DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
Obnovljena izdaja - Leto XXII. - Štev. 15 (761)	TRST - 30. oktobra 1970 Posamezna številka 50 lir PQo*ndw«°.ik pL'rCr^pfn
UREDNIŠTVO in uprava: 34131 Trst, Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047
DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino: 34170 Gorica, Ulica Tocchi, 2 Telefon 24-36
NAROČNINA: Letna 1000 polletna 550 lir. Poštni tekoči račun: Trst 11/7000
Vstopite v komunistično partijo in podprite njen boj za pravice delovnih ljudi.
Odklanjali smo in odklanjamo protiljudske težnje v «dekretu»
Spomenik partizanskim borcem devinsko-nabrežinske občine
Delni pogled na udeležence nedeljsk : spominske svečanosti v Nabrežini
Prav je, da napišemo nekaj vrstic razmišljanj o protrko-njunktumem dekretu, že drugem, ki ga je vlada ■predložila v podpis predsedniku republike in o katerem bo moral razpravljati ■parlament v obeh zbornicah.
Tudi zato, iker zaišledujebo, kot glasilo KPI za slovensko manjšino, vsa vprašanja, ki jo zanimajo — od njenih specifičnih na-ciono’mih vprašanj, do tistih eksistenčnega značaja, prav tako ■važnih za nas, fci smo Slovenci, toda tudi delavci, kmetje, obrtniki, trgovci.
«Dekret-bis» je naslednik prvega «dekreta», ki je po dvomesečnem ustavnem roku bii razveljavljen, ker ga zbornica ni utegni1 a odobriti. Kdo je kriv, ni težko reči. Nekateri obtožujejo obstruk-cionizem PSIUP in skupine poslancev ukoili «Manifesta», vendar bi to pomenilo preceniti učimko-vitost njihove akcije. V drugih primerih je levosredinska večina obšla tudi obstruikcionizem, poleg tega prav v tem primem ne rodi obstrukcija stvarnih premikov, temveč zavleče že kristaliziran položaj.
Prepričani smo, da je konstruktivna nepopustljivost komunistične poslanske skupine prej pripomogla ik temu, da se je okoli vladnih gospodarskih 'ukrepov razvila 'politična diskusija o njihovi vsebini, pravičnosti posameznih predlogov, predvsem na o načinu, 'ka)ko si vlada zamišlja povezavo -stvarne nujnosti po gospodarskih Spremembah z neizogibnostjo uresničevanja strukturnih družbenih 'reform, za kate-re se zavzema danes večina italijanskega javnega mnenja, v prvi vrsti delavci in ljudski sHoji.
Komunisti smo odklanjali in še danes odklanjamo v «dekretu» njegovo osnovno značilnost : brezperspektivnost ! Italijansko gospodarstvo potrebuje korenitih sprememb v osnovi. Od nujnih iavnih naložb za načrtno industrializacijo Juga in nerazvitih področii, do novih politično-go-spodarskih izbir v javnem sektorju in preusmeritve potrošnje v smeri velike socialne potrošnje, ki naj pretehta kaotično bohotenje malega vsiljenega potrošništva.
Odklanjali smo, in odklanjamo, v «dekretu» protiljudske težnje, ki bi rade navidezno enakomerno, v resnici pa grobo krivično, oorazdelile težo gospodarskih u-krepov na vse prebivalstvo. Med temi povišek cene bencina : vsi vemo, da se vozijo z avtomobilom (zdaj večjim, zdaj manjšim) tako gospod, kot delavec. Obema
cena bencina večia, toda gospodu bo lažic. ker bo plačal iz svojega «skritega fonda». Kai je ta «skriti fond»? Pri tem mislimo na denar, ki ga ni plačal državi j’ obliki davkov, ker ie svoje do-nodke prikril in mu jih ni nihče dovolj učinkovito ugotavljali. .Pomislimo samo, da bi s pravično, progresivno, davčno politiko lahko vlada zbrala več de-narja, kot ga lahko — po malem "V nakopiči s pomočjo «dekreta». Obdavčenje nekaterih mUijarder-Jev, velikih monopolov, celo vati-
kanskega kapitala, bi vrglo v najkrajšem času -dovolj milijard, več kot zbiranje stotaikov za kolkova-ne papirje, vozniška dovoljenja, ali drobiža pri vsakem litru bencina.
Komunisti smo v poslanski zbornici 'predlagali, naj bi nekatere dele «dekreta» spremenili in mu dodali vsaj nekaj zakonskih obvez vlade za uresničenje zdravstvene in stanovanjske reforme.
V ta namen smo se vzdržali glasovanja o «ustavnosti» dekreta in se pridružili pobudi «komisije devetih» za spremembo «dekreta».
«Komisija devetih» je svojo nalogo zgrešila. Pa ne zato, k°r -bi razprava v njej ne bila strokovna, pač pa zaradi krize, ki je izbruhnila v vrstah vladne večine.
še enkrat so se prav socialdemokrati postavili na branik koristim velike buržoazije. Od finančnega ministra Pretija, ki je odgovoren za neumno davčno politiko vseh vlad leve sredine, do najvišjih voditeljev PSU. Zagrozili so z vladno krizo, če se ne bo spoštovalo načelo «omejeva-
Pokrajinski svet v Trstu je dne 22. t.m. izglasoval pristop k združenju «Stalnio slovensko gledališče». Za pristop k temu združenju je glasovalo 19 svetovalcev, liberalci so se vzdržali glasovanja, fašisti pa so seveda glasovali proti.
Tržaška občina je že leta 1968 pristopila k združenju, pokrajina pa ni mogla pristopiti zaradi krize in komisarske uprave. Z izglasovanjem pristopa pokrajine k združenju «Stalno slovensko gledališče» so ustvarjeni pogoji za status «stalnega gledališča». Stališče komunistov glede tega vpraanja je znano. Vselej in na najrazličnejših mestih so se zavzemali za priznanje Slovenskega gledališča.
Na seji pokrajinskega sveta dne 22. t.m. je v imenu komunistične skupine govorila svetovalka Stanka Hrovatin. Iz njenega govora smo povzeli naslednje:
«Menim, da ni potrebnlo govoriti mnogo o vlogi, ki jo ima gledališče v kulturnem življenju katerega koli naroda, predvsem o vlogi gledališča reke narodnostne manjšine. Dejstvo, da se šele sedaj razpravlja o statusu Slovenskega gledališča, dokazuje, da so italijanske vlade, ki sc si sledile od leta 1954 dalje. Dokazale premalo demokratičnega čuta do slovenske manjšine in so pozabile na -republiško ulsta-vo. Stranke, ki so na oblasti, so do nedavnega nasprotovale pravicam Slovencev ali pa so bile indiferentne.
Vprašanje statusa Slovenskega gledališča rešujemo z veliko zamudo, mnoga vprašanja, od katerih je odvisen razvoj Slovencev v Italiji, pa 'še čakajo na rešitev.
