizacija v pod- jetju se je odločila tudi za grad- njo obrata družbene prehrane, ki bo nudil vsem zaposlenim dva ob- roka dnevno. Za adaptacijo objek- ta so vložili okrog 1,5 milijona di- narjev. Najtežji problem podjetja pa je vprašanje novogradnje. Prosto- ri, kjer gostujejo, stari jašek, se bodo v nekaj letih — predvidoma do leta 1967 — začeli ugrezati, za- torej je vsakršna rekonstrukcija objektov skorajda negospodarska in je edina rešitev za tako solidno in veliko kovinsko predelovalno industrijo, da čimprej začne z no- vogradnjo na predvidenem pro- storu — v bližini železniške po- staje v Velenju. -ik HMEUSKA SEZONA tudi v Konjiški občini Tudi v konjiški okolici so te dni pričeli z obiranjem hmelja. Kme- tijski strokovnjaki menijo, da bo letošnja letina dala srednje dober pridelek. Zaradi slabega in hlad- nega vremena do konca junija se je dozorevanje in obiranje zakas- nilo za nekaj dni. Med obiravci je tudi precej šolske mladine, ki si bo s prisluženim denarjem naba- vila potrebne šolske potrebščine. Motiv iz Robanovega kota Foto: Zdravko Vidmar Besede ne zaležejo zmeraj TUDI MOZIRSKA OBCINA NAJ BI BILA VKLJUČENA V CELJSKO MEDOBČINSKO SKUPNOST ZAVAROVANCEV Pred dnevi so razpravljali na skupni seji Občinskega odbora SZDL in Občinskega sindikalne- ga sveta Mozirje o ustanovitvi komunalne skupnosti zavarovan- cev in o potrošnji skladov social- nega zlasti pa zdravstvenega za- varovanja v prvih sedmih mese- cih letošnjega leta. Ker ni pogo- jev za ustanovitev samostojne ko- munalne skupnosti zavarovancev, so sklenili, da se območje mozir- ske občine priključi celjski med- občinski komunalni skupnosti za- varovancev. Ko so govorili o potrošnji skla- dov socialnega in zdravstvenega zavarovanja, so ugotovili, da so le-ti v prvih sedmih mesecih le- tošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta precej porastu. Odstotek dela nezmožnih je narastel na nekaj več kot 6 od- stotkov, kar predstavlja izgubo nad 18 tisoč delovnih dni. Ce pa prištejemo še bolovanja do 7 dni, pa je izpad še večji. Vzroki za to so predvsem v gripi, nesrečah pri delu in izven dela, v porodniških dopustih, raznih klimatskih zdrav- ljenjih in nekaterih stalnih obo- lenjih. Na zelo visok odstotek izo- stankov vplivajo tudi tisti ljudje, ki v času bolniškega staleža opravljajo doma ali drugje celo najtežja kmetijska dela. Število ambulantnih pregledov je narast- lo na 34 tisoč, kar pomeni, da je bil vsak občan 2-krat in pol pri zdravniku. Tako stanje pa je ne- normalno in terja hitrih in teme- ljitih ukrepov, da se potrošnja skladov socialnega, zlasti pa zdravstvenega zavarovanja vskla- di z dinamiko porasta narodnega dohodka. Tudi pri stroških za zdravila je bil zabeležen porast. To je bilo najbolj občutno v me- secu juniju, kar dokazuje, da se je precej zavarovancev hotelo za- ložiti z zdravili še pred uvedbo lastnega prispevka za zdravila. Do konca julija letos je bilo izdanih 29 tisoč receptov, kar predstavlja vrednost zdravil blizu 12 milijo- nov dinarjev. O vseh teh problemih, ki na- stajajo v zvezi s socialnim zava- rovanjem, so organi samouprav- ljanja in politične organizacije v številnih podjetjih že razpravlja- li. So pa tudi podjetja in ustano- ve, kjer o tem še niso govorili. Vendar, kot vse kaže, besede ne zaležejo zmeraj. Poudarili so, da je nujno o vsem tem ponovno raz- pravljati na bližnjih predvolivnih sestankih za volitve delegatov v komunalno skupnost zavarovan- cev. SEDAJ SE TOPLE GREDE Velenje in vsa Šaleška dolina sta mnogo pridobila z rastlinja- kom s toplovodnim ogrevanjem, saj je bil zelenjavni trg v letoš- nji pomladi in dokaj muhastem uvodu poletja vseskozi dobro za- ložen z domačo zelenjavo. Tako se je slednjič prenehalo veliko ro- manje na celjski trg, ki je bil do nedavna najdostopnejši kupcem iz Velenja. Res je, da cene niso bile nič cenejše od celjskih — v mesecu juliju celo višje — ven- dar pa je bila odločilna predvsem kvaliteta, saj je prodaja pokazala, da je domačega pridelka še pre- malo. V zvezi s kombinirano proiz- vodnjo zelenjave so pred časom začeli s pripravljalnimi dela za gradnjo nizkih toplih gred, kate- re nujno potrebujejo za vzgojo sadik za rastlinjake. Nizke grede bodo zavzemale površino 50 arov in verjetno bodo že v jeseni lahko sejali seme v te nove grede. Šaleška dolina POSTAJA ZA TURISTE VEDNO BOLJ ZANIMIVA V nedeljo so v Velenju s kuli- narično razstavo v prostorih ho- tela Pake in veliko tombolo, ka- tere se je udeležilo prđko 20.000 ljudi, uspešno zaključili turistič- ni teden. V osmih dneh, polnih sonca in pravega poletnega raz- položenja, se je udeležilo razno- vrstnih razstav, tekmovanj, pri- reditev in zabav izredno veliko število tujih in domačih gostov ter domačinov. Uvod v turistični teden je bil žal odet v črnino in žalovanje, kljub temu pa si je izredno okus- no opremljeno razstavo TURI- ZEM V SLIKAH v prostorih de- lavskega kluba ogledalo preko 1000 ljudi. Poleg izredno uspelih prome- nadnih in večernih koncertov mladinske rudarske godbe na pi- hala — ti koncerti bi naj postali enkrat tedensko potreba v času sezone — ter gostovanja beograj- ske filharmonije, ki je izvedla svoj koncert na ploščadi pred kul- turnim domom, je nedvomno za samo turistično dejavnost bila najpomembnejša svečana seja tu- rističnega društva Velenja, na ka- teri so obravnavali pot razvoja turizma v Velenju in neposredne naloge. Za najvažnejšo nalogo smatrajo dokončno ureditev ru- darskega muzeja, ureditev Hude luknje in modernizacijo dovoza do nje. Seveda jih čaka še kup manjših prav tako zahtevnih na- log, če hočejo, da bodo res uspe- li. Prepričani pa so, da bo spo- jitev turističnih društev Velenja in Šoštanja dala dobre pogoje za razvoj turizma v celi dolini. Ša- Odlično pripravljena jedila so pri vabila veliko občudovavcev leska dolina obeta ob primernem vlaganju v turistične objekte lepo bodočnost, kajti biser doline — arhitektonsko in estetsko dovrše- no mesto Velenje, vsajeno v ču- dovito okolico z izredno ugodni- mi klimatskimi pogoji, ter nešte- timi izletniškimi točkami in jeze- rom so poroštvo, da niti sredstva niti delo ne bodo zaman. Izredno uspela in dobro obi- skana kulinarična razstava kuhi- nje hotela Paka je dokazala, da je le-ta sposobna ustreči še tako za- htevnim okusom gostov. Žal je turistični teden v Ve- lenju imel podobno hibo kot v Šoštanju, saj je bil zgolj in le delo samih turističnih in gostinskih delavcev, ne pa vseh gospodar- skih in družbenih organizacij. Tež- ko dojemljivo je, zakaj se pred- stavniki podjetij in občinskega ljudskega odbora niso udeležili slavnostne seje, čeprav je vsem jasno, da turizem vse bolj pred- stavlja pomembno gospodarsko vejo. Tombola v Velenju že v dopoldanskih urah je več kot tisoč ljudi postopalo po pro- storu, namenjenem za tombolo in nestrpno pričakovalo začetka. Okrog druge ure popoldne pa so se od vsepovsod .začele stekati velike množice in okrog tretje ure je bil prostor med hotelom Pa- ka in novogradnjami nabito poln. Več kot 20.000 ljudi se je preri- valo in nestrpno pričakovalo »srečo«. Le-ta pa je, kot vedno, na- klonjena le redkim. In tokrat se je sreča — tombola z glavnim dobitkom — avtom Zastava 750 — nasmejala 12-letni Ivici Pusti- nek iz Šentilja. Čeravno je marsikdo kazal skremžen obraz, ker je čakal le še na eno ali dve številki, so vendar vsi občutili in privo- ščili srečo otroku 11-članske družine, ki se preživlja na mali kme- tiji. Ivica je sedmi otrok od devetih in obiskuje 6. razred I. osnovne šole v Velenju. Ko smo jo povprašali, obdano od gneče radoved- nih gledavcev, kako se počuti in če je srečna, je vsa v solzah od- vrnila: Kje je ata? Glas o sreči potuje naglo in tako se je tudi Ivičin oče kmalu znašel ob njej in tudi njemu je srečno naključje privabilo toplo solzo v oči. Ivica vsa zmedena odgovarja na vprašanja napoveđovavca PRIUCITVENI TECAJ »KO-KO« Podjetje usnjene in tekstilne konfekcije »KO-KO« v Slov. Ko- njicah bo priredilo krajši tečaj za mlajša dekleta, ki imajo veselje do priučitve v šivanju. Z ozirom na povečanje in razširitev proiz- vodnje bo podjetje rabilo več no- vih delavk, katere bo izbralo iz- med najboljših tečajnic. Strokov- na predavanja bodo imeli moj- stri, ki so že dalj časa zaposleni v tej stroki. RAZPRAVE O SKUPNOSTI ZAVAROVANCEV V KONJICAH UKREPI PROTI "NAMIŠLJENIM BOLNIKOM" v političnih vodstvih konjiške občine potekajo v teh dneh raz- prave o bodočih nalogah social- nega zavarovanja, znižanja izo- stankov zaradi bolezni in nezgod, o tolmačenju novega zakona o zdravstvenem zavarovanju. Z ozi- rom na število zavarovancev me- nijo, da v občini ni možnosti za ustanovitev samostojnega zavoda, zato predlagajo, da bi se priklju- čili k bodočemu celjskemu zavo- du. V teku tega meseca bodo vse gospodarske organizacije in usta- nove napravile imenske sezname vseh delavcev, ki so bili v zadnjih treh letih v bolniškem staležu. Na ta način bodo ugotovili tudi vzro- ke bolezni in njeno trajanje. Zbrani podatki bodo vsebovali še površino zemljišč, ki jih posamez- ni delavci posedujejo. Tako po- drobna analiza bo torej podala jasno sliko, kateri delavci so naj- večkrat bolni in seveda tudi, v katerem letnem času. To bo za- gotovo dalo osnovo za bodoče ukrepe, ki jih bodo morali pričeti izvajati vsi organi proti tistim bolnikom, ki bolezenski dopust iz- koriščajo za svoja privatna dela. Precej razprav je bilo tudi že okoli poostrene kontrole nad bol- niki oziroma zavarovanci, ki so v bolniškem staležu. Nekatera več- ja podjetja sicer imajo svoje last- ne kontrolorje, ki pa poleg tega opravljajo še druge naloge. Več predlogov je bilo že okoli ideje, naj bi za vsa podjetja in ustanove v občini bil samo en kontrolor pri podružnici zavoda za socialno zavarovanje. Ker bodo v bodoče podjetja ob 30-dnevnem plačilu nadomestil mnogo bolj zainteresi- rana za znižanje teh izdatkov, menijo v političnih organizacijah, naj bi del stroškov za kontrolorja plačale gospodarske organizacije. ustanove in zavodi. Po okvirnih podatkih odpade na izostanke do 30 dni okoli 70 odstotkov vseh bolniških dni, kar se bo v prihod- njem letu izplačevalo v breme podjetij. Seveda se tu in tam po- rajajo tudi mnenja proti kontro- li, toda sedanje stanje narekuje, da bo potrebno uveljaviti take ukrepe, ki bodo dovolj učinkoviti. Ob celotnih razpravah iz tega področja bo po predlogu politič- nih organizacij potrebno posvetiti posebno pozornost tolmačenju in razlaganju novega zakona o zdravstvenem zavarovanju. Da bi zavarovance lažje ter podrobne- je seznanili z novimi zakonskimi določili, bo delavska univerza pri- pravila krajši seminar za pred- stavnike podjetij in ustanov, le-ti pa bodo kasneje vodili sestanke z zavarovanci. V. L. CELJSKI TEDNIK STEV. 33 — 24. avgusta 1962 3 Najlepši dom oddiha na Jadranu v majhni dolinici pred Pira- nom, strmo izpod glavnega cesti- šča in križišča in v bližini Pirana in Portoroža so kar trije domovi oddiha kolektivov iz celjskega okraja. V slikoviti dolinici, ki ima celo za ta kraj značilno sladko jezerce, imajo svoje domove od- diha velenjski rudarji, zabukov- ški rudarji in celjski kolektivi, ki so združeni v počitniški^ skupno- sti. Fiesa je to, znano ime — po zvoku morda tuje, toda pomeni prijeten kraj za oddih. Zlasti ve- lja to za letos, ko so urejene ne- katere pomanjkljivosti, ki so lani nekoliko kvarile splošni vtis. Ta- ko so letos bistveno urejene raz- mere v Celjskem domu, plesišče je zaživelo, za naslednjo sezono pa napovedujejo tudi redne pro- metne zveze s Portorožem, kjer so vsak večer znane portoroške prireditve. Razen jezerca pa je za Fieso vsekakor najbolj značilen novi dom oddiha velenjskih rudarjev, ki še ni dograjen. Dom bo imel skupaj tri velike stavbe, prva je že zgrajena in v njej so letos že bivali velenjski rudarji. Zraven pa gradijo še dve podobni poslop- ji, istočasno