kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 21 USTANOVITEV UPRAVE DRŽAVNIH POSESTEV NA KRANJSKEM POD LEOPOLDOM II j02e f. macek Na Ki-anjskem sta bili v šestdesetih letih 18. stoletja le dve kameralni (bankalni) po- sestvi. Z razpustitvijo jezuitskega reda leta 1772 in deset let pozneje še nekaterih drugih samostanov, ki so večinoma imeli večjo ali manjšo zemljiško posest, se je število pose- stev, ki so prešla pod državno upravo, pre- cej povečalo. Kranjska od 1782/83 ni imela lastne deželne uprave, temveč je bila podrejena notranjeav- strijskemu gubemiju v Gradcu. Tam je de- lovala tudi notranjeavstrijska administracija državnih posestev. Pod njeno neposredno up- ravo sta bili obe kameralni (bankalni) posest- vi ter vsa posestva verskega ijn študijskega sklada na Kranjskem. Pod verski sklad so sipadale: gospoščine Bistra, Klevevž, Kostanjevica, Mekinje, Vele- sovo s posestvom škofjeloških klaris, Sv. Pe- tar u Sumi, Pičen, Ruperčvrh, Cretež, Baj- Rof; posestva Loka pri Cerknici, Grundelj; imenja: bivšega samostana Bistra, v okolici Kamnika bivšega studeniškega samostana na Gorenjskem in Dolenjskem, Radeče, benefi- ci j a sv. Jožefa na Žalah pri Kamniku in sv. Mihaela v Kranju ter zemljiška posest kapu- cinov v Novem mestu. Pod študijski sklad sta spadali gospoščini Pleterje in Fužine ter posestvo Tum pri Ljubljani. V bankalnem skladu je bila gospoščina Po- stojna in gozdni urad Klana.* Upravljanje teh posestev je bdlo zelo po- manjkljivo. Njihovi donosi so v prvih letih po prehodu v državno upravo močno padli. S tem »kranjskim« problemom se je ukvarjala dvorna komora in dvoma računska komora na Dunaju, o čemer bomo poročali posebej. Za tako stanje sta bila dva glavna razloga: 1. Splošna kriza fevdalnega družbenega re- da in fevdalne organizacije dela na gospo- ščinskih posestvih še posebej. Podložniki so si še pod samostansko oblastjo prizadevali ko- likor mogoče olajšati fevdalna bremena (raz- ne vrste naturalnih dajatev in zlasti osovra- ženo tlako). To jim je seveda pri milejših cerkvenih gospoščinah bolj uspevalo kot nji- hovim vrstnikom na privatnih domini j ih, o čemer zgovorno pričajo veliki zaostanki ome- njenih dajatev ob času razpusta samostanov (v Stični 14.229 fl, v Mekinjah 1.247 fl. v Bistri 1.591 fl itd).2 Da je sam razpust pome- nil neugodno cezuro za posestva, ni dvoma. Prehod v državno upravo ni potekal povsem gladko. Nastala je določena zmeda. Menjalo se je upravno osebje. Nekatera posestva so bi- la krajši čas po prevzemu v lastni režiji ome- njene administracije, potem so jih dali v za- kup. Zakupniki so se menjavali, druga pa so ostala prvo desetletje v lastni režiji. Vse to je vplivalo, da je že tako razrahljana discipli- na podložnikov še bolj popustila. Posestva, ki so bila po tedanji organizaciji dela nujno navezana na tlako, so se znašla v objektivnih težavah. Sprememba tlake v denarne dajatve (reluicija) pa bi zahtevala daljnosežne spre- membe na gospoščinah. 2. Velika oddaljenost in šibka kadrovska zasedenost graške administracije državnih po- sestev. Za velik obseg dela z upravo državnih posestev na Koroškem, Štajerskem in Kranj- skem je bila uprava mnogo prešibko zasedena, saj je imela le administratorja, enega do treh adjunktov ter nekaj računskih in pisarniških uradnikov. To je hkrati z veliko oddaljenostjo povzročilo, da administracija neposrednih up- ravnikov na posestvih ni mogla uspešno nad- zorovati. Ti pa so skrbeli seveda predvsem za sebe, interes fiskusa oz. skladov jim je bil bolj ob strani. Posledica tega je bil velik ne- red v poslovanju