NOkatere pravice, ki jih Slovenci imajo, so bile dosežene po težkih žrtvah v boju proti italijanskim in nemškim fašistom ter v povojnih demokratičnih bojih.
nja večine», za tem načelom pa branili celi ovit ost «dekreta» im koristi, ki stoje za njim.
Da ne gre za koristi delavcev, je jasno. Delavci terjajo novo gospodarsko politiko, za katero so reforme «pogoj» in ne «posledica». PSU trdi, namreč, da je za uresničenje reform potrebna gospodarska stabilizacija. Po meščansko seveda. Resnica pa je le, da je gospodarsko ravnotežje odvisno od reform, pobud na stanovanjskem področju, odpravi špekulacij z zazidalnimi zemljišči, sprostitvijo finančne dinamike, ki so jo «pijavke» — tisočere bolniške blagajne, zavirale na zdravstvenem področju.
Predvsem pa je potrebna nova usmeritev potrošnje. Okrepitev živiljenj'skih potreb, kot so velika socialna potrošnja {stanovanja, otroški vrtci, sanitarne naprave, zdrava prehrana, javni prevozi za vse, šola, telovadnice, biblioteke itd.), ne pa -sektorialna meščanska potrošnja, ki jo pred-stavtljata niz luksuznih predmetov in avtomobilski mit.
Na kratko bom opisala zgodovino Slovenskega gledališča v Trstu predvsem zato, da tudi s tega mesta v imenu skupine, kateri pripadam, izrazim priznanje temu gledališču, ki je nastalo in se je razvijalo v težkih pogojih, kakršnih verjetno ne pozna nobeno drugo gledališče v Evropi.
Družbeno življenje Slovencev v Trstu se je razvilo po letu 1860. Prva slovenska gledališka predsiava je bila leta 1880 v gledaliču «Fenice». Leta 1902 je bilo ustanovljeno slovensko Dramatično društvo. Leta 1904 se je to društvo vselilo v novozgrajeni 'Narodni dom. Leta 1907 je bilo ustanovljeno pravo Slovensko gledališče in Narodni dom je postal najpomembnejše središče kulturnega življenja tržaških Slovencev. Fašisti so to središče uničili julija 1920. S tem zločinskim dejanjem so faši.u sprožili ofenzivo. ki je imela za cil j uničenje naroda, ki je majhen a dovolj močan, da je vzdržal
Po požigu Narodnega doma, je Slovensko gledališče nadaljevalo svojo dejavnost tako kot je moglo, ni imelo lastnega sedeža, leta 1926 pa je fašizem tako kot vsem slovenskim prosvetnim drutvom in organizacijam onemogočil sleherno dejavnost. Teta 1927 je bilo razpuščeno tudi Slovensko gledališče v Go rici. UničerD so bila prosvetna društva, uničene knjižnice, čitalnice in šole, prepovedan slovenskii itisk zatrti slovenski denarni zavodi. Fašistična vlada je pregnala učitelje in druge državne nameščence. Sledile, so aretacije, procesi pred nosebniin fašističnim sodiščem, konfinacije deportacije in uboji protifašistov.
Slovensko gledališče je bilo obnovljeno po osvoboditvi. Vrnili so se igralci, ki so mnogo pretrpeli v zaporih, izgnanstvu, v partizanskem
V nedeljo, 25 oktobra, je bila v Nabrežini velika svečanost v počastitev spomina občanov, ki so padli v boju proti nacifašizmu. Odkrit je bil veličasten spomenik, ki je izraz neizmerne hvalež-
boju ali v koncentracijskih taboriščih. To gledališče je moralo mnogo let premagovati velike težave, ni imelo lastne strehe, izpostavljeno je bilo tudi fašističnim izgredom, nastopalo je na improviziranih odrih, šele leta J9ÓS je dobilo svoj pravi sedež v Kulturnem domu. Navzlic temu pa je Slovensko gledališče vršilo in vrši nadvse pomembno. zgodovinsko poslanstvo.
Naša skupina glasuje za sklep o pristopu pokrajine k združenju «Stalno slovensko gledališče», poudarja pa, da morajo slovenski gle dališčniki imeti pravico do svojesa zastopstva v upravnem svetu Slovenskega gledališča. Ker so finančne razmere Slovenskesa gledališča neugodne, želimo izvedeti, koliko bo pokrajina prispevala za njegovo vzdrževanje. Poudarjamo tudi, da v nobenem pogledu ne sme biti okrniena avtonomija Slovenskega riodališča pri razvijanju njegove kulturne dejavnosti».
V okviru stikov med Zvezo komiu-stov Slovenije in Avtonomno tržaško federacijo KPI je prišlo v zadnjem času do pogostejših srečanj.
Pred kratkim je bil tajnik tržaške federacije KPI tovariš Cuf-faro na obisku pni občinskem komiteju ZKS v Sežani. Po tem obisku je prišla v Trst štiričlanska delegacija sežanskega 'komiteja Zveze komunistov Slovenije. Delegacija se je pogovarjala s člani vodstva tržaške federacije KPI. Na srečanju so se pogovarjali o delovanju obeh parti islkih organizacij ter se dogovorilli tudi o bodočih stUkOh, ki naj omogočijo bolj-
nosti tistim, ki so se žrtvovali v boju za svobodo in pravico, za mir in prijateljstvo med narodi. Poleg nabrežinskih občanov so se nedeljske svečanosti udeležili tudi številni okoličani, predvsem bivši partizani im svojci padllih. Tudi mladina je bila častno zastopana. Svečanosti so se udeležili tudi 'predstavniki oblasti, političnih strank in organizacij, predstavniki gen. konzulata S.F. R.J., ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in Zveze borcev SR Slovenije. Predsednik vsedržavnega združenja ANPI poslanec BoJdrini in senator Farri sta poslala solidarnostne brzojavke Spomiinisko ploščo na spomeniku je odkrila Rozalija Leban iz Slivnega, mati dveh padlih partizanov.
Na svečanosti so govorili : Ado Slavec, predsednik odbora za po-slavitev spomenika, Vittorio Caldi, župan Drago Legiša, bivši poveljnik garibaldinske divizije poslanec Mario Lizzerò, bivši komandant IX. korpusa NOV Slovenije Jože Borštnar, bivši partizan-in-valid Armando Zarili,i in poslanec Albin škerk. Na svečanosti so sodelovali tudi pevci iz devinsko-nabrežinske občine in iz Križa, ter nabrežinSka godba. Danilo Turk, član Slovenskega gledališča . in mala Patrizia Tercič iz Nabrežine sta recitirala priložnostne poezije. Spomenik je blagoslovil na-brežinski župnik.
(Na 3. strani lista objavljamo govor poslanca Albina škerka.)
še 'poznavanje problematike bodisi na ravni tržaške federacije KPI kot na ravni osnovnih partij-iskih organizacij ZKS.