pa bodo uredili tudi novo jedilnico. Arhitektonsko je dom velenj- skih rudarjev nekaj posebnega, kar ne srečamo na vsem Jadranu. Stavba je grajena iz prečnih sten, ki so različno obarvane, tako da daje obronku, na katerega se dom naslanja, skupaj z zelenim ozadjem, čudovito podobo. Notra- nja ureditev je čudovita, tudi pla- žo so lepo uredili, ki je v tem ma- lem delu slovenskega Primorja čudovita in ima še to prednost, da je ob vetrovnih dneh morje moč- no valovito, kar je za mnoge ko- pavce izreden užitek. Ob obisku v Fiesi sem se pogo- varjal z mnogimi Velenjčani. Prav zadovoljni so z letovanjem in zares mnogi so povedaH, da sredstva, porabljena za dom oddi- ha delovnih ljudi, niso zaman za- pravljena. Že letos bo v Fiesi le- tovalo okoli 500 velenjskih rudar- jev, naslednje leto jih bo še več. Kajti gotovo je, da je več kot vsaka propaganda ah prigovarja- nje vredno pripovedovanje tova- rišev, ki so preživeli prijetno leto- vanje, in sicer v lastnem domu in ne da bi jim bilo treba nositi de- nar v kovčku. Kajti velenjski ru- darji so že pred začetkom sezone proučili možnosti, ki obstajajo in so tudi uspeli znižati dejansko ekonomsko ceno dnevnega penzi- ona. Istočasno smo v Fiesi srečali tudi skupino slovenskih potaplja- čev, ki so se urili v potapljanju v večje globine. Taborili so ob je- zeru, med njimi pa sta bili tudi dve drzni deklici. Kopavci so jih lahko videli vsak dan, ko so se s svojega splava spuščali v globino. Tedaj, ko smo jih obiskali, so šele začeli. Toda tudi globine preko petnajst metrov, so povedali no- vinci, so nekaj posebnega. Doli je drugačen, a čudovit svet. In dalj, ko gremo navzdol, so še dodali, bolj čudovito se zdi človeku. Ne- navadno, tajinstveno in tiho — to- da polno življenja in ne samo ri- be, vsemogoče morske živali so že videli in tudi posneli. S seboj so namreč imeli posebno pripravo, v katero se vloži fotograski aparat, tako da je možno fotografiranje pod vodo. Nekaj filmov so tudi razvili, da bi ugotovili, če so vsi elementi za snemanje pravilno nastavljeni. Dejali so, da bodo pri naslednjem snemanju upoštevali nekatere korekture, da pa so že v prvem hipu kar dobro uspeli. Lov s kamero pod vodo je nam- reč dosti bolj zanimiv, so zatrje- vali, kot lov s puško. Nekoliko težav jim je povzro- čilo valovito morje, ki jim je en- krat pokvarilo splav. Toda kmalu so ga popravili in se lotili dela za prodiranje v globino po določe- nem načrtu, ki so ga že prej iz- delali njihovi inštruktorji. V Fiesi je med drugimi sindi- kalnimi domovi tudi celjski sin- dikalni dom. Ta dom so v okviru počitniške skupnosti in s pomočjo občinskega sindikalnega sveta v Celju uredili nekateri manjši celj- ski delovni kolektivi, ki bi si si- cer svojega lastnega doma sami ne mogli zgraditi. Z bivanjem v domu so letošnji letoviščarji zelo zadovoljni, vendar pa slabosti iz lanskega leta še vedno močno vplivajo na zasedenost doma. Na tem primeru lahko ugotovi- mo, kako eno samo leto slabega delovanja (lani) lahko vpliva na uspešno poslovanje tudi sindikal- nega doma. Kajti enako kot v od- prtih domovih je tudi za domove delovnih kolektivov bistvena eko- nomska cena oskrbnega dne za enega letoviščarja. Jasno je, da nezasedenost doma vpliva na re- lativno povečavanje stroškov in na večje težave. Tako je občinski sindikalni dom bil vsaj v začetku sezone, dokler so se Celjani zaradi slabih izku- šenj iz preteklega leta zanj le s težavo odločili, slabo obiskan. Le- tošnje urejene razmere pa so sča- soma popravile ^>slab glas« in go- stje so v večjem številu začeli pri- hajati v dom. Urejene razmere v Fiesi pa so to še pospešile. Dokaj razumljivo pa je, da je morala uprava počitniške skupnosti vlo- žiti precej truda predno so posta- vili počitniški dom manjših celj- skih kolektivov na raven ostalih. Ce primerjamo ta dom letos z ostalimi, lahko celo rečemo, da je prehrana letos v tem domu da- leč iznad povprečja. Od Fieđe smo se poslovili in prav žal nam je bilo, da ni bilo nekaj več časa. Saj so bile tudi ure bivanja v tem kraju prijetne, razgovori z našimi ljudmi pa mamljivi. Res škoda, da ni bilo časa, toda — morda se naslednje leto znova srečamo. Mile V prijetnem pomenku Afriški študentje v Celju Ob koncu prejšnjega tedna so bili v Celju in v celjskem okraju v gosteh afriški študentje, ki štu- dirajo v Ljubljani. Med petnajsti- mi študenti, ki so v Celju obiska- li razen drugih manjših tovarn tu- di Emajlirko, je bilo največ štu- dentov tehniške fakultete. Bili pa so vmes tudi študentje medicine, stomatologije, prava in podobno. Popoldne so si ogledali Celje, nekateri pg so se kopali v celj- skem bazenu. Večina med ude- leženci tega študentskega zanimi- vega in poučnega izleta je šele nekaj časa v Sloveniji. Vsi pa so opravili kratki tečaj našega jezi- ka (srbohrvaščine) in jo obvlada- jo nepričakovano dobro. Tako smo se z njimi lahko pogovarjali v našem jeziku, na nekatera bolj pomembna vprašanja pa so po svoji volji raje odgovarjali v an- gleščini. Ko smo jih vprašali od kod so, so nam povedali, da so iz raznih dežel: iz Kenije, Rodezije in iz drugih afriških dežel. V Ljublja- ni so poštah prijatelji. Povedali so tudi, da z lahkoto sledijo pre- davanjem, da pa jim tudi izpiti, kolokviji in druge študijske ob- veznosti ne delajo posebnih te- žav. Za Celje so povedah, da je zelo urejeno mesto in da ga uvrščajo, vsaj po tistem, kar so doslej vi- deli, takoj za Velenjem, ki so si ga tudi ogledali. Velenje pa je bi- ser med mesti, ki smo jih doslej videli, so veselo dejali. V Emajlirki sta jim proizvodni proces in notranjo ureditev poka- zala tovariša Jamnišek in Fajs. Afriški študentje so po ogledu to- varne povedali, da so preseneče- ni nad notranjo ureditvijo prosto- rov in zlasti stranskih prostorov ter o skrbi za proizvajavce. Se- znanili so se tudi z osnovami sa- moupravljanja v tej veliki tovar- ni, nato pa so se poslovili. Kolek- tiv jim je izročil za spomin skromna darilca. Afriški prijatelji so našli tova- riše tudi popoldne na kopališču. Tam smo se nekaj časa pogovar- jali z enim (na sliki) ki se je v slovenščini pogovarjal z otroci in našimi dekleti. Eno izmed njih je spoznal že v Emajlirki. Prisrčen pogovor je tekel ves čas, otroci pa so bili prav presenečeni, da temnopolti študentje tako dobro govore slovenščino in da se z nji- mi brez težav lahko pogovarjajo. Naslednji dan so afriški štu- dentje zapustili Celje, zadovoljni in polni doživetij, domenili so se tudi z nekaterimi Celjani, da si bodo dopisovali, obljubili pa so, da bodo kmalu prišli še zasebno v Celje. Vec pozornosti POKLICNEMU USMERJANJU Že dlje časa se tu in tam slišijo očitki, ki ne samo, da niso umestni, ampak mečejo dostikrat napačno luč na vso službo poklicnega usmerja- nja. Za primer bom navedel nekaj takšnih mišljenj oziro- ma očitkov, ki se največkrat slišijo: # Škoda je sredstev za to službo, če mladina ne dobi tistega, kar si želi. # Služba premalo uspešno zaposluje in vključuje mladino. # »Pavšalizem-« pri poklic- nem usmerjanju itd. Torej, ker mladina ne mo- re uresničevati vedno svojih poklicnih želja, je nepotreb- no >4nvestiranje-« v to službo. Mislim, da ne bo potrebno dosti argumentov proti tak- šnemu mišljenju, saj je rav- no tu »ključ« — vzrok in tu- di že razlaga, zakaj mladina vedno ne more uresničiti svo- jih poklicnih želja. Morda je prav premala skrb za razvoj službe, premajhno »investira- nje« v te namene krivo, da včasih mladina ne dosega svojih ciljev oziroma želja. Poudariti je treba, da služba za zaposlovanje in poklicno usmerjanje delovnih mest sa- ma ne ustvarja. Njena nalo- ga je, da opozarja, daje pred- loge in »udarja na zvon«, ka- dar je potrebno. Pomagati službi poklicnega usmerjanja, ji zagotoviti sredstva za delo in razvoj pomeni več kot sa- mo omogočiti mladi genera- ciji lažje in pravilnejše vživ- Ijanje v proizvodno delo, po- klic in življenje nasploh — pomeni tudi preprečevati mladinski kriminal, potepu- štva in prestopništva. Pripomniti bi bilo treba še to: v razgovorih s starši se je dokaj udomačilo mišljenje, češ, da je družba edina po- klicana, da rešuje probleme poklicne odločitve, iskanja delovnih in učnih mest itd. Premalo poudarka je opaziti včasih na deležu staršev pri reševanju teh problemov. Res je, da je skrb vse družbe naj- večja, morda najodgovornej- ša in najpomembnejša za družbo — toda delež staršev mora biti tudi občuten. Ne- odgovorno in nepravilno bi bilo naložiti vse breme teh problemov službi, ki je še mlada tako po času, izkuš- njah kot strokovni usposob- ljenosti. Prav zaradi nekaj teh na- štetih vzrokov, nepoznavanja perspektivnih kadrovskih po- treb in premalo zainteresira- nosti vseh družbenih činite- Ijev, ki ne morejo in ne sme- jo stati ob strani pri proble- matiki poklicnega usmerjanja — tu mislimo tudi na osnov- ne šole in organizacijo Ljud- ske mladine — je danes po- klicno usmerjanje v mnogih primerih »pavšalno« in ne vedno v smislu perspektiv- nega planiranja kadrov. Tu nas čaka še ogromno trdega dela in razumevanja, čeprav rezultati niso vedno najbolj vidni, a toliko bolj pomembni za vsakega mlade- ga človeka, cele mlade gene- racije in vse družbe. Prav ta- ko pa je potrebno dati službi poklicnega usmerjanja pri- znanje in mesto v družbi, ki ji gre. Tabor prijateljev miru na Jadranu Lansko leto je bil osnovan na ja- dranski obali v Primoštenu pri Šibeniku mednarodni tabor »Ivo Lola Ribar«, ki po svoji izvirnosti predstavlja redkost, ne samo v Jugoslaviji, ampak v vsej Evro- pi. Ta tabor je še toliko večja po- sebnost zato, ker je osnovan na pobudo naših mladih astronomov iz Zagreba, kolektivrfih piscev svetovno znane knjige »Tragedija v vesolju.« Letovišče Primošten slovi tudi zaradi prvega turističnega obser- vatorija v Evropi. In še bolj za- nimivo je, da vsi obiskovavci go- vore v enem jeziku — v esperan- tu. Letovišče pa nima samo turi- stičnoekonomskega značaja. Celot- no življenje je tu povezano s spe- cifično kulturno in družbeno ak- tivnostjo. Semkaj prihajajo zlasti esperantisti iz evropskih držav. Tudi iz oddaljene Japonske pri- potujejo ljudje, ki jim je borba proti oborožitvi nadvse draga, za- kaj demon, ki se je prvič razbo- hotil nad Hirošimo in Nagasaki- jem, še vedno zadaja rane s svo- jimi strahotnimi kremplji. In rav- no zato je Primošten priznan kot forum, kjer se srečujejo prijate- lji, ki imajo plemenit cilj — ohra- niti mir. Samo do sredine letošnje sezo- ne so taborili v Primoštenu espe- rantisti iz dvanajstih držav. Bilo jih je nad petsto. Tuji gostje spoznavajo naše naravne lepote, gostoljubnost našega naroda in idejno privrženost za sodelovanje in krepitev prijateljstva z vsemi narodi. V Primošten prihaja mno- go časopisov in pozdravnih pisem iz številnih držav, ki izražajo na- vdušenje in občudovanje nad na- šo mladino, nad našim ljudstvom in deželo. Tovariš iz Danske je ob odho- du dejal, da mu je prijateljstvo, ki ga je doživel v Jugoslaviji nad- vse drago in da je naš humani- zem iskren in učinkovit. J. Rojs Dom oddiha velenjskih rudarjev v Fiesi Spominska prireditev na iVienini planini v nedeljo, 12. avgusta 1962 so lovci Zadrečke doline odkrili pri vhodu planinskega doma na Smre- kovcu spominsko ploščo lovcem, padlim v narodnoosvobodilni voj- ni na Menini. Na tej slovesnosti je imel slav- nostni govor v imenu Zveze zdru- ženj borcev tov. Tomo Brejc iz Ljubljane, ki je poudaril zbrani množici pomen naših padlih bor- cev in pozval vse navzoče, da vse- kdar in na vsakem koraku delajo na izvršitvi nalog, ki jih ima na- ša družbena ureditev. Govorili ^o še: republiški ljud- ski poslanec tov. Tone Kropovšek, za celjsko lovsko zvezo pa tov. Križnik, nato pa je predstavnik občine prevzel spominsko ploščo v varstvo, potem, ko jo je odkril tov. Brejc. Sledilo je polaganje številnih vencev. Vso slovesnost je turobno spremljal znani