in škoda na račun države oz. obeh skladov, o čemer so na voljo podatki npr. za posestvo v Bistri. Veliko je k temu pripomoglo tudi za Jožefovo dobo značilno iz- redno podrobno regi ementir an je, ki je bilo pogosto težko izvedljivo, pridrževanje tudi sorazmerno preprostih odločitev graški admi- nistraciji, že omenjeni šibki nadzor, razni na- črti, da naj bi državna posestva služila za vzor drugim dominijem in pod. Znatna sla- bost je bila tudi v tem, da je bila notranje- avstrijska administracija posestev močno ve- zana na dvorno komoro, manj pa na lokalni gubemij. V takem stanju so bila državna po- sestva v zadnjih letih vlade Jožefa II. Njegov naslednik Leopold II. je v skladu z delnim opuščanjem centralistične usmeritve in popuščanjem partikularističnim deželnim težnjam 1791 ponovno vzpostavü deželno up- ravo na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. Hkrati z organizacijo deželne oblasti se je mo^ rala po njegovem nalogu decentralizirati tu- di omenjena notranjeavstrijska administraci- ja državnih posestev in se ustanoviti pri de- želnem glavarstvu oz. guberniju (oba izraza se v virih uporabljata, vendar ne dosledno) v Ljubljani (enako tudi v Gradcu in Celovcu) referat za državna posestva (Domainenreferat) 22 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 23: 1975 z imenom uprava državnih posestev (Staats- güterverwaltung) Iz ohranjenega listinskega gradiva podnob- nejši motivi za ustanovitev te uprave niso razvidni. Po vsej verjetnosti so to bili spredaj omenjeni, dvomi komori in zlasti dvomi ra- čunski komori dobro znani razlogi. Najbrž so na Dunaju upali z decentralizacijo notranje- avstrijske uprave državnih posestev in njeno naslonitvijo na deželno upravo odpraviti po- manjkljivosti pri upravljanju državnih pose- stev na Kranjskem in doseči njihovo večjo donosnost. Vsekakor smemo domnevati, da se kranjski gubemij ni posebej potegoval za prenos te no- ve dejavnosti v Ljubljano, o čemer imamo in- dicije v njegovem lastnem dopisu.'' Povezava uprave državnih posestev z gu- bemijem naj bi bila zelo tesna, ne pa popolna, ker je bilo njeno osebje plačano iz dohodkov kameralnih skladov in ne iz proračunskih virov. Zato tudi to osebje ni bilo dolžno alter- nirati z osebjem gubemij a. Administrativno poslovanje uprave posestev se je moralo od- vijati podobno kot za druge referate gubemi- ja. Administrator posestva je imel rang pna^ vega deželnega svetnika, le da je bil po re- du zadnji. Imel je vse tiste pristojnosti, ki so bile že dotlej s splošno instrukcijo dodeljene administratorjem državnih posestev. Manj važne tekoče zadeve je smel reševati sam, le da je akte dal na vpogled in podpis deželne- mu glavarju. Važnejše zadeve pa je moral re- ferirati na sejah sveta. Pri obhodu državnih posestev je imel po cesarjevi volji pravico na kraju samem ukreniti vse tisto, kar je ibilo neobhodno in to de peracto sporočiti dežel- nemu glavarju. Osebje administracije je imenoval cesar.* Dekret za administratorja so izdali na Duna- ju, za dmge pa je to po naročilu dvorne komo- re moral opraviti gubemij. Za administratorja je bil imenovan Josef v. Palnstorf, ki je bil preje zaposlen na administraxiji v Gradcu, s plačo 1500 fl in potnim pavšalom 300 fl, sku- paj torej 1800 fl, za tajnika Franz v. Lilien- berg s plačo 600 fl, za koncipista Urban Trat- nik z osnovno plačo 400 fl in posebnim dodat- kom 200 fl, skupno torej 600 fl, za prvega kanclista Franc Lešnik s plačo 250 fl ter de- putatom drv za 30 fl, skupno torej 280 fl. Za poštnino je bilo odobrenih letno 1200 fl, za tiskarske