Dne 4. novembra bo odšla v Sežano delegacija tržaške federacije KPI, katero bo vodil tajnik Cuffa-ro, dne 9. novembra pa bo odšla v Sežano tudi delegacija sekcije KPI z Opčin. Srečala se bo s sežansko organizacijo Zveze komunistov Slovenije. Predvidena so še druga srečanja. Trst bo obiškala tudi osnovna organizacija ZKS nekega podjetja iz Izole. Delegaci ia bo gost sekcije v ladjedelnici Sv. Marka. Predstavniki te sekcije so bili že pred več meseci na obisku v Izoli.
Priznanje Slovenskemu gledališču
Govor tov. Stanke Hrovatinove na seji pokrajinskega sveta v Trstu
Srečanja s komunisti Slovenije
2 • DELO
►
30.10.1970
Potrebna je splošna reforma
Vladni daHna, na ZC^StVCtte SluŽbe
more rešiti perečega vprašanja - Dežela nima konkretnega programa
Mnogo se govori in piše o reformi zdravstvene službe v Italiji. Tisti, ki proučujejo to pereče vprašanje soglasno ugotavljajo, da je reforma nujno potrebna. Vendar pa so zelo različna mnenja o tem, kakšna naj bo reforma, kako naj bi jo uresničili in kakšna naj bo zdravstvena 'služba, da bo najbolje ustrezala potrebam in zahtevam. Dejansko smo še daleč od enotnih pogledov in od konkretnih predlogov glede reforane.
Na pobudo deželnega komiteja K Pl je bila pred kratkim v Trstu konferenca o tem aktualnem vprašanju. Med drugim je bilo na omenjeni konferenci poudarjeno: «Leta 1968 so v Italiji potrosili 1750 milijard lir za neustrezno zdravstveno službo. Iz leta v leto naraščajo stroški za fo službo in čedalje večji je nered, čedalje slabši so pogoji.
Soglasno se poudarja: potrebne so spremembe. Toda kakšne naj bodo te spremembe? Jasno ie. da je nujno potrebna teme-iiita sprememba celotnega ustro-ia zdravstvene službe. Reforma bo morala upoštevati obstoječa stvarnost, ritem življenia in dela, naglo se spreminjajoča okolja. pa tudi elemente, ki so še pred nedavnim bili nepoznani, okuženje ozračja, strupene pline, ki so posledica motorizaciie, onesnaženje in okuženje voda itd.»
Na konferenci so govorili tudi o bolniških blagajnah. Med drugim tudi to-le :
«Ko govorimo o nujnosti reforme zdravstvene službe ne moremo mimo številnih ustanov, ki danes obstajajo in ki so poklicane, da vrše svoje poslanstvo. To so razne bolniške blagajne, za katere ni mogoče reči, da so v službi tistega, kateremu so name-niene. Preveč je teh blagajn, preveč sredstev je namen ienih u-radovanju, premalo sredstev pa stvarnemu skrbstvu. Govor o vsem tem bi bil lahko zelo dolg in nrikazal bi veliko vrzel, ki obstala na tem področiu.»
Poglavie zase ie vprašanje bolnišnic. Vse bolnišnice so preobremenjene in mnogo ie takih, ki niso ustrezno, opremljene. Zaradi tega se dogaia. da ie čestokrat tudi prizadevanje zdravnikov neučinkovito.
Prav tako je poglavie zase vnrašanie zdravil. Znana stvar ie. da ie sorazmerno zelo malo sredstev na razpolago za znanstvene raziskave, dočim gredo velike vsote za distribucijo zdravil.
Na omenieni konferenci, ki io ie organiziral dež. komite KPI v Trstu, ie bilo med drugim podčrtano tudi to, da je dosedania usmeritev vlade glede reforme zdravstvene Službe zgrešena. To je pokazal tudi tako imenovani «ddkretone». «Dekretone» 'predvideva nova in znatna nakazila bolniškim blagajnam za «sanacijo» poslovanja. Po drugi strani pa predvideva omeiitve nakazil za splošno zdravstveno službo.
«Jasno je, tako je bilo poudarjeno na konferenci, da se na tak način ne more premostiti obstoječih težav, da ni mogoče pristopiti k radikalnemu izhod iša-niu zdravniške službe. Z uvelja-vitviio tako imenovanega «de-kretona» se zdravstvena služba ne more premakniti iz sedaniega položaia. Komunisti predlagalo med drugim ustanovitev državnih farmaceutskih podietii. ki nai bi omogočila ceneišo proiz-vodnia in dobavo zdravil.»
Na konferenci so govorili tudi o vlogi, ki bi jo morala imeti dežela pri reformi zdravstvene službe. Dežela je dala na razpolago dve milijardi lir za zdravstveno službo. Ta znesek pa v nobenem primeru ne more zadostiti obstoječim potrebam. Eden izmed deželnih svetovalcev je med drugim podčrtali, da dežela sploh še ni pristopila k programu, ki bi načel reševanje vprašanja bolnišnic. Čista resnice je, da zdravstvena služba dobesedno životari. To potrjuje med drugim tudi «poslovanje» bolnišnic v raznih središčih Furlanije - Julijske krajine.
Do tu nekaj drobtinic o tem, kar je bilo predmet razprave na deželni konferenci. Ponavljamo : le nekaj 'drobtinic, saj tako pomembnega vprašanja res ni mogoče temeljito obdelati na konferenci, ne zajeti vsega, kar je
Nadaljujemo pogovor o zakonskem osnutku za pravno zaščito slovenske narodne manjšine v Furlaniji - Jullijiski krajini. V prejšnji številki lista smo objavili pogovor «ob okrogli mizi», ki ga je priredilo uredništvo našega glasila. Objavili smo, kar so o omenjenem zakonskem osnutku izjavili Boris Race, U-bald Vrabec, Vladimir Vremec, Dušan Lovriha im Dolfi Wilhelm. Danes objavljamo zapis o tem, kar so v zvezi s tem vprašanjem izjavili še 'drugi. Pogovor o tem izredno pomembnem vprašanju bomo nadaljevali tudi v prihodnjih številkah.
Vprašanje
priimkov
Srečali smo se v tovarišem Josipom Badaličem s Proseka. (TovarišV Badalič je občinski svetovalec KPI v Trstu). Tudi z njim smo se pogovarjali o zakonskem osnutku za pravno zaščito Slovencev.
Ker je tovariš Badalič eden izmed tistih, ki se je že pred več leti odločno zavzel za vrnitev prvotnega priimka — in je torej zavrnil popačeni priimek — je pogovor stekel prav o zadevi priimkov. Med drugim je poudaril naslednje :
«Vprašanje priimkov zelo zanima naše napredne ljudi, ki žele, da bi bilo enkrat za vselej konec zapostavljanja, da bi bil za vselej odstranjen pečat, ki ga je vsilil fašizem. Podrobneje bi morali opisati postopek za dosego vrnitve pristnega priimka. Pri tem se ne bi smeli zanašati na novi zakon. Vrnitev prvotne cblike priimka je mogoče doseči tudi sedaj, četudi je postopek zapleten in četudi se pravice deli po mačehovsko. Tudi zato se pri nekaterih pojavlja malodušje. Potrebno je, da se zavzamemo za odoravo vseh nevšečnosti.