celjski lovec tov. Janez Dečman na svo- jem lovskem rogu. Prireditev je odprl in zaključil tov. Levar iz Bočne. Po odkritju se je razvila na prostem ljudska zabava. Nasproti planinskemu domu so odkrili pred leti spomenik vsem borcem, ki jih je vzela v svoje naročje Menina v času narodno- osvobodilne vojne. Tako bosta sedaj na Menini dva spomenika pričala zanamcem o velikem času, ki ga je častno pre- živel slovenski narod. Na prireditev so prihiteli lovci in planinci iz Zadrečke in Tuhinj- ske doline, iz Celja, Vranskega in Ljubljane v velikem številu. Ta dan je bilo zbranih gotovo preko 400 ljudi na tej lepi naši planini, ki je dala v težkih časih našim borcem zanesljivo zatočišče. Dr. M. (Ta članek smo objavili že v pretekli številki. Zal pa je tiskar- ski škrat zamešal imena v član- ku. Zato mislimo, da je naša dolž- nost do borcev in avtorja članka s tem sestavkom popraviti zmeš- njavo, ki nam jo je zagodel ti- skarski škrat.) FRAN ROŠ: SPOMINI NA SRBIJO 1941 1943 17 9. MALO NAOKROG IN NAZAJ Že skoraj leto dni sem bil z družino v Srbiji, ves čas brez posla ob mesečni denarni pomoči, katere vrednost se je ob rastoči dra- ginji nenehno manjšala. Nemci in nedičevci so moške klicah k na- borom za delovno službo ter jih pošiljali v borski rudnik, k Todtovi organizaciji in v Nemčijo. Pred tem se je bilo treba zavarovati. Ne da bi bil sam dal povod zato, sem prve dni junija 1942 prejel iz Beograda dekret, s katerim se dodeljujem na službo pri finančni dikreciji v Valjevu. Dolgoletnemu načelniku v finančnem ministrstvu dr. Martinu Pavlicu je tedaj uspelo, s proračunom omo- gočiti sprejem 300 nezaposlenim slovenskim učiteljem - pregnancem v srbsko službo ob priznanju pred vojno pridobljenih pravic. Pri tem so imeli prednost učitelji z družinami. Dr. Pavlic je bil nekoč celjski dijak, doma s Planine, in moj dober znanec, ki je meni Želel pomagati. Oditi iz Ćuprije, kjer sem si bivanje uredil, ni bilo lahko. To namestitev sem zato sprejel le pogojno, če namreč najdem v Va- ljevu stanovanje in pohištvo. Vlaki so tedaj vozili neredno. Iz Ćuprije v Beograd je vožnja trajala 7 ur, dalje v Valjevo pa še 9 ur. V valjevski finančni direk- ciji sem našel že 7 slovenskih učiteljev. Spoznal sem močno orga- nizacijo tamošnje kolonije 500 pregnancev iz Gorenjske, ki jo je odlično uveljavljal njen predsednik Cvetko Kristan. Meni je lju- beznivo nudila gostoljubje družina prof. Peca Segule, ki je poučeval tam na meščanski šoli. Tu je prebival novinar Vekoslav Spindler iz Maribora, ki mi je dal brati osnutek ustave nove Jugoslavije, ka- kršnega sem izdelal in v njem predvidel njeno republikansko in federativno ureditev. Pripovedovali so mi, kako se je že leta 1941 izmed njih več mladih Slovencev priključilo partizanom, med njimi eden z mojim priimkom. Od tod do Bosne ni bilo daleč. Opisovali so obleganje Valjeva po partizanih leta 1941 in grozodejstvo — pokol nad 365 Nemcem. Sploh pa so bili valjevski Gorenjci pogumnega duha in od partizanov, ki so jih četniki zajeli v zahodni Srbiji in jih izročili so mnogo vedeli o osvobodilni borbi v svoji ožji domovini. Že po 14 dneh sem si pri dr. Pavlicu izposloval nov dekret s premestitvijo k finančni direkciji v Kragujevcu, ki je njenemu ob- močju pripadala Ćuprija. Po toplem slovesu sem odpotoval v Kra- gujevac, kjer so osem mesecev prej okupatorjevi mitraljezi zločin- sko pokosili 7000 meščanov. Zgrozil sem se nad usodo tega zdaj skoraj mrtvega mesta. Mo- ški v njem so bili redki. Kar sem srečal žensk, so hodile v črnini. Večina trgovin je bila zaprta. Na šolah ni bilo pouka in ne mladine, ki so jo z nekaterimi profesorji in učitelji vred nacisti odpeljali iz razredov in postrelili. Večino stanovanj so preživeli prebivavci za- pustili in so ostala prazna. Nemški vojaki si ponoči niso upali na ulico, podnevi pa le v skupinah. V kragujevškem hotelu Gušić sem si takoj po prihodu rezer- viral sobo za eno noč. Hotelski vratar mi je priznal, da je Štajerec, in me hinavsko vpraševal, kako da sem prišel v Srbijo. la previd- nosti sem bil redkobeseden, saj je s stene vratarske lože zrla name slika Hitlerja s steklenimi, strupenimi očmi. V gosti temi, ki je vladala nad mučeniškim mestom, sem prišel večerjat v hotel. V kakšno jamo sem bil zabredel! Tu so sedeli sami okupaterjevi oficirji! Nekateri so igrali biljard. Mrko so se ozrh vame. Pojedel sem hitro in se zaklenil v sobo. Se preden sem mogel pod to streho zadremati, se je v noči razbesnela huda ne- vihta z viharjem, bliskom in gromom. Kakor da se bo podrl svet... Tudi v Kragujevcu sem našel dobre Slovence. Opisovali so mi kruto usodo tega kraja in se ozirali v bodočnost. Prihodnje jutro mi je direktor finančne direkcije Črnogorec dr. Drinčič izročil nov dekret. Po navodilih, ki mu jih je dal dr. Pavhč, me je dodelil v Ćuprijo. Ker pa tam ni bilo takšne direkcije, me je'mogel namestiti le pri davčni upravi. Po 5 urah vožnje sem se vrnil k družini in celjskim prijateljem, kakor da sem prišel »domov«. Na vsej tej poti sem bil nabral zanje dokaj novic in pozdravov od znancev. Med 300 slovenskimi učitelji, ki so postali »pomožni finansiski organi«, sem bil zdaj tudi jaz. Moja dva nova šefa, ki sta si sledila, sta obabila Crnogorca. Zadnjemu je bil brat Blažo Lompar, že leta 1945 generalmajor JLA. Ta »poreska uprava« je delala v hiši, kjer je pred več leti imela sedež Zveza srbskih zemljoradniških zadrug. Njen ravnatelj je bil nekaj časa Janko Lešničar iz Celja, ki so se ga kmetje tu še z vso ljubeznijo spominjali in obžalovali njegovo tragično smrt. Ko se je leta 1931 z dopusta v Celju vračal v Srbijo, je tik pod njegovim sedežem v mednarodnem brzovlaku eksplodiral tempiran peklenski stroj in ga raztrgal. To je bilo delo ustašev v Avstriji, od koder je vozil vlak. Po njihovem načrtu bi bil stroj moral eksplodirati na beograjskem kolodvoru, toda vlak je imel zamudo. 4 CELJSKI TEDNIK STEV. 33 — 24. avgusta 1962 Naloge v kmetijstvu tudi naloge Socialistične zveze Te dni so v konjiški občini sek- torska posvetovanja odbornikov SZDL in predstavnikov kmetijske zadruge, na katerih obravnavajo priprave ter naloge v zvezi z le- tošnjim sklepanjem kooperacij- skih pogodb v kmetijstvu. V zve- zi s tem je naš dopisnik zaprosil predstavnike kmetijske zadruge za razgovor, v katerem so mu po- vedali: Znano je, da konjiška občina ne predeluje preveč žita za lastne potrebe. Čeprav so se povečale površine posejane z žitom, nis- mo nikjer opazili večjih tržnih viškov. Spričo ugodne prodaje in cene pri živini, so kmetovavci upo- rabili večje količine žita za pita- nje živine. Ob taki situaciji je ra- zumljivo, da so kmetijski pridelo- vavci veliko bolj nastopali kot potrošniki moke oziroma kruha in dosti manj kot pridelovavci žit. V letošnji jeseni imamo v na- črtu zajeti s kooperacijskimi po- godbami okoli 250 ha pšenice in 100 ha ječmena. To so precej več- je površine kot lani. Razen tega ljudski odbor pripravlja odlok, ki bo podrobneje predpisal agroteh- nične in ostale ukrepe za dosego čim boljših pridelkov. Zajel bo seveda le nižinske predele, v ka- terih so podani vsi pogoji za se- tev pšenice. V nekaterih vaseh, kot v Spodnjih Zrečah in v Rađa- ni vasi so bili donosi že letos viš- ji, kot pa v vaseh okoli Konjic, čeprav so povsod v glavnem ize- načeni pogoji. To pove, da bo iz- vajanje predvidenega odloka za- delo tiste kraje, kjer že doslej ni- so storili vsega, da bi dosegli možne in zaželene uspehe. Kar se tiče zadruge ter obvez- nosti, ki jih bo z njimi sprejela, ne bo težav. Za oranje imamo na razpolago 18 traktorjev, ki bodo v ugodnih pogojih lahko opravili celotno delo. Tudi umetnih gno- jil bo dovolj za vse. To velja za dobro seme. Kljub temu, da je za samo iz- vedbo akcije še precej časa, pa menimo, da bo treba pohiteti. Po sedanjih posvetovanjih bodo kra- jevne orcanizaciie SZDL sklicale še sestanke svojih članov v tistih vaseh, kjer so dani pogoji za se- tev pšenice na večjih površinah. Te sestanke bomo zaključili v pr- vi polovici septembra, nakar bo- mo začeli s sklepanjem pogodb. Na sestankih bodo sodelovali tudi predstavniki kmetijske zadruge, ki bodo lahko dajali kmetovavcem potrebne obrazložitve. S tem bo- mo tudi zagotovili, da bodo poli- tične organizacije aktivno sode- lovale pri urejanju in reševanju te tako važne naloge. Naj na koncu dodamo še to, da predvidevajo v konjiški občini na en hektar posevkov okrog 70.000 dinarjev stroškov. Ob pridelku, o- koli 2.500 kg na hektar, kar je do- kaj malo, pa bo vsakemu kmeto- vavcu ob sedanjih cenah ostal še kar lep kupček tisočakov. V kolikor pa bodo donosi večji, bo tudi dobiček izdatnejši. V. L. Kako ie s čistočo Tovariš urednik, kdo še ni opazil številnih olup- kov, ogrizkov in ostalih odpadl<;ov sadja, ki ležijo vsevprek na celj- ski tržnici? Ce bi bilo to zameto- vanje samo navada otrok, bi za- devo še lahkrt nekako razumeli. Zal pa tudi odrasli mečejo ogriz- ke in olupke kamorkoli. Tisti, ki hodijo na tržnico, si lahko tak prizor ogledalo vsak dan. Takile odoadki .pa niso tako nedolžni. Ce stopi kdo nanj in nerodno pade, mu Iphko primeri, da bo mo- rpl poiskati celo zdravniško po- moč. Na tržnici še nisem nikoli opa- zil napisov, ki bi opozarjali, na rp^d in Rna'Brigadirke in brigadirji so mi naročili, naj v njihovem imenu pozdravim vse Celj;^'"^ in Celjanke, predvsem starše in prijatelje. Rekli so tudi, naj povem, da bodo svoje dolžnosti častno izvrševali. -ji Brez krivde kriv Tovariš urednik, v zadnji številki Vašega lista je bil objavljen sestavek tovariša Barbariča, ki služi vojaški rok v Celju. Pisec je bil ob svojem pri- meru prepričan, da je bil v zele- njavni trgovini v Cankarjevi uHci slabo postrežen le zaradi unifor- me, ki jo kot vojni obveznik nosi. Da temu ni tako, naj mu dokazu- jeta dva izmed mnogih primerov nesolidne postrežbe v tej trgovini. Iz izložbenih oken trgovine so privabljale kupce lepe sočne ma- relice. Zaželela si jih je tudi mo- ja mama, 76-letna ženica. Stopila je v trgovino. Rezultat njenega nakupa je bil podoben kot ga opi- suje tov. Barbarič, le da so te ma- relice bile povsem zrele — pre- več dozorele — da, celo gnile. Tako so se znašle na smetišču. Ce ne bi bil ta dan prav sobota in če ne bi iz službe prišla domov šele v popoldanskem času in povrhu tega, če ne bi bil naš dom od- daljen iz mesta pol ure, bi našle marelice drugo pot kot na smetišče. Takrat sva z mamo sklenili, da v to trgovino ne bova stopili več. Toda prilika je hotela, da sva ta sklep vrgli v vodo. Približno pred štirinajstimi dne- vi sva z mamo želeli kupiti fižol. Toda, kot naročeno, ta dan fižola ni in ni bilo nikjer. Stopili sva tudi v zelenjavno trgovino v Can- karjevi ulici. Pogledali sva v za- bojčke na prodajni mizi in ugo- tovili, da tudi tu iskanega blaga nimajo. Najin pomenek je pre- kinila prodajavka z vprašanjem, liaj želiva. Povedali sva ji svojo željo. »Kdo pravi, da nimamo fi- žola, dovolj ga imamo! Kar lepo počakajte, pa ga boste dobili!« Za pojasnilo sva se zahvalili in stopi- li v vrsto. Fižola pred nami ni zahteval nihče, zato sva bili brez skrbi, da ne čakava zaman. In ko so med najinim čakanjem pripe- ljali novo zalogo zelenjave, med to tudi fižol, sva bili več kot za- dovoljni. Zaradi prevzema blaga je za prodajno mizo nastal zastoj in tako sva čakali polnih trideset minut. Mimo nas je šel nekdo v skladišče, ki je v ozadju trgovine. Cez čas je pripeljal od tam vozi- ček, na njem zabojček s fižolom in drugo zelenjavo. Mi pa smo čakali. In ko sem se naposled znašla pred prodajavkn in ji po- novila svoio preišnio želio, je bil odgovor takle: »Fižola nimamo!« Začudeno sem jo pogledala in na- posled pojasnila, da je prav ona rekla, da ga imajo dovolj in da nai kar počakamo. Toda proda- javke ni ganilo niti to, da' sem iz- gubila več kot pol ure dragocene- ga časa. »Kai na morem to, če pridejo iz rostav^-pciie »Poštni« in blago odoelieio! Tudi oni so stran- ke!