stroške 325 fl, za pisarniški materiial 431 fl 12 kr. Slednje postavke niso bile odob- rene pavšalno, temveč z obračunom. Stremeti je bilo za tem, da se na njih kaj prihrani. Dvorna komora je predlagala, da se naj iz stroškov za poštnino nastavi sel, ki bi naj dvakrat tedensko potoval v Novo mesto; s tem so upali doseči prihranek na poštnih stroških. Gubernij je moral dati v svojem po- slopju na voljo tri udobne sobe. Njegovi trije pisarniški sli so morali prevzeti dostavo pošte tudi za novo upravo. Z istim dekretom je bilo deželnemu gla- varju naročeno, da ukrene vse potrebno za organizacijo omenjene uprave v Ljubljani. To se je tikalo predvsem odnosov z bivšo notra- njeavstriijsko administracijo državnih pose- stev in z graškim gubernijem glede prenosa listinskega gradiva v Ljubljano, ki bi šele omogočalo normalno poslovanje nove uprave. Gubernij je o ustanovitvi uprave posestev v Ljubljani ter o načinu njegovega poslova- nja obvestil vse tri kresije, kameralnega pro- kuratorja, svojo direkcijo registrature ter de- želne stanove. Naroča, da bo treba odslej vso zadevno pošto usmerjati na novo upravo, da pa bo točen datum začetka njenega poslovanja pozneje sporočen.^ O imenovanju je obvestil tudi vse štiri uradnike.' Hkrati je stopil v stik tudi s štajerskim gubernijem in notranje- avstrijsko administracijo drž. posestev glede ureditve nekaterih manj važnih tehničnih vprašanj o prenosu in funkcioniranju nove uprave.* Zanimiva pa je zahteva, da naj tisti uradniki, ki stopajo v novo službeno kategori- jo, prisežejo pred kranjskim deželnim glavar- jem. Zgoraj omenjeni dekret dvorne komo- re je bil seveda uradno dostavljen tudi gra- škemu guberniju in administraciji državnih posestev. Podpredsednik omenjenega guberni- ja grof Wuirmbrand je prevzel dolžnost obve- stiti o tem kranjski in koroški gubemij, zlasti pa urediti glede prenosa Mstin. Na Kranjsko je sporočil, da je na Dunaju na pobudo graške administracije predlagal, naj se najprej uredi upravna registratura za Kranjsko in šele na- to določi začetek uradovanja.« Priložil je prepis dopisa omenjene graške admiinistraci- je na štajerski gubernij," kjer je podrobneje utemeljeno, zakaj pred 1. februarjem ni smo- trno začeti z uradovanjem. Glavni vzrok je bila neurejena registratura tako v administra- ciji državnih posestev kot v knjigovodstvu omenjenih posestev, ki je bilo le oddelek no- tranjeavstrijskega deželnega knjigovodstva. Da se omogoči uspešno delo nove uprave na Kranjskem, jo je treba oskrbeti z vsemi akti, ki se tičejo njej podrejenih posestev in z na- vodili, potrebnimi za uradovanje. To pa je ogromno delo*, ker je treba veliko aktov tudi prepisati. Da je bila cesarjeva namera v Gradcu znana že pred izdajo dekreta dvome komore, se vidi iz tega, ker je v pismu navedeno, da so že v septembru za gornji namen najeli šest pi- sarjev dnevničarjev. Vendar se je zdelo, da jcronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 23 delo najbrž do predlaganega roka ne bo kon- čano. Da obema graškima ustanovama (gubemi- ju in administraciji) ta decentralizacija oz. prenos ni bil po volji in da sta jo vsaj rahlo zavlačevala, se vidi iz tega, da grof Wurm- brand v svojem dopisu predloga tamkajšnje administracije za 1. februar 1792 sploh ne omenja, administracija pa ga tudi ne predla- ga kot dokončnega. Vendar je kranjski guber- ndj le spoznal, da je dobro, če začne kranjska uprava državnih posestev poslovati čimprej in se je v že omenjenem dopisu le ogreval za 1. februar 1792. Graška administracija državnih posestev je sporočila kranjskemu guberniju, da bo novo imenovano osebje vpeljala v delo, da bo ob začetku uradovanja, ki ga bo določila dvoma komora, lahko začelo nemoteno delati." Dvoma komora je na omenjeni predlog grofa Wurmbranda naglo odgovorila ter do- ločila za začetek poslovanja 1. februar 1792.