Tržaški federaciji KP in drugim naprednim političnim strankam ter nekaterim manjšinskim organizacijam v Trstu je bilo
potrebno, v enem samem sestavku.
Poglavje zase je vprašanje zdravniške oskrbe na podeželju. Vsakdo, ki se kolikor dpliko spozna na razmere, ki v tem pogledu vladajo na podeželju, ve, da če je položaj v mestu neugoden, je skrajno neugoden na podeželju.
Na tem mestu se bomo omejili samo na eno poglavje, na specialne zdravniške preglede. Bolnik s podeželja mora, kot je znano, najprej stopiti do svojega «generičnega» zdravnika. Ta mu da napotnico — če je to potrebno — za specialni pregled. Zdravnik - specialist seveda orddnira v mestu. Bolnik mora torej v mesto. Toda skoraj nikoli ne pride na vrsto že isti dan. Včasih je treba čakati na sprejem pri specialistu več tednov, celo več mesecev. Bolnik je z več stra-
svojčas poslano zadevno priporočilo.
Zato lahko rečem, da z navdušenjem pozdravljamo pobudo komunističnega senatorja tovariša Seme. Hvaležni smo tudi poslancu tovarišu škerku in vsem ostalim komunističnim parlamentarcem, ki so podpisali predlog zakona za pravno priznanje pravic Slovencev, kakor tudi vsem, ki so kakor koli pripomogli k temu. Vendar pa poudarjam, da je potrebno podvzeti ustrezne korake za uresničitev predloga. Vsakomur, ki se strinja s tem, da se problemi Slovencev rešijo, bi priporočil, naj ne stoji ob strani, naj opusti morebitne kritike in naj konkretno podpre akcijo.»
Tovariš Badalič se je dotaknil še drugih vprašanj. Poudaril je: «Nekaterim drugim problemom, bi morali posvečati več pozornosti. Po vaseh se premalo skrbi za enakopravnost slovenskega življa v odnosu do oblasti. Konkretno bi se morali držati načela, naj Slovenec naslavlja vloge na razna oblastva v slovenščini (Recimo prošnje za propustnice ipd.). Tudi na raznih sestankih bi morali o teh vprašanjih razpravljati.:/
Konkretna
zaščita
Pogovarjali smo se z g. S. Per-totom. (G. Pertot nas je prosil, naj ne navedemo njegovega imena. Ustregli smo njegovi želji, čeravno je s tem nekoliko zmanjšana teža vsebine pogovora.) G. Pertot je o zakonskem osnutku povedal naslednje:
«Pobuda vaših 'senatorjev in poslancev je hvale vredna. Sicer pa je vsaka pobuda, ki stremi za tem, da se uredi status Slovencev v zamejstvu, hvale vredna.
Poznam osnutek zakona za nravno zaščito Slovencev, ki je bil nredložen v obeh zbornicah rimskega parlamenta. Celotno besedilo je v nadaljevanjih objavil Primorski dnevnik.
Na pobudo uredništva DELA
ni oškodovan. Predvsem se mu bolezen zastara in često poslabša; dalje utrpi potne stroške, 'katerih mu bolniške blagajna ne povrne. Vsled tega se čestokrat dogaja, da se bolnik, ki je zavarovan in ima torej pravico do brezplačnega zdravljenja in do brezplačnih zdravili, zato 'da se izogne številnim nevšečnostim,
I
napoti kot «privatist» k zdravni- I ko. - specialistu in seveda plača ' ordinacijo, plača tudi zdravila.
Navedli smo le nekaj prime-	1
rov, s katerimi bi pa lahko na-	‘
daljevali. Toda že to. kar smo	1
navedli zelo zgovorno potrjuje,	t
kako je vprašanje splošne zdrav-	j
stvene službe pereče in kako nujna je reforma.	c
J
I
)
j
Z utemeljitvijo se v glavnem sirinjam, vendar pa menim, da bi lahko bilo v njej še marsikaj zapisano. Ker je utemeljitev namenjena predvsem tistim, ki bodo o osnutku razpravljali — če bo sploh prišel na dnevni red — in ker iz lastnih izkušenj vem, da so pripadniki večinslkega naroda zelo slabo poučeni o naši stvarnosti, bi morala biti podkrepljena z bogatejšo dokumentacijo. Avtorji 'utemeljitve’ in zakonskega osnutka sploh bi bili morali bolj smélo poseči po delih, ki so bila znanstveno obdelana. In teh znanstveno obdelanih 'del ne manjka.
Glede osnutka kot takega bi si dovolil pripomniti naslednje: 'Popolna enakopravnost pravic italijanskih državljanov slovenskega jezika’ ne pove dovolj. V tem soglašam z besedami, ki jih je izrekel Ubald Vrabec, ko je govoril ob 'okrogli mizi’ in kar ste objavili v prejšnji številki Dela. Z 'enakopravnostjo’ se bomo ravno tako utopili v morju večine, čeravno morda nekoliko počasneje. Potrebna je konkretna zaščita.
Z zakonom je treba zaščiti 'etnične značilnosti občin ali delov občin, ambientalne značilnosti’, tako je zapisano v osnutku zakona. Toda ni jasno povedano, kakšne so te 'značilnosti'. Mene kot člana slovenske narodnostne skupnosti le deloma zanima zaščita folklore, flore in favne, resno pa me zanima zaščita naše bitnosti na zemlji, 'ki je prepojena z znojem naših prednikov in tudi s krvjo borcev za narodno osvoboditev !
Na žalost se 'značilnost’ te zemlje zelo naglo spreminja. Naše podeželje zelo naglo spreminja svoje lice in svoje značilnosti. Predmestja Trsta in Gorice, ki so še pred nekaj desetletji bila popolnoma slovenska, so se že 'utopila v morju večinskega naroda’. Kakšne spremembe so v zadnjem desetletju nastale v naši devinsko - nabrežinski občini ! Tu smo že manjšina in če bo
šlo tako naprej, bomo čez dobro 1 i desetletje v krajih, ki so bili nekoč popolnoma slovenski, po- < stali neznatna manjšina, ki ne bo nič več pomenila pa četudi bo z zakonom zaščitena !
Omenil sem primer devinsko -nabrežiinske občine, toda lahko l bi navedel tudi primer sosednje, t.j. zgoniške občine. Tržaška gospoda sili v to občino. Sredi 1 krašike gmajne nastajajo razkošne vile. Tuja gospoda se je vse- , lila v te hiše in sprejema stalno bivališče v zgoniški občini. Toda podobno se dogaja tudi v repen-tabrslki občini, da o dolinski občini, ki je praktično izgubila vso obdelovalno zemljo, sploh ne govorim.