« je dejala. Ostala sem brez besed. Navse- zadnie sva bili z mamo — naiveč k"'-"!. To sva vsaj lahko posneli iz prodajavkinih besed. D. F. Celje Potrošniki predlagajo Tovariš urednik, pred kratkim sta se v Smartnem v Rožni do- lini združiti obe trgovini z meša- nim blagom s trgovskim podjet- jem »Merx« iz Celja. S tem smo prebivavci Šmartnega mnogo pri- dobili: povečala se je i'žbira bla- ga — predvsem špecerijskih iz- delkov — razveselili smo se lično embalirane moke in kave, vendar še marsikaj pogrešamo. V Smartnem je precej delavcev in uslužbencev, ki si vsak dan kupujejo v trgovini malico. Ven- dar lahko tam nabavijo samo ne- kaj konzerv, sir, dve vrsti sala- me in slanino. Najhuje je, da se vsa ta živila v tej vročini kar ta- jajo in da pogled na tako hrano ni nič kaj vabljiv. Ne bi bilo na- pak, če bi »Merx« vsaj v eno po- slovalnico namestil hladilnik, ki bi te živilske izdelke obvaroval pred vročino. Potem bi lahko po- vpčali tudi izbiro delikatesnih iz- delkov — in prav tega si prebi- vavci Šmartnega zelo želimo. V Smartnem pa je pereča tudi preskrba z zelenjavo. Paradižnik in papriko lahko kupimo največ- krat samov enkrat na teden. Pred kratkim pa smo bili štirinajst dni bro7 čebule. Uoamo. da bodo v »Merxn« ne- ka i teh prioomb UDOŠtevali in z njihovim poslovanjem bomo še bolj zadovoljni. Pavla Letonje, Paška vas 4, Šmartno ob Paki Potovanje po Jugoslaviji ali »Zanimiv podvig«, »Pogumna fanta« itd. — tako bi lahko naslo- vili članek o Franku Hinku in Jo- žetu Pogorelcu iz Tovarne emaj- lirane posode, ki sta se pred dne- vi podala na pot po Jugoslaviji. Toda fanta sta potovala — s kole- si in tako prevozila točno 3124 ki- lometrov. Potovala sta pod pokro- viteljstvom Počitniške zveze to- varne emajlirane posode. Njuna pot? Takole sta poto- vala: od Celja do Ptuja, nato v Varaždin, Virovitico, Osijek, Novi Sad, Beograd, Kragujevac. Para- čin. Niš, Bitolj. Titov Veles, Skop- je, Kičevo, Peč, Titograd, Cetinje, Dubrovnik, Split, Zadar, Crikve- nico, Pulo, Koper, Novo Gorico, Vršič, Jesenice, Kranj, Ljubljano in — končno nazaj v Celje. Fanta sta povedala, da sta v Makedoniji prepešačila okrog 400 kilometrov in da sta se vrnila domov — brez podplatov na čevljih. Potovala sta 23 dni, doživela marsikaj zanimivega in v resnici zaslužila — naše iskrene čestitke. TUDI V SoSTANJSKI OBCINI OBIRAJO HMELJ Te dni so pričeli tudi v šoštanj- ski občini obirati hmelj, ki je iz- redno lepo kazal, a ga je nedavno neurje poškodovalo. Tako kaže, da bo od predvidenih 16 stotov na ha le dobrih 11 do 12, kar je občutno manj. V zadnjih letih so v šoštanjski občini zelo razširili površine hmeljskih nasadov, saj imajo tre- nutno 121 hektarjev, predvidevajo pa, da bodo do leta 1965 povečali te površine do 150 ha. Hmelj za- čuda izredno dobro uspeva v šo- štanjski občini, predvsem na ob- močju Šmartno ob Paki. -ik HMELJSKA PRINCESA Avgustovsko sonce je razsipalo popoldanske žarke po širnih, tem- no zelenih hmeljskih nasadih. Razgonov Tone je pokal z bičem in priganjal konja. Dolgi, lojtrski voz je bil obit z deskami. Tone se je oziral po hmeljiščih in z ra- hlo priprtimi očmi mrmral predse. »Lepa je letos savinjska roža. Dobro je obrodila.« Pogledal je v sonce, pogledal na uro in švrknil z bičem. Konja sta prigalopirala v Žalec. Nekje pri Celju je piskala sirena. Vlak z obiravci bo vsak čas tu. Tone je skočil z voza, prijel ko- nja pri glavi in počasi zavozil tik postajnega poslopja. Tudi dru- gi so že bili tam. In ko so zagle- dali Razgonovega Toneta, so ga spraševali. »Kaj pa ti. Tona, boš letos imel same ,stare'?« »Pisale so. Menda bodo prišle,« je odgovoril Tone. »In nekaj no- vih tudi pride.« Nekdo se je pošalil. »Prekleto, šestnajste nikar ne vlači k hiši!« »Taka bi ti še glavo zmešala!« pristavi drugi. »Kaj, glavo?« se zareži tretji. »Srček bi mu pregriznila'« Vlak je prisopihal na postajo in ustavil. Iz njega se je razlila pi- sana mavrica rut, klobukov in no- vih obrazov. Sliši se desetero na- rečij. Potem klicanje, mahanje z rokami in spet klicanje. Obiravci hmelja se zbirajo v skupine. Ne- kaj skupin je našlo gospodarje. Lezejo na voz, posedejo in oglasi se pesem. Tudi k Tonetovemu vo- zu pride večja skupina Stara IVIi- na, ki že dvajset let zbira po ob- sotelj'jkih krajih pridne dekline, seže Tonetu v roko in ga pozdra- vi. »Dober dan, Tonček' Ph smo spet tu. Letos nas je neknj več. Saj je mama tako pisal.i ' .e po- glej, dobro ,blago' sem ti mi pra- vila.« Tone je obiravke povabil na voz, nato je počil z bičem, da sta konja krepko potegnila. Stara Mina se je tiščala k To- netu in mu kar naprej čebljala. Tone jo je poslušal in skrivaj opazoval nove obraze. Najbolj mu je obstala v očeh mlada in živah- na črnolaska. Smejala se je, da je kazala lepe zobe in švrkala z le- pimi, temno modrimi očmi. Mina je opazila Tonetove poglede. Šep- nila mu je. »Tista nova in čedna je naša Martica. Pri nas ji pravijo ,prin- ceska'. Kmečka hči je in naviha- na, da se naši fantje kar tepejo za njo.« Minili so trije dnevi. Sonce je kar naprej sijalo in obiranje je šlo nemoteno naprej. Tone oa si te nove obiravke, ki so jo vsi kli- cali kar »princeska« ni in ni mo- gel nagledati. Večkrat je postal kraj nje in ji hudomušno mežik- nil. »Princeska, koliko mernikov bo danes?« »Ce bi vi lepo. človeško merili, bi jih bilo osemnajst, tako pa jih niti netnaist ne bo!« je odgovori- la obiravka Martica in pošvrkala s temno modrimi očki. Tonetu je bilo hudo pri srcu, ker je oče res pregrobo sipal v mernike. Večkrat mu je to že sam očital, pa ga je oče zavrnil!« »Fant, jezik za zobe! V tem je čisti dobiček!« »Bom pa danes malo več sad- jevca prinesel!« se je skušal To- ne opravičiti. »Kaj pijača!« je princeska za- mahnila z roko. »Obiravci smo tu- di z vodo zadovolini. SJnmo da bi hrano boljše prioravili.« Tako je rekla lena obiravka in spet so se drobno rooi>« 7Tpletle v smaragdno zeleno k-^bnle. Se tisti večor sp ie T'^^e obreg- nil na mater in očeta. Očital jima je, da pač preslabo rav"'>fa 7 obi- ravci; sicer se zna zgoditi, da jih pozneje sploh ne bodo dobili. Pa sta ga oba zavrnila. »Seveda, si se pač za7iial v ti- sto »princeso« in 7ato tako modri- janiš! Pusti to njihovo čvekanje. Raje si zapomni oregovor: Kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača!« »Pri tem pa moramo misliti tu- di na druge ljudi!« je vzkipel Raz- gonov Tone. Oče pa ga je s pestjo potrkal po čelu. »Tako misliš ti, ki imaš pri svo- jih dvajsetih letih še pretentano zelene možgane!« »In tisto ,princesko' si kar lepo iz glave izbi j!« je prid jala še mati. Tone pa ni odnehal. Drevakova Marta iz obsoteljskih krajev se mu je tako vsadila v srce, da jo je vzljubil in čez tri leta vz^l za ženo. Seveda se je to zgodilo z velikim protestom Tonetovih staršev in temeljito podporo so- rodnikov. Danes je nekdanja hmeljska princesa zelo spoštovana gospo- dinja. Mnogi imajo težave, kako in kje dobiti dovolj obiravcev. Razgonovi Marti pa to ne dela nobenih težav. Komaj dobi stara Mina pismo, že mendra od hiše do hiše. »Hej, dekline, hmelj je zrel! Gremo v Savinisko dolino'' K na- ši hmeljski princesi?« »Seveda!« se nakobali deklin z vseh strani. K hmeljski princesi rade gremo; zakaj ona obiravca spoštuje in mu da, kar mu pripa- da. »Hej, dekleta, grem-«' -dk- CELJSKI TEDNIK §TEV. 33 — 24. avgusta 1962 5 ŽENA 'DOM • DRUŽINA Nespečnost Iz dneva v dan je več takih ne srečnežev, ki trdijo, da slabo spi- jo. Ce upoštevamo, da je dober sen neobhodno potreben za teles- ni in duševni počitek, potem je to res velika neprijetnost. Kaj torej povzroča, da nam spanec noče in noče zatisniti oči? Psihične obre- menitve, odgovornost, skrb, razburjenje in še mnogo drugih poja- vov bi lahko našteli, če bi odgovarjali na to vprašanje. Spanje je ena najpomembnej- ših potreb živega organizma. Z njim obnavljamo energijo, ki smo jo potrošili čez dan. V snu so vse funkcije organizma olajšane, manjše. Tako je na primer manj- ša dražljivost osrednjega živčne- ga sistema in človek, ki spi, mno- go teže sprejema zunanje vtise. Ob tem pa opažarno marsikaj za- nimivega. Na primer: mati, ki se je čez dan utrudila, bo zvečer za- spala in njen sen bo trden in glo- bok. Ničesar ne bo slišala, tudi glasnes^a razstov^ra ne in vendar se bo takoj zbudila, ko bo zajokal njen dojenček — pa čeprav bo spal v drugi sobi. Ali — mhnar bo spal trdno tudi ob najbučnej- šem ropotu mlina, zbudil pa se bo takoj, ko bo ta ropot pojenjal. La- hko torej zaključimo, da med spa- njem psihične funkcije vendarle niso povsem ugasnile. Zdrav in odrasel človek bi mo- ral spati sedem do osem ur na dan. Otroci naj spijo dlje — de- vet do deset ur — stari ljudje pa spijo povprečno šest do sedem ur na dan, pa tudi manj. Toda spa- nec je pri različnih ljudeh lahko različno dolg. Nič koliko genial- nih ljudi je bilo, ki so spah izred- no malo in nič kohko prav tako pametnih, ki so spah mnogo dlje kot ostaH ljudje. Torej — dolžina sna ne more biti merilo umskih sposobnosti. Dokazali so, da je spanje pono- či najbolj globoko in najmirnej- še. Ni čudno zato, če ljudje, ki spijo čez dan, čez noč pa bede, venomer tožijo, da se ne morejo in ne morejo spočiti. Zdrav sen je važen pogoj za zdravo življe- nje. Ce ni tako, vpliva tudi na delovno sposobnost, duševno in telesno ravnotežje, lahko pa je tudi vzrok različnih bolezni. Da bi torej človek dobro spal in lahko zaspal, so potrebni do- ločeni pogoji. Vemo, da neprijetne misli, skrbi, strah, vznemirjenje, pa tudi kava in nekaj vrst čaja preprečujejo uspavanje. Tudi svetloba je lahko vzrok nemirne- ga sna. In močan vonj! Dišeče so- li so obujale ljudi k zavesti celo iz omedlevice. Zdravljenje nespečnosti ni la- hko. Predvsem je treba ugotoviti vzrok in »ozdraviti« njega. Potem bo tudi nespečnost izginila. Toda ta vzrok ni vedno lahko najti. Včasih je to celo nemogoče, ali pa ga je nemogoče odstraniti. V ta- kih primerih je treba uporabiti hipnotično sredstvo. Toda vedeti moramo, da ni vseeno, katero zdravilo bomo izbrali. Različni ljudje ista zdravila različno pre- našajo. Vendar lahko marsikdaj ne- spečnost ozdravimo tudi brez zdravil. Za globok in dober sen je treba predvsem odstraniti vse no- tranje in zunanje dražljaje. Nato: postelja mora biti udobna in lega pravilna. Najbolje je, da ležimo na hrbtu — v taki legi so nam- reč vse mišice najbolj sproščene. Tudi na stran se lahko obrnete, vendar pravijo, da je bolje spati na desni kot na levi strani. Za- voljo srca namreč, ki lahko tako bolje opravlja svojo funkcijo. Škodljivo pa je, če spite na tre- buhu — telo je namreč stisnjeno in to ne more biti koristno. Tem- peratura v sobi naj ne bo previ- soka, pa tudi prenizka ne — okrog 18 stopinj bo najbolje. Pra- vijo, da najbolje spijo tisti ljudje, ki imajo tople noge, dobro preba- vo in — čisto vest! Cas dopustov je več ali manj mi- mo. Treba bo misliti tudi na de- lovne dni. V skladu s tem smo iz zadnje številke »Manekena« iz- brali tale model krila in bluze, ki ju bomo lahko nosili tudi v službo. TUDI VEDENJE JE VAŽNO Vlakovni odpravnik je stopal proti tiru, na katerem je stal vlak pripravljen za odhod. >>Potniki vstopiteh je zaklical sprevodnik prav pod oknom voza, v katerem sem sedela tudi jaz. Skupina mladih fantov, ki so do tega opozorila stali na stopnicah, ogovarjali in se smejali na račun mimoidočih mladih potnic, je vstopila. Notranjost voza se je v hipu spremenila v pravi babilon- ski stolp. Kaj se ne bi, če jo pre- plavi smeh in glasno govorjenje mladih ljudi. Naposled je besedo povzel največji med njimi. Kakš- nih sedemnajst let mu je bilo. Ostali njegovi tovariši so se str- nili okrog njega in prisluhnili. Najmlajši je odprl celo usta, da bi mu vendar kakšna beseda ne ušla. Predavanje se je pričelo. Pripovedovanju, ki ga je >-krasila^ cela vrsta najbanalnejših izrazov, je sledila tudi slična debata. V njej se je oglasil celo tisti naj- mlajši. Da bi svoje pripombe pod- krepil, se je tudi on znebil nekaj precej krepkih. »Kot kuga!