*^ Kranjski gubemij je glede na jasno stališče dvorne komore opomnil graško administracijo državnih posestev, da z gotovostjo pričakuje prihod za novo upravo določenega osebja še pred koncem januarja, ker bi se v nasprot- nem primeru začetek uradovanja zavlekel in bi bilo treba sedaj določeni termin preklica- ti." Gubemij je o plačevanju osebja obvestil tudi kameralni plačilni urad.'* Ce je nova uprava res pričela poslovati 1. februarja 1792, se iz ohranjenega listinskega gradiva ne da ugotoviti. Vsekakor pa se za- četek ni dosti zavlekel, ker je dvoma komora že dne 19. 4. 1792 naročila deželnemu glavar- stvu kot nadrejeni instanci, naj naroči refe- ratu za državna posestva, kako natančno mo- ra poslovati in delati poročUa po posameznih obrazcih.!'^ Dvorna komora je torej že morala biti obveščena o začetku uradovanja. Nova uprava je iz Gradca dobila listinsko gradivo, o čemer pričajo ohranjeni prepisi navodil dvorne komore za notranjeavstrijsko administracijo državnih posestev iz leta 1791, ki bi utegnila biti važna za poslovanje nove uprave." Kak obseg je ta listinski fond imel. se ne da ugotoviti, ker je večina registriranih fasciklov te uprave izgubljenih. j Iz meseca julija 1792 so ohranjene prve li- i stine o neposrednem delu uprave posestev v i Ljubljani in sicer v zvezi z gospoščino Me- kinje in ljubljanskim kapucinskim samosta- nom." OPOMBE 1. AS, gub. arhiv (1795—1809), fase. 55, Aus- weis über... der krainerischen Staatsgüter für das milit. Jahr 1793. — 2. A. Wolf: Die Aulhe- bung der Klöster in Inneröstereich 1782—1190. Wien 1871, str. 86—87, 145 in dr. — 3. AS, gub. arhiv (1787—1794), fase. 301 (1791—1792), dekret dvorne komore od 3. 11. 1794. — 4. Ibid., dopis kranjskega gubernija štajerskemu guberniju od 7. 12. 1791, kjer pristaja, da začne uprava drž. posestev poslovati šele 1. febr. 1792; ...Bedarf es nur der einzigen Überlegung, dass man sich die Zurücksetzung dieses und eines weiteren Ter- mins immer hätte gefallen lassen müssen, sofern es von Seite der hochen Hofstelle nicht früher hätte anberaumt werden wollen; dass diese Lan- desstelle auch ohne augenblicidiche Einverleibung dieses Geschäfts unter ihre übrigen Abtheilun- gen Stöfs genug habe, um der Ursache ihres Da- seyns zu entsprechen .. — 5. Ibid., Allerhöchst resolvierter Personal und Besoldungsstand der Staatsgüteradministration in Krain. — 6. Ibid., dopig kranjskega gubernija od 5. 12. 1791. — 7. Ibid., dopis kranjskega gubernija od 30. 11. 1791. — 8. Ibid., dopis kranjskega štajerskemu guber- niju, brez datuma. — 9. Ibid., dopis grofa Wurm- branda dež. glavarju od 26. 11. 1791. — 10. Ibid., prepis dopisa notranjeavstr. administracije drž. posestev na graški gubemij od 25. 11. 1791. —11. Ibid-, dopis graške administracije drž. pos. grofu Gaisruoku od 11. 12. 1791. — 12. Ibid., dopis dvorne komore na kr. dež. glavarstvo od ' 9. 12. 1791. — 13. Ibid., dopis kr. gubernija graš- ki admin. drž. posestev od 7. 1. 1792. — 14. Ibid., dopis od 11. 1. 1792. — 15. Ibid., dopis dv. komo- re od 15. 4. 1792. — 16. AS, gub. arhiv (1787 do 1794), fase. 380 (1790—1792), prepisi dopisov dvor- ne komore od 3. 3., 31. 3., 14. 6., 25. 6. 1791 in dr. — 17. AS, gub. arhiv (1787—1794), fase. 320, poročilo dež. svetnika J. Palnstorfa na seji gu- bernija od 14. 7. 1792.