Rekli mi boste, da sem konservativec, da nasprotujem sodobnosti. Morda to tudi do neke mere drži. Toda če govorim tako, govorim zato, ker sem zaskrbljen !
V anketi o usodi slovenske narodnostne 'skupnosti v Italiji, ki je bila objavljena v ljubljanski reviji Sodobnost (to je v pogovoru ’ob okrogli mizi’ citiral tudi Boris Race) ie znani slovenski znanstvenik dr. Lavo Čermelj zapisal tudi naslednje :
Nevarnost
asimilacije
'Bolj nevarna kot individualna asimilacija se mi zdi teritorialna asimilacija, ki, žal, stalno napreduje. Z dolgim vencem, naselij, ki segajo od Miljslkegu zaliva do Sesljana (in jaz dodajam: do štivana!), so močno zrahljali i nekdaj kompaktno slovensko o-zemlie. Industrijsko področje v Žavliah se je močno zajedlo v ; zaledje in 'Potisnilo Slovence daleč nazaj. Tudi turistična mreža je storila svoje...’
Omenil sem 'asimilacijo’ in se pri tem sklicujem na besede dr. Čermelja. To sem storil zato, da podkrepim nujnost, da se to (Nadaljevanje na 4. strani)
Zapis :
MIRKO KAPELJ
30.10.1970 ------------------------------------
Na nedeljski svečanosti v Nabrežini
Govor poslanca Albina Škerka
DELO • 3
«Po umetniški zamisli arhitekta Darija Jagodica, spomenik simbolizira fašistično tlačenje, kateremu napravi konec oborožena ljudska vstaja. Veliki ploščati kamni pomenijo pritisk. Bronasta plamenica, ki je delo akademskega kiparja Stojana Batiča iz Ljubljane, izrazito predstavlja upor in revolucijo primorskega ljudstva.» (Iz govora poslanca Škerka na nedeljski svečanosti)
Spomini na strašna leta nacifašistične okupacije
Stiri vasi v plamenih
Slavnostni govor na veli* častni manifestaciji, ki jo bila v nedeljo v Nabrežini, je imel poslanec Albin Škerk. Govor objavljamo v nekoliko skrajšani obliki.
Dragi tovariši, prijatelji, svojci padlih !
Štejem si v veliko čast, da sem bil od odbora za postavitev spomenika padlim v boju proti macifašizmu določen, da spregovorim na današnji slovesnosti.
Mi, ki smo prežeti z ideali NOB in ki smo preživeli strašno vojno vihro, nismo mogli lepše proslaviti 25-letnieo osvoboditve. Danes je za nas vse naj večji povojni praznik
Kljub velikim težavam se je končno uresničil naš dolgoletni sen. S to pobudo se z največjo hvaležnostjo vsaj deloma oddol-gujemo tistim, ki so padli v boju proti nacifašizmu.
Nabrežinski kamnarji, katerih dela so poznana po vsem svetu, so izklesali spomenik, ki krasi nabrežinski trg. Ta spomenik je v ponos domačinom in vsem, ki so pripomogli k njegovi postavitvi.
Kmalu po osvoboditvi smo začeli razmišljati o postavitvi spomenika borcem, ki so padli v junaškem boju. O tem vprašanju smo govorili na mnogih sestankih. Imenovani so bili odbori, ki so začeli nabirati prispevke za spomenik. Na žalost smo naleteli na razne težave, ki so nas , Prisilile k odlašanju in k čakanju na boljše razmere.
Delež naših občanov v NOB
Pred nekaj leti smo ponovno pristopili k pripravam. Imenovan je bil pripravljalni odbor za postavitev spomenika. V ta odbor so vstopili predstavniki partizanske zveze, predstavniki raznih političnih strank in predstavnik občinske uprave Domačini sc pozdravili to pobudo, kar je ^opogumilo elane odbora. Danes se ta odbor z največjim zadoščenjem predstavlja občinstvu ter nvu izroča v varstvo ta veličasten spomenik, ki priča o junaštvu naših borcev in ki naj bo obenem tudi opomin vsem onim, ki bi nas hoteli ponovno potlačiti ter nam odvzeti pridobitve osvobodilnega boja.
To pobudo so podprli razni sloji prebivalstva obeh narodnosti. To je nedvomno izredno pomembno dejanje, ki dokazuje, da so ideali osvobodilnega boja in protifašističnega odporništva globoko zakoreninjeni v srcih tukajšnjega ljudstva.
Ko je bila gradnja spomenika že v teku smo se odločili, da ponovno zberemo podatke o vseh žrtvah, ki so jih utrpeli naši občani v osvobodilnem boju. Odločili smo se za objavo brošure, ki naj bo obenem tudi prispevek k zgodovini teh krajev. S tem delom, za katerega je bil zadol-Zen posebni odbor, ki je častno 0PravM svojo nalogo, smo prišli d° težkega obračuna. Delež na-j'b občanov v osvobodilnem bo-ILl je ogromen. 305 naših doma-Sjnov se je prostovoljno pridru-■dlo partizanski vojski. V boju je l^adel 101 občan. V Nemčijo je dio odpeljanih 425 občanov. 12 Oh je bilo umorjenih v zloglasnih Nacističnih taboriščih. Na terenu le delalo 193 aktivistov Mavihi-Nje, Medja vas, Cerovlje in Vi-/’°vIje so bile požgane, ljudje iz-Soanl. Kljub težkim ipreSžkuš-njarn so naši ljudje podpirali Partizansko vojsko. V eni sami akciji spomladi 1944 so v nabre-
žinskem okraju vpisali 600.000 lir «posojila svobode», kar je bilo v takratnih razmerah izredno veliko.
če upoštevamo ta velik doprinos našega ljudstva (leta 1944 je devinsko - nabrežinska občina imela 4679 prebivalcev), menim, da ima ta občina pravico in dolžnost zahtevati od italijanske vlade zasluženo odlikovanje, zlato medaljo za zasluge v osvobodilnem boju.
Pobudniki
protifašističnega gibanja
Naši občani, predvsem delavci nabrežinskih kamnolomov. Slo venci in Italijani, so izkazali svojo borbenost in delavsko zavest že davno prej. Tradicije tukajšnjega delavskega gibanja segajo v drugo polovico prejšnjega stoletja. Nabrežinski kamnarji ■ so ustanovili 'svojo prvo strokovno zvezo že leta 1890. Organizirani delavci so se uspešno borili proti izkoriščanju, za skrajšanje delovnega časa in za izboljšanje življenjskih pogojev. Do prve svetovne vojne, t.j. v času, ko je bila Nabrežina največie kamnar-sko industrijsko središče, v katerem ie bilo zaposlenih nad 3.000 delavcev, so bile številne '■"u'ke. Najdališa starka ie bila leta 1904 in ie trajala 136 dni. Tudi politično delo levičarskih strank je takrat doseglo pomemben razmah. Med naividneiše organizatoric in voditelje delavskih boiev v tistih časih spada «.«vtaj že nokoini tovariš Josio Marizza.