<- je zagodrnjala ne- ka ženica, ki je sedela poleg me- ne. Enega od fantov je poznala, doma je iz tistega kraja kot ona, mi je pojasnila. Uči se nekje v mestu za obrtnika. »Veste prav žalostno pa je, da v podjetju, kjer ga učijo delati, ne poskrbe, da bi iz njega ne postal ne samo dober delavec, temveč tudi pošten in pameten človek. Saj navsezad- nje tako prostaško obnašanje in govorjenje kvari podjetju ugled ali ne?« Kaj sem hotela drugega, ženici sem pritrdila. Saj je imela prav. Naša podjetja morda le premalo poskrbe, da bi delavci ne ostaU le marljivi delavci, temveč da bi se pri delu oblikoval tudi njihov značaj. Tudi to naj bi bila bodo- ča naloga vseh tistih, ki želijo, da bi bilo njihovo podjetje ugledno. D. NASVETI DOBRO JE VEDETI da z nožem ne smemo rezati so- late. Ce so listi preveliki, jih raje presekajmo z vilicami. Tudi kruha ne režemo pri jedi z nožem, marveč ga lomimo z ro- kami... Zobotrebca pa za mizo ne upo- rabi jajmo. Niti diskretno ne, niti tedaj, ko smo prepričani, da nas nihče ne gleda. * Tudi komolce je treba negovati. Najbolje jih operemo s trdo ščet- ko in milom, nato pa jih drgnemo s plovcem. Po pranju jih dobro obrišimo z brisačo in namažimo z mastno hranljivo kremo. Ko pojeste juho, pustite žlico na krožniku. Žličko iz visokih ko- zarcev — iz katerih ste pili limo- nado ali jedli kremo — položite na krožnik. Torto jejte z žličko, zvitke pa z vilicami- K predjedi servirajte vedno samo belo vino, k mesu črno, k slaščicam pa slad- ko vino. Ne puščajte hrane na krožniku! Vzemite je samo toli- ko, da jo boste lahko pojedli. CELJSKI TRG Preskrba je kar v redu v Savinjski dolini se je začelo obiranje hmelja. To se pozna tudi na celjski trž- nici. Nič več ni tam tolikšne gneče; samo ob slabem vre- \ menu je tako kot po navadi. ■ Pa vendar ni bil trg v pre- \ teklem tednu zato nič slabše \ založen. Vsega je bilo dovolj • in tudi cene so bile zmerne. \ Samo o jajčkah raje nikar I ne govorimo. Če bo šlo tako \ naprej, si bomo čez čas pre- \ sneto premislili preden jih \ bomo spekli za zajtrk. \ »^Cene krompirju so padle I od 50 na 35 dinarjev-'-', mi je I ' povedal tržni nadzornik. »Ze- l Ije je po 50 dinarjev, pesa pa po 70 do 80, korenje po 60 in 80, pa tudi dražje je, če upo- števamo cene »šopfcor«, ki jih prodajajo, špinača je po 200 do 350, solata pa po 40, pa tudi po 100 dinarjev, če upoštevamo cene endivije. Radič so prodajali po 200 dinarjev, cvetačo po 100 in 150, grah po 150, fižol pa po 100 in celo po 70 dinarjev. »■Te dni se je na trgu poja- vil nov prodajavec, ki si od njega marsikaj obetamo-*^, mi je povedal tržni nadzor- nik. »To je podjetje Bežaniš- ka Kosa iz Novega Beogra- da, ki prodaja svoje pridelke po zelo konkurenčnih cenah. Prav bi bilo, če bi bilo tako tudi vnaprej.« Papriko so pripeljali na trg iz Makedonije. Prodaja- jo je po 100 dinarjev, vendar pričakujemo, da bodo ceno kmalu znižali. Paradižnik je po 90 dinarjev, kumare so po 60, kumarice za vla-^anje pa po 150 in 200 dinarjev. Para- dižnik prodajajo tudi po ceni i 76 in 80 dinarjev za kilogram. Največ ga pripeljejo na trg Koperčani, ki prodajajo tudi \ zelo dobro kvaliteto. ; Jabolka so po 50, pa tudi I po 88 dinarjev, hruške od 40 I do 60, privatni proizvajavci ) pa jih proda Janjo tudi po 100 I dinarjev — toda te so res le- š pe. Breskve so po 80 in 140 i dinarjev, cena grozdju pa je I padla na 240 dinarjev. > Iz Bosne so pripeljali tudi i prve češplje po ceni 90 dinar- i jev za kilogram. Na trgu je > tudi veliko lubenic, skratka \ — sadja je dovolj. Da bi bilo '< tako tudi v prihodnje! I -« NERAZUMLJIVO RAVNANJE MATERE Na svetu se dogajajo neverjet- ne stvari. Včasih pa se taki do- godki primerijo tudi v naši nepo- sredni okolici. Pred dnevi nas ie presenetilo sporočilo postaje Ljud- ske milice iz Laškega, da je v Ri- fengozdu pri Laškem neka mati na najboljši poti, da ugonobi svo- jega otroka. »Otrok spi v kleti, ki nima oken,« so nam povedali, »in mati tudi sicer nič kaj lepo ne skrbi za dekUco«. To nerazumljivo ravnanje je postalo že neznosno. Pristojni organi v Laškem so se odločili, da zadevo raziščejo. V prihodnji številki bomo o tem na- pisali kaj več. cJščem mamico »Mama, zakaj si pozabila name?« Prav gotovo bi tako vprašala deklica, če ne bi imela šele tri mesece. Toda mislite si, da pripoveduje malček sam. »Takrat, ko sem bila še pod maminim srčkom, mi je po- vedala, da sem njen Nebodigatreba, ker jo je moj očka zapu- stil. Spoznala je drugega in me dolgo časa prikrivala, a ko je njen novi znanec zvedel zame, je odločno zahteval: »Jaz ali otrok,« se je odločila za njega. Tako sem se s pomočjo teolok- bove korenine rodila. Mama je htela, da umrem, jaz pa ne Ostala sem živa, čeprav sem bila nedonošenček s 1520 grami. Sedaj tehtam že 4200 gramov in v celjski porodnišnici čakam mamo, da pride po mene. A nje ni od nikoder, nikoli ni vpra- šala, če živim ali ne, nikoli kje sem. Kaj se godi z menoj, njen otrok je ni zanimal. Ni mi dala imena, zato mi pravijo le Babi. Mati, beseda sladka in čudovita, te res ne bom nikoli spo- znala? Nikoli zlezla v tvoje naročje, me ne boš nikoli gladila po laseh, me poljubila preden zaspim, mar res ne bom slišala od tebe besedice ljubezni? Mama si res pozabila name? Ti ne bo nikoli žal? Ali je vreden tvoj drugi znanec, da si zanj žrtvovala svoje dete? Mar je mogoče, da te ima dovolj rad, da boš srečna ob njem, če zahteva, da zatajiš kri svoje krvi, svojega otroka, ki si ga sedem mesecev nosila pod srcem. Pra- viš, da nisi rodila otroka. Mogoče res ne boš nikdar več imela prilike, da doživiš srečo materinstva Obračam se na vse žene, ki so oropane otroškega smeha, da pomislijo name, morda osrečimo drug drugega. Iščem mamico, ki me bo imela rada, da bom v njenem naročju našla'svoj dom.« S. O. Kdo ve, če bom tudi jaz znala tako lepo pisati? Spelca potuje na morje (Zgodbica iz časa dopustov) Hiti po cesti prvega reda mla- da in mična. gibčna in okroglo- Učna, brhka in hiper moderna to- variš'ca Spelca. Hiti na avtobus- no postajo. Rada bi v Koper, na morje. Želi si vročega sonca, tnrzlih in jasnih noči. postavnih Mornarjev, vročih poljubov, želi si čudovitih dalmatinskih pesmi in enkratne ljubezni. Ze se ji pogled ustavi na savinj- ski metropoli. Lep je trg Žalec, ali za dopustne dni prav nič za- nimiv. Lani je bila Spelca na pla- ninah, letos pa na morje. Ali joj! Pravkar je odpeljal zadnji avtobus za Koper. Za hip postoji. Crne očke nervozno švi- gajo. Rahel vetrič razmetava odi- šavljene kodrčke. Vzdolž ceste drsi široka in dolga limuzina. Spelca se zagleda vanjo. V glavi- co ji šine misel: avto-stop, kra- sno! Spelcina roka švistne v zrak. L-iniuzina počasi drsi, zmeraj po- časneje. Ustavi in voznik odpre ^rata. »Gospodična, morda v Ljublja- ^o, u Koper?« vpraša mlad voz- i^ik ki Spelci koj skoči v srček. »Seveda, v Koper, na morje, na sjnji Jadran!« zažvrgoU Spelca in je z ogromnim kovčkom v li- 'muzini. »Saj bom plačala, vse bom po- ravnala!« čeblja Spelca in si po- pravlja krilo. Mož pritisne na plin in limuzi- na drsi proti Ljubljani. Večkrat obrne oči k Spelci in spet gleda naprej. Dolgo molči, potem pa vpraša. yySte Žalčanka?« »Mhm, pristna Žalčanka. Kako si želim morja, sonca, plavanja, pa sem trola trolasta, zamudila avtobus in bi morala na pot šele jutri«, pripoveduje Spelca. Vozniku uhaja smeh. Potem pa se zresni in molči. Spelca ga skri- voma opazuje. Visok je. močne ra- sti, ima lepo temno polt in goste, rahlo nakodrane lase. In oči! Ka- kor delček sinjega Jadrana! To bi bila partija. Nekaj takega si je Spelca vedno želela. »Zares lep človek!« tiho za^ vzdihne Spelca. Nato še pomisli, je mož le voz- nik ali pa morda lastnik avto- mobila? Limuzina drsi, šofer pa kar naprej molči. »Mulež!« zase Spelca pogodrnja. i-^Morda se je že naklepetal? Take- mu »fantu od fare« pač ne manj- ka ženskega spola!« Končno od- pre usta. »Plavolaska s črnimi očmi je bila zmeraj moja simpatija!« To pove, ne da bi se obrnil k Spelci. Mlada in zapeljevanja va- jena Žalčanka v mislih vozlja zanko: «Ptiček si že v kletk'«! Crne oči, plave lase, mično posta- vo, vse to imaš tako rekoč v ro- kah. Drsita mimo Trojan, Domžal in že je tu Ljubljana. Voznik pritisne na zavore, motor počasi utihne. »Malo okrepčila,« pravi voznik in odpre oboje vrata. »Kar tjale čez cesto stopiva.« Kakor mlada in brhka srnica je stopicala Spelca kraj postavne- ga in elegantnega voznika. Morda pa jo le vidi kak domačin. In v Žalcu bodo vsi govorili: «Da bi videli, s kakšnim fantom se je Spelca sprehajala! Jedla sta, pila in spet jedla. Spelca je jedla in pila počasi, zmerno. Voznik pa je pospravljal jed in pijačo hitro, preračunano. Nenadoma pa si začne otipavati suknjič in obraz na dolgo razpo- tegne. »Kaj se je zgodilo?« sprašuje Spelca. »Prekleto, ob denarnico sem! Le kje sem jo mogel pustiti?« Voznik tuhta in premišljuje, Spelca pa hitro poravna račun. No, nič posebnega, samo tisoč pet sto din. Nato sedeta v limuzino in Spelca obupanega voznika nepre- stano tolaži. »Nikar si ne ženite k srcu! Ste morda okradeni?« »To menda ne. Upam ,da vam bom lahko v Kopru povrnil« »Saj ni treba!« se opravičuje Spelca. Limuzina drsi, skoraj d'vja. Voznik se je pogreznil v molk. a Spelca v premišljevanje Koper končno je v zaželenem mestu. Teden dni bo Spelca osta- la tu. Sedem dni življenja, sedem sončnih dni, sedem čudovitih no- či. »Tjale preko ceste stopiva! spet pravi voznik in vzame Spel- cin kovček. »Solidna restavracija, dobro jo poznam. Pozneje vam razkažem mesto.« Pred vrati restavracije se pri- kupni možak ustavi. Kovček po- stavi na tla in položi desnico na Spelcino ramo. Ah, to je nekaj prijetnega. Imeti takega kavalir- ja pa res ni kar tako. »Oprostite imam sijajen načrt. Za uslugo, ki ste mi jo napravili v Ljubljani se vam nameravam po- šteno oddolžiti. Malo iz mesta imam sorodnike. Niso reveži. To- da trenutno sem padel v zadrego. Ce hočem priti do sorodnikov, moram natočiti gorivo in v to- varni »Tomos« kupiti nek rezerv- ni del. Za to bi pa rabil petnajst tisoč. Ali mi jih hočete posoditi? Samo za dobro uro, zagotavljam vam!« Spelca odpre denarnico in lepe- mu vozniku odšteje šestnajst tiso- čakov. »Zmeraj bolje, da ima človek kakšnega tisočaka več, »pravi Spelca in odhiti s kovčkom v re- stavracijo. Možakar pa veselo skoči v li- muzino in odhiti neznano kam. Zaman ga je čakala Spelca uro, dve, čakala ga je vso noč, do ju- tra, do naslednjega popoldneva, nato pa je s poslednjim drobižem kuvla vozovnico in se vrnila v Žalec. Tako se je k&nčalo Spelcino po- tovanje na morje. -dk- 6 CELJSKI TEDNIK STEV. 33 — 24. avgusta 1962 lrELESNAVZC07AIN ŠPORT SREDI NAJRESNEJŠIH PRIPRAV Zvezna atletska ekipa že nekaj časa resno in prav trdo trenira na novo izpopolnjenem stadionu v Velenju, pripravljajoč se na ev- ropsko atletsko prvenstvo v Beo- gradu. Naše športne »ase« smo obiskali v nedeljo pri obilnem zajtrku v hotelu »Paka« in se po- zanimali, kako jim je všeč izbira kraja, kako se počutijo v Velenju in beseda je nanesla tudi na »ostro« kazen Zveze z odstranit- vijo večkratnega rekorderja Dža- nija Kovača iz zvezne atletske ekipe. Zvezni kapetan, tovariš Lenart, nam je v razgovoru povedal, da je velenjski stadion tako urejen in da ima tako odlično stezo, da jim je žal, da tega niso prej pred- videvali, kajti prepričan je, da je trenutno to edinstvena steza v Ju- goslaviji, ki je tako pripravna in odgovarjajoča za tekmovanja. De- jal je, da bi bilo najbolje, da bi bilo evropsko prvenstvo v'Vele- nju, saj ne odgovarja le steza s svojo elastičnostjo, temveč tudi estetski izgled samega stadiona in predvsem odlični klimatski pogo- ji. Poleg zveznega kapetana tovariša Lenarta se je zbrala skupina at- letov, ki so navdušeni nad Velenjem m Koliko vas je skupaj na tre- ningu? # Trenutno 45. Od tega sta 2 kapetana in 6 trenerjev. # Kako vam ugaja Velenje? # Izredno smo zadovoljni nad toplim sprejemom. Počutimo se, kot da smo doma. Imamo veliko število navdušenih gledavcev, ta- ko da nikoli nismo sami pri pri- pravah. Vendar nas to ne moti, kajti gledavci so disciplinirani. # Kako dolgo boste trenirali v Velenju? # Do 3. septembra. Potem pa se vrnemo v Beograd, da se akli- matiziramo. 9 Ste zadovoljni s treningom, menim z borbenostjo posamezni- kov? ^ Zaenkrat o tem ne morem nič reči. Trenutno so tekmovavci zaradi trdega treninga vsi v krizi. To je čisto nujno. Sele zadnje dni se bo to drugače izražalo. Upam vsaj tako. Jasno je, da bo- mo uspeli le, če bo naše delo do- volj temeljito. 9 In kako je z rekorderjem Džanijem Kovačem? 9 Definitivno je izključen iz reprezentance. Mi ne računamo več nanj. Osebno sem mnenja, da je stališče njegovega kluba neko- rektno, saj je očitno, da mu klub daje potuho. Ekipa kot celota po- zdravlja ta ukrep in lahko trdim, da bo morala ekipe kot celote s tem večja. Včasih so pač tudi dra- stični primeri potrebni, da se okrepi čut odgovornosti. # V športnih vrstah je slišati razne diskusije okrog Kovača? # Res je. Predvsem govore o nekakšnem maščevanju, kar pa je iz trte zvito. Kovač je pač izredno nestalen. Iskali smo ga na vse na- čine, a vendar se ni javil vse do- tlej, dokler ni iz časopisov pre- bral o ukrepu. Takrat pa je nje- gov trener Dragan Petrovič dobil od njega dopisnico, češ, da je po- škodovan, da ima bolno ženo in podobno. Naslednji dan pa smo brali o njegovem nastopu v Ljub- ljani. Kje je tu pravilen odnos, iskrenost in športno ponašanje ter odgovornost. # Tudi Stamejčičeve ni bilo nekaj časa? Zakaj? 9 Sedaj je med nami in bo na- doknadila, kar je izgubila. Imela je opravičljiv razlog — selitev. Nič ni preiiudo, če menim, da je odnos klubov do državne repre- zentance nekakšno namerno mi- niranje le-te kot telesa. Sedaj je tudi razumljivejše in jasnejše, za- i^aj nekateri atleti niso v formi. Res pa je, da ni to pri večini, ki ves čas prav zavestno vadi. • 0 Kaj pričakujete od naše re- prezentance na evropskem prven- stvu in kakšne so vaše prognoze? # Naša želja je, da tekmovavci potrde le svoje najboljše rezulta- te. Na ta način je možno, da bo- mo v kateri disciplini prodrli bližje prvim mestom. Predvsem pa želimo, da polcažejo borbenost in prizadevnost. Poslovili smo se in vsem sku- paj zaželeli najboljše uspehe na treningu in seveda tudi na tek- movanju, -ik ZANIMIVA TEKMA Pred dnevi so mnogi obisko- vavci Velenja bili priča dokaj ne- navadni rokometni tekmi — fan- tje in dekleta so se borili z žogo in dekleta so po dokaj naporni tekmi povedla z enim golom razlike in tako tudi slavile zma- go. Pa verjemite, da fantje niso bili nikakšni kavalir ji! Kje neki! Dekleta so bile odlične rokometa- šice zagrebške Lokomotive, ki so si v Velenju na prijetnem oddihu nabirale novih moči za bližnje državno prvenstvo in prav tako za tekmovanje v evropskem po- kalu. Ce se ob tej priliki spomnimo reških prvoligašev, potem je pač res, da je Velenje vse bolj znano kot izredno pripraven kraj za tre- ning naših vrhunskih športnikov. -ik Vaški aktivi najboljši... Primer mladinskih aktivov šo- štanjske občine lahko služi za vzgled vsem celjskim aktivistom, ki v akciji za zadnjo izmeno bri- gad niso uspeli pridobiti dovoljne- ga števila mladincev. Od več kot 150 pri javi jencev za celjsko sred- nješolsko brigado, ki je te dni od- šla na progo, jih je v zadnjih dneh odpadlo več kot polovica. Vseka- kor tiči za tem vprašanjem vzrok, ki bi ga bilo dobro obelodaniti in ki nedvomno rahlo nakazuje ne- aktivnost določenih mladinskih aktivov in njihovo slabo povezavo s članstvom. V šoštanjski občini pa imajo se- daj izbrano celotno število briga- dirjev za zadnjo izmeno, ki bo od- šla na cesto Bratstva in enotnosti v mesecu oktobru. Ob pregledu prijavljencev je zanimivo pred- vsem to, da letos v šoštanjski ob- čini prednjačijo predvsem mla- dinci iz okoliških — vaških akti- vov, kar kaže, da le-ti kljub izra- zitemu industrijskemu značaju občine delajo izredno dobro. O tem pa nas prepričuje tudi poda- tek o pomoči mladine pri krajev- nih delovnih akcijah, kjer so v vrsti krajev ravno mladinci bili pri delu vodilni. -ik ODLIČNO drugo nesto za celjske plavavce Pretekli teden se je na Ljud- skem kapallišču v Celju, odvija- lo letošnje republiško prvenstvo v plavanju za mladince. Udele- žilo se ga je preko 150 mladih plavavcev iz desetih slovenskih klubov. Kot je bilo (pričakovati, so se najbolje odrezali mladi plavavci in plavavke Rudarja iz Trbovelj, ki so premočno osvo- jili naslov republiškega prvaka. Za presenečenje so pvoskrbeli plavavci domačega Neptuna, ki so osvojili drugo mesto pred e- kiipami kranjskega Triglava, Pre- šerna iz Radovljice, Kopra, 2.PK Ljubljane, Ilirije in ostalimi. Celjani so imeli v svojih vr- stah tudi najboljšega posamez- nika prvenstva sploh. To je bil Vrhovšek, ki je osvojil tri prva ter eno drugo mesto, pomagal pa tudi pri dveh zmagovitih štafe- tah. Kar poglejmo si njegove re- zultate: prvi je bil na 100 m hrbtno s časom 1:08,3, ma 100 m crawl (1:06,0) ter na 200 m me- šano (2:46,0). Drugo mesto je za- sedel na progi 200 hi v metulljč- kovem slogu s časom 3:11,1. Od- ličen je bil tudi Dolinšek, ki je zasedel tretje mesto na najdalj- ši piTOgi 1500 m prosto s časom 23:10,4 ter drugo mesto na 400 m prosto s časom 5:27,0. Poleg teh sta se med prvo trojico iplasirali še Narobetova na 200 m s časom 3:27,9 ter ženska štafeta 4X100 m mešano. Med pomembnejšimi re- zultati celjiskih plavavcev velja še omeniti klubska rekorda Pi- panove na 100 m metuljček 1:41,3 ter Zupančeve na 100 m crawl 1:25,6. Plavavci Neptuna bodo te dni startali v Radovljici na članskem republiškem prvenstvu. V koli- kor jim bo uspelo doseči zado- voljivo število točk in ugoden plasman na tem tekmovanju, se bodo v prihodnjih dneh pomeri- li z ostalimi republiškimi prvaki v kvalifikacijah za vstop v dru- go zvezno plavalno ligo. V Malgajevi ulici je zrasel nov stanovanjski blok II. Kolo zvezne atletske lige Pretekli teden je bilo na sta- dionu Borisa Kidriča II. kolo zvezne atletske lige ob sodelo- vanju atletskih ekip mariborske- ga Branika, Olimpije-Svobode iz Ljubljane, domačega Kladivarja in nekaterih kandidatov za ev- ropsko prvenstvo, ki se priprav- ljajo v Velenju. Kljub temu, da je bila zbrana cela vrsta naših odličnih atletov, lahko rečemo, da so nas s svojimi rezultati za- dovoljili le celjski tekmovavci. Le poglejmo, kaj so dosegli v posameznih panogah: Prvi dan smo prisostvovali dvema rekordnima dosežkoma v slovenskem merilu. Pikala je do- segel v metu krogle nov sloven- ski rekord z metom 15,95 m. Pri- družil se mu je Vivod, ki se je v višino pognal kar 192 cm in tudi dosegel nov slovenski re- kord. Naslednji dan pa so Celja- ni dosegli dva mladinska držav- na rekorda. Lubejeva je skočila v daljino 5,70 m, 2untar pa je pretekel 5 kilometrsko progo v času 14:58,4. Lubejeva je s svojim novim dosežkom postala resen kandidat za sodelovanje na ev- ropskem šampionatu. Kaj pa ostali? Lorger je bil to pot nekoliko slabši. Opravičuje ga razmehčana steza in utruje- nost od velenjskih priprav. Sred- njeprogaška trojka Važič, Na- raks in Stajner je bila kot ved- no solidna, odličen pa je bil Kol. nik, ki mu je državni rekord v skoku ob palici le za las ušel. Kot solidna telunovavca sta se izkazala tudi Primožič v teku na 10.000 m in Potrata v teku na 300 m čez ovire. Celjani so bili zmagoviti tudi v obeh štafetah. Zanimivo je, da so atletinje Kla- divarja zmagale le v štirih disci- plinah med enajstimi pa vendar dosegle zanesljivo zmago nad tek- mo vavkami Olimpije-Svobode. To kaže na precejšnjo izenače- nost v ekipi. Slaba točka celj- skih atletinj je predvsem met krogle, kjer nikakor ne morejo priti na zeleno vejo. Pravzaprav je edina svetla točka med metav- kami le Urbančičeva, ki se je ustalila v rezultatih preko 40 m v metu kopja. Po drugem kolu zvezne atlet- ske lige se je Kladivarjeva moš- ka ekipa prebila v generalni raz- vrstitvi na drugo mesto, med- tem ko so dekleta še naprej t vodstvu. Upajmo, da bosta obe celjski vrsti tudi v finalnem de- lu tega tekmovanja obdržali me- sti, ki jih zaslužita. Šahovski dvoboj CELJE :VELENJE V sredo ob petih popoldne sta odigrali šahovski dvoboj izbra- ni ekipi Celja in Velenja. Zma- gali so nadmoćno Celjani z 8,5 proti 1,5 točke. Igrali so na te- rasi hotela Paka v Velenju pred številnimi gledavci. Dvoboj je jasno pokazal na najosnovnejšo hibo številčnega, a jakostno slabega velenjskega šahovskega kluba, ki žal nima dovolj finančnih sredstev, da bi lahko začel is sistematično vadbo mladine, kar bi kasneje nedvom- no vodilo do boljših rezultatov. -ikl Začelo se je prvenstifo v nogometu Začel ise je jesenski ples na no- gometnih igriščih. V slovenski nogometni ligi,so startali trije predstavnki celjskega okraja. Kaj so dosegli? Eno zmago, po- raz in en neodločen rezultat, se pravi 50 odstotni uspeh. Morda bi bil ta uspeh lahko boljši, če bi velenjski Rudar — novinec v ligi ne »kiksnil« na svojem te- renu proti ekipi Odred-Krima iz Ljubljane. Sicer pa — -roko na srce — tudi uspeha Kladivar- ja na tujem igrišču nismo priča- kovali. To, da je pomlajena eki- pa z Glazije uspela prinesti iz »vročega igrišča« v Novi Gorici eno točko, je zanjo kar precej- šen uspeh. Kaže, da se je z ure- ditvijo notranjih — osebnih — klubskih odnosov dvignila tudi borbena morala Kladivarjevih igravcev. Naj bo kakorkoli že, upajmo na vse dobro. Moštvo Zelezničarskega nogo- metnega kluba Celje smo lahko videli pri delu na njihovem te- renu. Fantje, kje je vaša /kon- dicija?! Sicer pa je to menda »počitniška hiba« vseh sodelu- jočih ekip. Moramo reči, da kljub zmagi ne moremo biti za- dovoljni z igro Celjanov. Razen redkih izjem so se vsi po vrsti izkazali predvsem s počasnostjo in pomanjkanjem vzdržljivosti. Kaže pa, da je letos ekipa ZNK Celja bolj homogena kot v pre- teklem prvenstvu, iko so bile v njej prevelike kakovostne razli- ke med posameznimi igravoi. Kakšne so torej možnosti na- ših predstavnikov za naprej? Le- tos je slovenska nogometa liga precej izenačena. Morda sta ne- koliko boljši ekipi Rudarja iz Trbovelj in ljubljanskega Slo- vana. Za naslednja mesta pa se bosta lahko borili tudi obe celj- ski enajstorici. Cilj velenjskega Rudarja naj bi bila predvsem borba za mesto, ki mu bo omo- gočila obstanek v ligi. -g Dober začetek CELJE — ILIRIJA 3 :1 (1 :1) V nedeljo so bile odigrane pr- ve tekme Slovenske nogometne lige v jesenskem delu srečanja. Tako je domače Celje imelo v go- steh ljubljansko Ilirijo. Enako- vrednost moštev v prvem delu srečanja je dala slutiti na nere- šen rezultat, saj so kombinacije in nevarnost za zadetek imeli en čas eni, en čas, drugi. Rahla premoč domačinov in dva gola v drugem polčasu pa sta sre- čanje odločili v prid domačemu moštvu. Med tekmo sta imeli obe moštvi še nekaj lepih priložnosti za zvišanje rezultata, vendar so se prevelike kombinacije vselej iz- jalovile. Med obema moštvoma je kot najboljši igravec močno izstopal Celjan Devčič, saj je s svojim zadnjim golom postavil končni izid tekme, katero je sodil tovariš Janžekovič iz Ljubljane. GORICA : KLADIVAR 1 :1 (O : 1) Kladivarjevo moštvo je svojo prvo tekmo Slovenske nogometne lige odigralo z Gorico v Gorici. Iz Gorice le malokdo in le redko- kdaj odnese dve točki, zato je moštvo Kladivarja kar dobro za- čelo. Po prvem golu, ki ga je dal v 21 minuti Dvornik iz Celja, pa so igravci Kladivarja le malce razigrali dokaj mlačno in nezani- mivo srečanje. Domačini so po prejetem golu dvakrat