V raznih miblikiaciiah beremo o inn,iških deianilh moniriev na. šega nrotifašističnerra gibania.
Tovariši niso klonili niti pred zloglasnim posebnim fašističnim sodiščem. O tem priča tudi do-kumentaciia, ki je objavljena v knjigi «Aula IV». Med naše prvoborce spadajo : tovariš Štefan Leban, oče dveh padlih partizanov, tovariš Burgher. ki je nadel v NOB, tovariš Srečko Colia in niegov oče Aloiz. ki so ga nacisti sežgali v tržaški Rižarni, tovariš Ferdinand Rukin, pokojni tovariš Arturo Gratton, pokojni Josio Gruden, Leopold Caharija, edini španski borec iz naše občine, ki sedaj živi v Kopru in še mnogi drugi. Ti tovariši so bili prvi pobudniki partizanskega gibanja pri nas in so nam pokazali pot bratstva in enotnosti med Slovenci in Italijani. To pot so ubrali naši partizani, ki so se
skupaj z garibaldinci borili proti okupatorju in njegovim hlapcem. Po tej protifašistični poti moramo nadaljevati tudi v današnjem boju za srečnejše življenje in za dosego pravic, ki nam pripadajo.
čeravno smo pred 25. leti premagali fašizem, njegove korenine niso še popolnoma strte. Vznemirjajo mas fašistične provokacije, ki se še vedno ponavljajo. Fašistične 'tolpe oskruni aj o spomenike, se zaganjajo proti dvojezičnim napisom. V zadnjem času se ta ogabna početja celo množijo. še pred 'dobrim tednom so «neznanci» izkazali svoje «junaštvo» nad spomenilkom padlim v sosednji občini, pomazali so tudi dvojezične napise.
Proti temu početju fašistov, ki globoko žali naša čustva, naj-odločnejše protestiramo ter zahtevamo, naj oblasti izsledijo krivce ter jih 'kaznujejo. Če tega o-blasti ne bodo storile, bomo prisiljeni mi obračunati s fašističnimi podleži!
Z velikimi žrtvami, ki sem jih le bežno omenil, smo si priborili svobodo in pravice, ki gredo od šol v materinem jeziku do rabe- dvojezičnosti v podeželskih občinah im do nekaterih dvojezičnih napisov v naših vaseh. To na nas^ ne more zadovoljiti in ie daleč od tega, kar zahtevamo in kar nam pripada tudi na osnovi 'demokratične republiške ustave in določil mednarodnih dogovorov. Skrajni čas ie. da demokratična Italija, v kateri živimo kot narodnostna skupnost, z zakonom prizna vse pravice, ki nam pripadajo.
Iz izkušenj vemo, da bo not, ki jo bomo morali prehoditi za dosego zaželjenega esilia, dolga in da bo zahtevala od mas še mnogo namorov. Vsled tega ie nuino. da še boli kot doslej strnemo protifašistične in namredme vrste, kaiti samo v tem ie jamstvo, ida bomo nri.šli do cilia.
V duhu prijateljstva im miru med marodi, hrepenenja po svobodi in pravici, izročamo ljudstvu ta veličasten spomenik, ki naj spominja tudi naše potomce na žrtve in na Kalvarijo tistih, katerim je postavljen.
Sovražniki svobode in miru so vedno na delu. 'Prav isti so tudi sovražniki naše narodnostne skupnosti. Zato bodimo vedno zvesti čuvarji -miru in bratstva med narodi ter vseh pridobitev junaške NOB.
Boj za svobodo je terjal izredno velike žrtve. Noše ljudstvo je skopaj stoodstotno sodelovalo v tem boju. Okupator je besnel. Mnogo vasi je požgal, ljudi odvedel v ječe, v zloglasna taborišča smrti ali na prisilno delo v Nemčijo. Tudi devinsko - nabrežinska občina je bila hudo prizadeta. Štiri vasi te občine so bile požgane. Ob desetletnici osvoboditve je bil v Delu objavljen zapis o tre gičnih dogodkih. Iz tega za piša povzemamo nasled nje :
Tisti, ki smo bili neposredno v vojni vihri in smo v njej sodelovali, -se staramo, ne smejo in ne morejo se pa starati naši spomini na vse, kar smo doživeli v vojnih letih. Ne morda zato, ker hočemo biti maščevalni, marveč samo zato, ker nočemo več pretrpeti, kar smo pretrpeli, ker nočemo, da bi naše ljudstvo ponovno doživelo iste grozote in strahote kot pred to* likimi leti.
Zato se spominjamo vojne in naših žrtev. Hočemo, de. postanejo naše žrtve opomin vsem, ki bi radi sprožili novo klanje, ki bi radi spravili na noge fašistične izrodke. Spominjamo se žrtev tudi zato, ker niso še doseženi vsi cilji osvobodilnega boja in ker so pridobitve težkega in krvavega boja često v hudi nevarnosti.
V tem smislu hočemo, da ne hi naši ljudje pozabili, kako so bile 16. avgusta 1944 nn/mr'-' Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje in Medja vas, Hočemo tudi seznaniti naš naraščaj s tragičnimi deistvi, da bo vedel koliko je bilo žrtev zato da se mu zagotovijo boljši pogoji življenja.
16. avgusta 1944 zgodaj v jutro so pridrvele v Mavhinje. Ce-rovlie, Vižovlje in Medjo vas nacistične horde skupaj s svojimi fašističnimi in belogardističnimi hlapci. Vasi so bile obkoljene. Ko je bila ta «prva operacija» proti neoboroženemu prfebival-stvu izvršena, so Nemci začeli vdirati v hiše in poditi ljudi na vaške trge. Vaščanom niso pu-stili vzeti s seboj ničesar. Zganjali so skupaj tudi živino in se ie polastili. Le tu pa tam so kakemu kmetu pustili kakšno go vedo ali drobnico. Potem ko so bili vaščani zbrani so jih odvedli v Sesljan.
Hiše v omenjenih vaseh so medtem zagorele. V hipu o bile vse štiri vasi v plamenih V Mav-hinjah so Nemci pustili le par hiš, v Cerovljah so pustili 4, v Medji vasi 2 in v Vižoljah tudi 2.
Da bi dokončali svoj ostudni posel so Nemci februarja 1945 pobrali vse preostale moške v štirih vaseh in jih odvedli v Nemčijo. Tako so izvajali svoj «novi rad».-
Ppudariti pa je treba, da se tega posla 16. avgusta 1944 in februarja 1945 niso lotili je Nemci in italijanski fašisti marveč tudi poturice slovenskega porekla, izdajalci in rablji lastnega naroda, tako imenovani «domobranci», ki so bili branitelji tret-iega reicha ne pa branitelji naših domov, kot so skušali prikazovati.
Ko že pišemo o teh štirih 'n. seh, naj povemo, kaj vse so dale v boju proti fašizmu in nacizmu ter za osvoboditev. Razen tega da so bile popolnoma požgane, so stoodstotno pomagale n. svobodilnemu gibanju, podpirale partizansko vojsko.
Iz Mavhinj je bilo 23 partizanov, 9 jih je padlo v boju proti sovražniku našega naroda. Nemci so odvedli v internaci io 18 vaščanov, od katerih ie eden umrl v internaciji, 2 pa sta zaradi prestanega trpljenja umrla kmalu po vrnitvi iz Nemčije.
Iz Cerovci j je bilo 12 domačinov v 'partizanih, v internaciji jih je bilo okrog 20. Eden je padel v partizanih, eden je umrl po vrnitvi iz Nemčije.
Iz Medje vasi je bilo 5 vaščanov v partizanih in 2 sta pad'a. En vaščan je bil sežgan v tržaški Rižarni. Interniranih je bilo 28 vaščanov.
Iz Vižovelj je bilo 8 domačinov v partizanih, od katerih so 4 padli. Interniranih je bilo 8 vaščanov.
Te številke ne povedo mnogo, če ne povemo, da so omenjene vasi majhne. Naše ljudstvo je torej veliko dalo v osvobodilnem boju. Zato bi bilo nedopustno, če bi na te žrtve pozabili. Junaštvo našega ljudstva za časa osvobodilnega boja nam mora biti v spodbudo za nadaljevanje naporov v boju za pravice.
Požgane vasi v devinsko-nabrežimski občini so živa priča tistega, kar se je zgodilo. Morajo biti tudi živa priča tistega, kar bi se iahko še ponovilo, če bi se uresničile sanje imperialistov. Da se ne povrnejo tisti časi moramo skrbeti vsi brez izjeme!
Oskrunjen spomenik v Zgoniku
Oskrunjen partizanski spomenik v Zgoniku. Vsa demokratična javnost je odločno obsodila podlo dejanje fašistov. Občinski svet v Zgoniku je soglasno izrekel protest ter zahteval od pristojne oblasti, naj izsledi krivce ter njih strogo kaznovanje. Poslanec škerk in senator Sema sta naslovila na ministra za notranje zadeve vprašanje, v katerem zahtevata ukrepe proti tistim, ki oskrunjajo spomenike padlim za svobodo. Tudi v deželnem svetu in v tržaškem občinskem svetu so komuni
4- DELO
30.10.1970
Fašistične provokacije je treba onemogočiti!
-Dobri odnosi med Italijo in Jugoslavijo, intenzivnost obmejnega -prometa, povečanje gospodarslkih in kulturnih izmenjav, politični stiki na vsedržavni in krajevni ravni so velikega pomena za narode obeh držav 'in (koristijo tudd izboljšanju ozračja v Evropi in stvari miru v svetu.
Posebno pozitivno učinkujejo dobri meddržavni odnosi na naše kraje, kjer prebiva slovenska narodna manjšina. Ti odnosi imajo pomembno vlogo tudi v prizadevanjih za ustvaritev -pogojev, ki so nujni za dosego pravic Siovencev v naši deželi.
Seveda, novo ozračje ni vsem pogodu. Očitno je tudi, da ni vsem pogodu napovedani obisk predsednika Tita v Italiji.
Zadnje čase so 'tukajšnji desničarski krogi sprožili val šovinističnih akcij, povzročili so raznovrstne izgrede, priredili vrsto izzivalnih manifestacij. Vse to, če že ne s privoljenjem oblasti, vsaj in prav gotovo po tolerantnem zadržanju, oziroma «pred nosom» oblasti.
Ena in sicer najbolj kričeča izmed izzivalnih manifestacij je bil shod «arditov» na tržaškem glavnem trgu. Tega shoda so se udeležile tudi vidne osebnosti in oblasti, med katerimi je bil tudi tržaški župan. Po '«uradnih» govorih na glavnem mestnem trgu sta si skupini pobalinov in starih «arditov» — očitno prežetih z -domotožjem po nekdanjih časih — izmenjali fašistični pozdrav. Prepevajoč fašfsEčne pesmi -so »e nato napolnili na grič Sv. Justa. Vse to se je zgodilo ne da bi policijska oblast — ki je po vsej državi -tako malo tolerantna, ko gre za -spontane manifestacije študentov in delavcev — preprečila ali vsaj ustavila izzivalni pohod in prepovedala apologijo fašizma. Ni nam znano, da bi katerega izmed fašistov policija pridržala ali opozorila. Nli nam znano, (da bi katera izmed vidnih osebnosti. Ki se včasih «ponaša» s tem. da je sodelovala z odporniškim gibanjem, obsodila to podlo početje. T-udli nam ni znano, da bi kako drugače noisitop-i-le ostale prisotne -oblasti, ki pa običajno tako trmasto preprečujejo druge shode in -manifestacije na Trgu Unità, očitno iz bojazni, da hi se tam 'govorilo tudi slovensko.
'Nestrpno pričakujemo odgovor tržaškega župana na zadevno vprašanje. Prav tako nestrpno pričakujemo tudi odgovor ministra, na katerega -so komunisti naslovili vprašanje.
K podžiganju šovinizma in nestrp-mosti nedvomno pripomorejo tudi -razni letaki in plakati, Iki -so se zadnje čase pojavili v Trstu in ki nosijo podpise organizacij (kakršna ie npr. «Lega Nazionale») in onega Bartolija, ki je bil svojčas tržaški župan sedaj pa je predsednik Tržaškega Lloyda. (Pri tem se nam zdi umestno podčrtati, da Bartoli pripada demokristjanski stranki in -da bi ta — če res hoče biti dosledna ter zvesta gotovim izjavam svojih vidnih prvakov — morala takega človeka odstraniti s tako važnega položaja.)
Takim organizacijam kot je «Lega Nazionale», zavetišče desničarskih skrajnežev, katerih edini namen je še ta, da podžigajo nestrpnost, bi morali odreči podporo iz javnih sredstev.
V okvir desničarske kampanje — ki pa sicer nima onega odziva kot ga je i-mda v preteklosti — spada tudi oskrunitev partizanskega spomenika v Zgoniku in prepleskanje slovenskih napisov v tej občini.
Seveda so vse navedene in še dru-
Zaradi obolelosti našega gori-škega dopisnika ni v današnji številki vesti iz goriške pokrajine.
Cenjene bralce prosimo za razumevanje.