lepo za- igrali, vendar se je žoga zausta- vila vselej kje drugje kot v mre- ži. Sledila je zopet nezanimiva igra, polna nepotrebnih kombina- cij in nabijanj. V drugem polčasu so domačini močno napadli in tako skušali vplivati na obstoječi rezultat. Do zadetka, ki je odločil izid tekme, je prišlo šele v zadnjih minutah, saj so Goričani s pravim finišem navalili in s tem pokazali ob kon- cu najlepši del tega srečanja. Posnetek s tekme Gelje — Ilirija Se nekaj o Đoniju Kovaču Nado Simičevo in Srdana Sa- vica smo mimogrede povprašali, kaj sodita o primeru Kovač. Mladi zdravnik Savič je dejal: — Kovač ni slab dečko, vendar bo moral spoznati, da naša atle- tika ni zgubila z njim mnogo. Mo- ram pa reči, da je po mojem mne- nju ičrivdo iskati v preteklem ča- su in da je nemalo nosi tudi Zve- za. Vse preveč so ga poštovali. Fant je namreč zelo labilen in najbrž bi zanj bilo edino zdravilo močna konkurenca. # Zadnja trditev je najbrž ne- osnovana, je dejala Nada Simič, kajti Kovačevo poživilo in njego- vi uspehi so bili le takrat možni, kadar ni imel resnejših konku- rentov, saj jih ni mogel prenašati. Nekateri so ga hoteli napraviti za šampiona, a nedvomno vse nje- govo ravnanje dokazuje, da ni ce- lotna osebnost, kajti biti šampion je vsekakor povezano tudi s kon- kurenco, vzdržljivostjo, borbeno- stjo in resnim napornim trenin- gom ter disciplino. -ik GIBANJE PREBIVAV8TVA Od 11. do 18. avgusta 1962 je bilo rojenih: 20 dečkov in 32 deklic, POROČILI SO SE: Ivan Vervega, vodovodni instalater in Marija Vodušek, negovalka bolnikov oba iz Celja. Jožef Glušič, soboslikar in Pa- vlina Zolnir, učiteljica oba iz Vrbja. Adolf Skrt, strojni tehnik in Irena Pin- tar uslužbenka, oba iz Celja. Vilibrand Skrt, metalurški tehnik in Marija Pu- cer študent, oba iz Celja. Josip Šumak, pleskar in Marta Mestinšek, delavka, oba z Celja. Janez Krumpak, delavec iz Celja in Ana Cerinšek, delavka iz Kasaz. Ka- rol Šeško, strojni ključavničar iz Štor in Marija Pilih, uslužbenka iz Celja. Jože Kuder, delavec in Marija Pesan, šivilja oba iz Ostrožncga. Jnez Zupane, absolvent medicine iz Domžal in Marija Drofenik, študent pharmacije iz Kačjega dola Anton Kodrin, šofer in Ivana Orožen, delavka, oba iz Trnovelj. Viljem Pečnik, zidar iz Šenjanža nad Štorami in Irena Leskovšek, delavka iz Celja. Stanislav Podbregar, šofer in Jožefa Šoba, finančni knjigovodja, oba iz Tr- novelj. Fran Cerne, vrtnar iz Celja in Marija Stih poljedelka iz Zagreba. Štefan Peč- nik, pleskar iz Brega pri Polzeli in Ge- novefa Praprotnik, delavka iz Ložnice, Stanislav Vavker, mesarski poslovodja Tn kompoš Marija, bolničarka, oba iz Celja. Ratislav Znuderl, študent arhi- tekture in Marija Farčnik, frizerka oba iz Celja. Ivan Javornik, kurir in Marija Točaj, tov, delavka oba iz Celja. Ing Ivan Ravnikar, elektroinženir iz Celja in Dr Ljiljana Rizmal, zdravnica iz Polzele. Stanislav Mirnik, mizar iz Celja in Marija Arzenšek, šivilja iz Medloga. Rudolf Škornk, delavec in Marija Belak, kuharska pom. oba iz Štor. Danijel Ar- lič, tesar in Bernarda Jane, repaserka oba iz Celja. UMRLI SO: Vovčko Alojzija, gospodinja iz Celja, stara "5 let. Celcer Leopold, kmetovalec iz Gabrovnika, star 55 let. Krajne Ma- rija, upokojenka, iz Celja, stara 62 let. Marija Grive, poljska delavka iz Podgo- rice, stara 7? let. Jereb iz Zalca je padla in si zlomila ključnico. — Rozalija Tominšek iz Li- boj si je pri padcu pretresla možgane. — V Drenskem rebru si je pri padcu zlomil roko Viljem Sinkovič. — Franc Aljančič iz Ostrožnega je padel. Utrpel je zlom roke in pretres možganov. — Franc Ivenčnik iz Dramelj je padel s kozolca in se poškodoval. — fri delu v opekarni je stisnil voziček delavko Faniko Gregorc. Dobila je notranje po- škodbe. — Delavka Olga Storman iz Bukovžlaka si je pri delu v opekarni poškodovala nogo. — Fračiška Velenšek iz Trnovelj je padla z voza in dobila poškodbe na glavi. — Pri mlatenju žita je mlatilnica poškodovala roko Faniki Golež iz Platinovca pri Grobelnem. — Pri padcu si je Frančiška Tkavc iz Že- leznega pri Žalcu zlomila nogo. — Jo- žefo Zaller iz Skednja pri Slovenskih Konjicah je soprog v prepriru tako pretepel, da so jo zaradi poškodb mo- rali prepeljati v bolnico. — Pri padca z mopedom si je poškodoval glavo Ignac Mecilošek iz Zgornjega Tinskega. RADIO 202 Ponedeljek, 27. avgusta ob 17.00 Celj- ska kronika; 17.10 koncertni valčki; 17.20 športni tednik 17.30 Naši poslu- šavci čo.stitajo in pozdravljajo; 17.45 ob- vestila, nato zabavna glasba. Torek 28. avgusta 17.00 Celjska kroni- ka; 17.10 kvintet Avsenik s pevca; 17.30 Naši poslušavci čestitajo in pozdravlja- jo; 17.45 obvestila, nato zabavna glasba. Sreda, 29. avgusta 17.00 Celjska kroni- ka; 17.10- kvartet Fileta Ferleža; 17.50 naši poslušavci čestitajo in pozdravlja- jo; 17.45 obvestila, nato zabavna glasba. Četrtek, 30. avgusta 17.00 Celjska kro- nika; 17.10 J.' Brahms: Madžarski in slo- vanski plesi; 17.30 naši poslušavci če- stitajo in pozdravljajo; 17.45 obvestilai nato zabavna glasba. Petek, 31. avgusta 17.00 Cel.jska kro- nika; 17.10 Za prijeten konec tedna; 17.30 stična oddaja; 17.30 naši poslušavci če- stitajo in podravljajo; 17.45 obvestila, nato zabavna glasba. Sobota, 1. septembra 17.00 Celjska kro- nika; 17.10 Zaprijeten konec tedna; 17.30 naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba. Nedelja, 2. s^ktembra 12.00 pogovor t državljani; 12.10 obvestila; 12.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 12.25 Siovenske narodne pesmi in popev- ke; 12.45 Nedeljski utrinki. KRONIKA HESREČ V Šentjurju si je pri icln zlomil nogo delavec Ivan Švoger iz Vinice pri Va- raždina. — V Delav.<«ki alici se je po- nesreči] s kolesom Ju«z K«vačič ic Vo- marjev pri Pristavi. — Dve>l»tna Breda CELJSKI TEDNIK STEV. 33 - 24. avgusta 1962 7 OBVESTILO uprava industrijske rudarske šole Velenje obvešča zainteresirane, da še sprejema učence: V I. LETNIK RUDARSKEGA ODDELKA Pogoji za vpis: 6 uspešno dokončanih razredov osnovne šole; starost 10 do 17 let in sposobnost za rudarsko delo; in v I. LETNIK RUDARSKE TEHNICNE SOLE Pogoji za vpis: Uspešno dokončana popolna osem- letka, starost 15 do 17 let in spo- sobnost za rudarsko delo. Zdravniški pregled bo pred spre- jemom v Zdravstvenem domu Ve- lenje. 2a učence je na razpolago popolna oskrba v Domu — po potrebi brezplačna, prošnje kolkovane s 50 din pošljite na naslov: Industrijska rudarska žola Velenje, kjer dobite tudi vsa ostala pojasnila. Elektrof ilterski zidaki so si utrli svojo pot Ekonomska enota rudnika lig- nita obrat elektrofiltrskega mate- riala v Šoštanju je v poletnih me- secih slednjič uspel zainteresirati gradbena podjetja za svoj naj- važnejši izdelek — zidake. Temu uspehu botruje izredna pozornost, ki jo je posvetil samoupravni or- gan za odstranjevanje vseh dose- danjih napak v proizvodnji. Zi- daki iz elektrofiltrskega materiala so neprimerno odpornejši od na- vadnih in dajejo boljšo toplotno izolacijo. Zal pa so gradbena podjetja vse do nedavnega z nezaupanjem pri- stopala k tej noviteti; v glavnem so jih uporabljali le pri gradnjah v Velenju. Sedaj pa so ti zidaki iskani širom po Sloveniji. Zmogljivost obrata je okrog 10 milijonov EF enot letno. S skrbnim prečiščevanjem in odstranjevanjem napak ter vsa- kega slabega pojava v obratu so uspeli zvišati proizvodnjo in do- bro razširiti prodajno mrežo. Ta- ko so v mesecu juliju izdelah pre- ko milijon EF enot in nedvomno bo obratu uspelo v drugem pol- letju ne le doseči, temveč tudi preseči predvidevanja. SVET LEKARNE LASKO razpisuje redno delovno mesto kajigovodla-(iiiie) Osebni dohodki po dogovoru. Rok prijave do izpopolnitve delovnega mesta. Pismene prijave sprejema Uprava Le- karne Laško. Nastop je mo- žen takoj. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri DS podjetja ŽELEZARNE STORE razpisuje zasedbo na- slednjih prostih delovnih mest: 1. Vodja sploinega sektorja Pogoji: dokončana pravna ali ekonomska fakulteta in 5 let prakse ali popolna srednješolska izobrazba ter najmanj 10 let prakse v gospodarstvu ali državni upravi. 2. Vodja Oddelka analize, kontrole In plana Pogoji: zaključena ekonomska fakulteta in najmanj 6 let prakse v finančnem ali komercialnem poslovanju. 3. Knjilniiar za urejevanje strokovne knjižnice Pogoji: popolna srednja šola, obvezno obvladanje vsaj enega tujega jezika, zaželjeno tudi nekaj prakse v knjižnici ali po- dobnem delu. Kandidate prosimo, da pošljejo svoje ponudbe kadrovskemu sektorju podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pri enakih pogojih imajo prednost člani kolektiva Železarne Store. KZ CELJE sprejme v delovno razmerje po dogovoru 1.) 3 kmetijske tehnike za delo na ek. enotah 2.) 2 lesna manipulanta Pogoji: pod 1. dokončana srednja kmetijska šola in vsaj 3-letna praksa v kmetijsko zadružnih organizacijah; pod 2. vsaj 5-letna praksa pri odkupu lesa in neoporečnost. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Prošnje s kratkim opisom dosedanje zaposlitve je vložiti najkasnje do 15. septembra 1962 na upravo zadruge Celje, Miklošičeva 7. OBJAVE IN OGLASI KINO KINO UNION do 26. 8. 1962 »KAM S TRUPLOM« ita- Lijanski Csc fikn 27. 8. — 29. 8. 1962 >SKILASTA SRECA< poljski film 30 ■. 8. - 3. 9. 1962 >V KREMLJIH VO- HUNOV< švedski VV film KINO METROPOL 25 . 8, — 28 . 8. 1962 >PAST ZA ZAJCE« ameriški VV film 29. 8. - 1. 9. 1962 >LOV NA DOTO« ruski barTBi filaa LETNI KINO 24. 8. - 27. 8.""l»te~»BEG~V~SPi5NAH« ameriftki film 28. 8. - 31. 8. 1962 »DNEVNIK ANE FRANK« ameriški Csc filM KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAV. DOLINI 25. 8. - 26. 8. 1962 »V 80 DNEH OKROG SVETA« ameriški barvni Csc film 29. 8. 1962 »OSAMLJENI ČLOVEK« ame- riški we«tern film 30. 8. 1962 »VRELI ASFALT« francoski film OBVESTILA; UPOKOJENCEM, ki so se j»vili za iz- let Vršič—Gorica, Celje sporočamo, da se izlet vrši 5. in 6. 9. 1%2. Sprememba je na«tala zaradi obiranja hmelja. ZAHTEVAJTE PROGRAME NAŠIH IZ- LETOV V INOZEMSTVO! 7-dnevno potovanje z vlakom ali av- tobusom v Pariz, v mesecu oktobru. Prijave do 30. avg'usta. 7-dnevno potovanje z avtobusom FI- RENCE—RIM—NAPOLI, v začetku me- seca oktobra. Prijave do 30. avgusta. GOSTINCI! 5-dnevno potovamje na OKTOBER- FEST v MCNCHEN v mesecu septem- bru. Cena 24.900 din. Prijave do 30. av- LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV! 2-dnevno potovanje z osebnimi avto- mobili po visokogorskih cestah KOROŠ- KE. TIROLSKE, ITALIJANSKIH DOLO- MITOV v mesecu avgustu in septembru. Prijavite se čimprej! DELOVNI KOLEKTIVI! Za vas smo pripravili enodnevni izlet na KOROŠKO VELIKOVEC-CELOVEC GOSPA SVETA-OSTRAVICA—VRBSKO JEZERO-OSOJSKO JEZERO-BELJAK -BOROVLJE-PLIBERK. Cena 3.500 din. 2-dnevni izleti v TRST in BENETKE z avtobusom vsak mesec. Prijave do za- ključnega števila udeležencev. POTUITE Z NAMI PO NAST LEPI DO- MOVINI! IZKORISTITE POPUST, ki ga nudimo za dvo in več dnevne izlete z našimi avtobusi. Za cenjena naročila se pripo- roča Turistična poslovalnica avtobusne- ga prometa Celje. IZLETNIK, tel. 28-il. IZLETI PO JUGOSLAVIJI 1. 9-dnevTio avtobusno potovanje' po Jugoslaviji, odhodi vsaJc ponedeljek v avgustu in v septembru. 2. V OHRID (obe smeri z avionom). Prijave do zaključnoga števila. 3. 7-dnevni dopust na Kukljici, v sli- kovitem zalJTu otoka Ugljana nasproti Zadra. Cena 8.800 din. V ceni je upošte- van prevoz (tudi v povratku) z avto- busom iz Ljubljane do Zadra, prevoz z ladjo do Kukljice in 5 kompletnih peusionov. Otroci do 10 leta starosti plačajo 6.300 din. Vsak udeleženec si sam po želji določi čas koriščenja let- nega dopusta, ev. se lahko dopust tudi podaljša. Prijave v vseJi poslovalnicah KOMPAS-a. i. Kolektivi! Po želji Vam pripravimo eno. dvo- dnevni izlet na Vršič, oz. Plitvička je- zera. Poseben popust! IZLETI V INOZEMSTVO 1. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBI- LOV! Dvo-dnevno potovanje z osebnimi avtomobili preko Koroške na Gross- glockner ter v nadaljevanju v Badga- steiu. Cena 4.70O din, prijave do zaključ- nega števila. 2. GOSTINa! 5 dni v Miinchen »Okto- berfe«t«. Prijave v posilovalnici KOM- PAS-a. 3. KOLEKTIVI! Zaradi izrednega za- nimanja za Koroško in Benetke orga- niziramo cenene ono in dvodnevne iz- lete v te nepozabne kraje. Cena 1- dnevnega izleta po Slovenski Koroški 3.500 din. 5. 5-dnevno avtobu.sno potovanje v Budimpešto (avtobusno). Prijave v pos- lovalnici KOMPAS-a. Programe izletov prejmete v vseh poslovalnicah KOMPAS-a. POSEBEN POPUST - odobravamo ko- lektivom za izletniške vožnje z našimi modernimi avtobusi. Preden se odločale Za izle^, zahtevajte našo ponudio. Najhitreje, najugodneje in najcenejše boste potovali s turističnimi avtobusi KOMPAS-a. Se pniporoča KOMPAS Celje Tomšičev trg 1 RAZPISI DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA CELJE razpisuje za šolsko leto 1962/63 2 štipendiji: 1 štipendija za študij na Bioteh- tehnični fakulteti — oddelek za gozdarstvo, 1 štipendija za šolanje v III. ali IV. letniku Ekonomske sred- nje šole. Prijave se sprejemajo do 7. 9.1962. ZAHVALA Ob nenadomestljivi, tragični izgubi našega nadvse ljubljenega sina, moža in brata. HUS IVANA - šoferja se prisrčno zahvaljujemo vsem sorod- nikom, znancem in sodelavcem, ki so • se v tako velikem številu poslovili od pokojnika. Prav posehej se zahvaljuje- mo za ganljive besede ob odprtem gro- bu, predstavnikom podjetja Elektro Celje, Avto-moto društvu, godbi iz Za- bukovice in posameznikom, kakor tudi za izrečeno sožalje ter poklonjene ven- ce. Prebold, 4. 8. 1962 : Žalujoči: starši, žena in sestra STANOVANJA STUDENTU IZ CELJA nudim v Ljublja- ni sobo. Pojasnila ▼ pisarni Glasbene šole. NUDIM SOBO POŠTENI ŽENSKI za po- moč po dogovoru. Naslov v upravi lista. Z.AKONSKI PAR Z AKADEMSKO IZO- RAZBO išče stanovanje, lahko tudi samo dve sobi, opremljeni ali neo- premljeni. Stanovanje je lahko v bližini okolici mesta. Vse ostalo po dogovoru. Ponudbe pošljite pod šifro »DOM«. OPREMLIENO SOBO ODDAM dvema dijakoma. Sterle Iva, Celje — Na re->-soldnerje«. Po evianskem sporazumu so le- gionarji morali iz Alžirije. Manj- še enote so ostale daleč na jugu v Saharskih oporiščih, toda le do leta 1965. Ostali so se vkrcali v ladje in se pripeljali na Korziko, del legije pa je prispel v Mar- seille. Prvič v zgodovini je po- sadka legije nastanjena na fran- coskih tleh v mirnem času. Kam zdaj? Da, res, kam? Franciji je zmanjkalo kolonij, kjer bi upo- rabljala svoje plačance. Samo v francosko Somalijo in na Mada- gaskar jih še morejo poslati. Za kako dolgo? Kaj bo počelo 1500 mož na Korziki. Menda ne bodo za častno stražo v Napoleonovem rojstnem kraju? Kdo ve, če niso tam le začasno. Morda le kdo v Parizu misli, da jih je spričo ne- jasnosti dobro imeti blizu Alžira. Kaj bi jih spet rekrutirali, kot pred letom Belgijci v Kongu?! Legionarji sami so nezadovolj- ni. Eden je novinarjem povedal: — Postali smo legionarji, da bi jahali kamele, da bi lovili Sara- cenke in Indokitajke. Kaj naj po- čnemo tu v kasarnah in na uli- ci, kjer so ženske zaščitene z za- konom? — Mik avanturistov je bil surov boj, ropanje imetja in žensk, za- služek za kri drugih. Zdaj je le- gija izgubila tla pod nogami. Ustanovljena je bila zaradi kolo- nij in s kolonijami vred bo šla v zgodovino. In kam bodo šli, ko bo tudi Somalija samostojna, ko na Madagaskarju ne bo več pro- stora zanje in ko se bodo naveli- čali reda na Korziki? Nešteto jih je takih, ki so ušli pred policija- mi v raznih državah pod zastavo krvave slave. Koliko jih je, ki bi morali nemudoma v zapore, če bi se vrnili v svojo domovino. Le- gija je bila razen redkih izjem, ne samo vojska avanturistov, tem- več tudi pribežališče kriminalcev, lenuhov ter za urejeno življenje nevzgojljivih tipov. Prej ali slej bo šla zastava le- gije v vojaški muzej. Menda bodo Francozi tako tankočutni, da ji bodo izbrali zelo temen kot, kajti ponosni nanjo res ne morejo biti. KRATKE POLITIKA IN SNAGA Amerika je znana po statisti- kah. Pravijo, da Amerikanci bo- lujejo od statistik in se brez tega skoraj ne znajo pomeniti o niče- mer. Toda na vse izsledke stati- stike v Ameriki niso vsi navdu- šeni. Tako v neki statistiki ^>ob- delujejo« politike: — Politiki telefonirajo dva- najstkrat več kot drugi ljudje, umivajo pa se štirikrat manj kot drugi. ??? DVA POVEZANA RAZLOGA * Dijakinje v nekem angleškem koledžu so nastopile gladovno stavko iz dveh razlogov. Prvo, ker je hrana strašno slaba, drugič ker jim ne dajo »repete«?! ČASI SE MENJAJO Ko so za časa angleške kraljice Viktorije Angleži s križem in me- čem osvajali črni kontinent, si pač nihče ni mogel predstavljati prizora, ki ga vidimo na sliki. Da bi takrat smel ponižan, zaničevan in divji črnec v bližino veličan- stva, v tistem času pač nikomur ni padlo na pamet. Sicer pa tudi pred dvajsetimi leti takle posne- tek ne bi bil mogoč. Toda časi se menjajo. Ko je la- ni britanska kraljica Elizabeta s soprogom nadvojvodo Filipom obiskala države članice britanske skupnosti narodov, je v Gani za- plesala s premierom Nkrumahom, njen kraljevski soprog pa z ma- dam Nkrumah, kot enaki z ena- kimi. Kar je bilo nekoč grešno pomisliti, je sedaj bil protokol, kajti Gana ni več kolonija. I Vojaki francoske tujske legije ob prihodu na Korziko... Od tu in od tam CENA SLIKE ZA STO VECERIJ Angleški slikar Vico (zadnjič smo pisali o njem, da je slikal portret bivšega angleškega rablja) je eno svojih slik prodal lastni- ku restavracije za naslednjo ceno: Vsak teden po dve večerji ala carte v tej restavraciji za dobo enega leta. Za kaj je neki prodal portret bivšemu rablju? VSELITEV — IZSELITEV Letošnjo zimo je neki gozdar v Tatrah na Poljskem ostal v svoji gozdarski bajtici sredi gozda. Ne- ko noč pa je moral sprejeti pod- najemnika, ki je s silo vdrl v ko- čo — bil je velik rjavi medved. Gozdar jo je jadrno pobrisal. Ne vemo, ali je spomladi šel pogle- dat, če se je »-podnajemnik« že izselil? POZNO, PA VENDARLE... Louis Berry je bil otrok siro- mašnih staršev in nikoli ni dobil igračke. Toda ko je Louis kot od- rasel nenadoma obogatel, je raz- vil svojevrstnega konjička. Ob vsaki priliki kupuje igračke in se z njimi v prostem času igra. Pra- vijo, da ima v hiši nad 2000 dra- gih igrač. REKLAMA PA TAKA... V Los Angelesu v Ameriki je kino dvorana, ki nosi nenavadno ime: Groza. V tej dvorani prika- zujejo samo take filme, ki vzbu- jajo strah in grozo. Stalna rekla- ma tega kinematografa v časopi- sih in radiu vsebuje tale stavek: — Pripeljite na naše predstave tistega, od katerega upate kaj po- dedovati. — DOLGONOGA GROFICA? Ko je svetovno znan igravec sir Laurcnce Olivier v nekem filmu zaigral z mlado igravko Sarah Milles, se je igravec z zvenečim naslovom lorda zanjo bolj zani- mal kot za druge kolege. Takrat so se začele širiti govorice, da bo dolgonogo dekle morda spreme- nilo svoje ime od Miss Milles v Missis Laurence. Bile so le čenče ali pa preglasno izrečene želje mlade, uspeha in slave željne rvezdice? ROBOT-ATLETSKI TRENER Robot-trener neumorno drsi ob tekmovavcu, meri njegovo hitrost, ga spodbuja in svetuje ... Dežela bodočih olimpijskih iger namerava presenetiti obiskovavce z marsičem. V Rimu je ob zad- njih igrah kar mrgolelo Japon- cev, ki pa niso prišli zato, da bi kradli ideje (morda tudi), temveč, da bi vse še bolje pripravili in uredili. Japonska tvrdka Toshiba, ki izdeluje različne elektronske stro- je, je za trening japonskih teka- čev izdelala poseben elektronski stroj — elektronskega trenerja. Kot vidimo na sliki, je mali ro- bot podoben otroškemu avtomo- bilu, samo da drsi po malih trač- nicah. V vozilu je vgrajen radij- ski usmerjevalec, natančni meri- vec hitrosti, zvočnik za direktno zvezo s pravim trenerjem nekje v loži stadiona. Vozilo drsi po svoji poti ob tekaču, da spodbu- ja in prenaša trenerju v ložo po- datke o tekmovalčevi hitrosti. Na poseben aparat beleži trener-ro- bot podatke o hitrosti v posamez- nih časovnih razmahih, skratka — robot je idealen in nazadnje pra- vičen ter neobčutljiv za jezo in zamero. SKOZI LED DO KAMENE SOLI v bližini Tuzle v Bosni so pod zemljo ogromne količine kameni- te soli. Strokovnjaki pravijo, da so plasti v kamen strjene soli to- likšne, da bi jih več sto let iz- koriščali v letnih količinah 600.000 ton, saj po cenitvah tam obstaja ležišče 360 milijonov ton nedotak- njene soli. Toliko soli bi iz jad- ranskih solarn ne dobili niti v ti- soč letih. Priprave za izkoriščanje te soli so naletele na velike težave. Izko- pane jaške in okna je zalila voda podzemnih jezer. Zato so se odlo- čili za najmodernejši način. Vodo bodo v zemlji s posebnimi napra- vami zamrznili in se skozi led prebili do bogatih ležišč soli. V kratkem bomo v Jugoslaviji za- čeli predelovati in uporabljati pri kuhi domačo kameno sol. Tuz- lanski bazen, znan po črnem bo- gastvu, je dobil tudi rudnik bele- ga zlata. Se vrstica o preteklosti tuzlan- ske solarne. Izrabljali so jo že Rimljani, pred njimi Kelti. Sol so tedaj lovili tako, da so izsuše- li slane potoke. Pred desetletji so začeli črpati vodo iz slanih pod- zemnih jezer. Zdaj bodo pa jeze- ra zamrznili in se lotili nestalje- ne soli. Celina bodočnosti Južna Amerika je celina neo- mejenih možnosti, toda žal to jemljejo tamkajšnji politiki pre- več dobesedno, ko vsak hip iz- bruhne v kateri izmed držav po- litični vojaški puč. Toda nimamo namena govoriti o politiki in strankarskih zdrahah. Bolj interesantno je vedeti, da je Južna Amerika, zlasti pa veli- kanske pokrajine Argentine, Bia- zilije in Bolivije, še zelo »devi- ška«, to se pravi le redko nase- ljena. Od vsakega evropskega pri- seljenca si tam obetajo veliko in vsak, ki nima preveč socialnega čuta, ki nekaj zna, predvsem pa odirati neuko množico mešancev, lahko hitro obogati. Neizmerne pampe, travnate visoravni, moč- virni pragozdovi ob orjašicih re- kah, vse to je domala prazno. Go- steje so naseljeni le obalni prede- li. Tam v notranjosti pa ni niče- sar, razen seveda divjih primitiv- nih indijanskih plemen, ki komaj vedo za belce in njihovo civiliza- cijo. Južnoameriški kontinent ima vsega od zemlje do lesa, od go- veda do rib, le prostran je in ne- povezan. Redke ceste so spelja- ne skozi prostranstva. Bolezni se širijo iz močvirnih področij, pod površino planinskega masiva ne- hotičnih Andov pa samujejo bo- gastva rud, ki jih le redkokje iz- koriščajo. Dežele, ki nudijo neiz- merno bogastvo, požirajo neiz- merne milijone. Promet med me- sti in zaselki v notranjosti je predvsem speljan po zračni poti. Toda letala so predraga za trans- port rud, prešibka za prevoz stro- jev, ki bi predelovali rude v iz- delke. Južna Amerika je velikanski rezervat, kjer bi lahko živelo, de- lalo in se preživljalo še na stoti- ne milijonov ljudi. Razen Oceani- je in Australije, kjer je povpreč- na gostota prebivavcev 2 na kva- dratni kilometer, je Južna Ame- rika druga celina z najmanj lju- di. Samo sedem prebivavcev ima na kvadratnem kilometru medtem ko jih ima Evropa 56, Azija 36, Severna Amerika pa 10. Ce po- mislimo, da je Zemlja naseljena s povprečno 18 prebivavci na kva- dratni kilometer, potem je Južna Amerika globoko pod tem pov- prečjem. Vrh tega je ta celina razen verige visokih And ugodna za naselitev skoraj povsod. Ce bi samo porečje največje reke sveta Amazonke uredili in meliorirali, bi pridobili okoli 8 milijonov kva- dratnih kilometrov plodne zemlje in bogatih gozdov ob njenem nad 6.000 kilometrov dolgem toku. Južna Amerika je tudi dežela znanih in neznanih prirodnih lepot. Od gora z večnim snegom in le- deniki do tropskih gozdov, od pamp in peščenih step, do bujne vegetacije v umirjenem pasu — vr,e to premore ta kontinent. Na sliki so slapovi Patos Maribondo na reki Rio Grande v Braziliji.