Uredništvo
ge akcije idesničarSkih -skrajnežev le krčevito premetavanje gadov pred zadnjimi zdihljaji. Kljub temu pa demokratična javnost ne sme podcenjevati teh dogodkov, niti ne sme stati ob strani ter mirno gledati. Antifašisti — zlasti pa napredna mladina — se morajo zavedati, da je z budnostjo, stalno pripravljenostjo in z odločnim nastopom vseh ter z zahtevo po spoštovanju ustave in demokracije mogoča krepitev mirnega sožitja, bratstva med Slovenci in Italijani in da je mogoče poraziti občasne šovinistične izbruhe ter uveljaviti ideale odporniškega gibanja
JELKA GERBEC
V spomin
Tovariši iz Lonjerja se spominjajo dveh vaščanov, ki sta jih prerano zapustila. Mario Cok (zgornja slika) je tragično preminil v prometni nesreči, Milan Kjuder (spodnja slika) pa je podlegel hudi bolezni.
V počastitevs pom'na pokojnih vaščanov Maria Čoka in Milana Kjudra daruje sekcija komunistov iz Lonjerja 3.000 lir za «Delo».
Začela se je kampanja za včlanjevanje v KPI in za obnavljanje članskih izkaznic za leto 1971. Večina članov običajno obnovi izkaznice že prve -dni novem-bra in s tem proslavi obletnico -prve socialistične revolucije.
Kaj pravzaprav hoče doseči partija ko obnavlja izkaznice in sprejema -nove člane? Saj to je čisto navadna birokratska zadeva. Taka in podobna vprašanja postavljajo včasih ljudje, ki ne poznajo življenja in delovanja partije. In prav zato včasih tudi nekateri tovariši podcenjujejo politični pomen, iki ga ima prav včlanjevanje.
Komunistična partija deluje drugače kot druge politične stranke. V komunistični partiji se članske izkaznice obnavljajo vsako leto. Na ta način partija obnavlja in utrjuje vezi z vsemi svojimi člani, tudi s takimi, ki se obi-
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
V soboto, 31. oktobra ob 21. uri in v nedeljo, L novembra ob 17. uri
GOSTOVANJE OPERE NARODNEGA KAZALI STA «IVAN ZAJC» Z REKE
NIKOLA ŠUBIČ ZRINJSKI
opera v treh dejanjih (7 slik) Po drami
TEODORA KOERNERA libreto napisal HUGO BADALIČ Glasba :
IVAN ZAJC Dirigent :
VLADIMIR BENIČ Scenograf :
A. AUGUŠTINČIČ Kostumograf :
LJ. WAGNER Režija :
VLADIMIR RUDŽAK kot gost
ABONENTI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IMAJO 50% POPUSTA
Franjo Kodrič
Preteklo soboto je umiri tovariš Franjo Kodrič. Umr-1 je človek, ki je bil kljub svoji izredni skromnosti poznan in cenjen ne le v Trstu temveč v vsej deželi.
Pokojni tovariš je bil poznan kot zaveden Slovenec, neupogljiv protifašist in demokrat; poznam je bil tudi kot skrben gospodarstvenik, kmetovalec in pobudnik enotne kmečke organizacije.
Še pred nekaj leti smo tovariša Franja Kodriča srečavali na številnih prireditvah v Kulturnem domu. Obiskoval je gledališke predstave pa tudi koncerte in predavanja.
Tovariša Franja Kodriča bomo ohranili v lepem spominu !
Uredništvo Dela izreka žalujoči družini globoko sožalje.
V	počastitev -sporrJ-na pokojnega Franja Kodriča daruje J-ellka Gerbec in družina 3.000 Ar za komu-nistiični tisk.
V	počastitev spomina pekojnega Franja Kodriča daruje tov. Adalgisa Biekar 1.000 lir za «Delo».
Antonija Cesar daruje 500 lir za sklad Dela.
Napovedana preureditev družb PIN povzročila veliko zaskrbljenost
Preprečiti je treba novo krivico in gospodarsko škodo Trstu
Napovedana preureditev podržavljenih pomorskih družb PIN je povzročila v tržaških gospodarskih in političnih krogih veliko zaskrbljenost. Še posebno so zaskrbljeni uslužbenci Tržaškega Lloyda, ki vidijo v tej preureditvi tudi veliko nevarnost za skrčenje števila uslužbencev ter za ohromitev te velike tržaške pomorske družbe, čeprav so -njen'e ladje dejansko v večini v Genovi in drugih italijanskih pristaniščih.
Toda napovedana preureditev bi zelo škodovala tržaškemu gospodarstvu, ki je pričakovalo, da bodo vlada in pristojne pomorske ustanove podržavljenih družb, po tolikih zahtevah in potrebah Trsta dkrepi-
GLASBENA MATICA - TRST V soboto, 7 novembra 1974), ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma
KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Solist : Dejan Bravničar, (violina)
Dirigent: Oskar Kjuder
čajno ne udeležujejo sestankov in drugih aktivnosti.
Letošnja kampanja za včlanjevanje soupada po eni strani z zelo po-miembniimii delavskimi boji, z mogočnim ljudskim gibanjem, z močno protifašistično akcijo im iniciativo, z izredno pomembnimi pariamentarnimi boji za reformo najpomembnejših sektorjev življenja; po drugi strani pa letošnja kampanja za včlanjevanje soupada tudi s pomembno organizacijsko pobudo, ki jo je sprožilo osrednje partijsko vodstvo. To so -sekcijsiki kongresi partije. (V Italiji bo v prihodnjih dveh mesecih 11.000 sek-cij-skih kongresov ! )
Vsi člani partije so poklicani, da čimprej obnovijo člansko izkaznico im da pripeljejo v naše vrste nove -tovariše, predvsem iz vrst mladega pdkolenja.
-le tržaško pr istanišče z novimi progami, ne pa odvzele Trstu še tistih nekaj potniških in trgovskih prog, k-i jih ima, kot predvideva preureditev pomorskih družb PIN.
Kot vsa povojna leta torej tudi tokrat naj bi Trst ponovno plačal davek zgrešene gospodarske politike vlade. Glede tega vprašanja so sicer že posredovale v Rimu deželna uprava, občina in stranke leve sredine. Toda izkušnje n-as učijo, da so ta po-sredovanja vedno v okviru podrejenosti tukajšnjega levega centra, odločitvam v Rimu. Naj -se spomnimo samo skrčenja ladjedeiske industrije in v -tej zvezi znamenitih sklepov med m' n strs-ke-ga odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE oktobra leta 1966, s katerimi je bilo uničeno največje tržaško industrijsko podjetje, ladjedelnica Sv. Marka.
Razumljivo je torej, da b-i kateri koli ukrep, ki bi zmanjšal že itak pičlo število pomorskih prog tržaškega pristanišča, hudo prizadel celotno tržaško gospodarstvo, ki si je obetalo, -da bodo rimske oblasti poskrbele vsaj za okrepitev pristaniških in pomorskih dejavnosti v našem mestu potem -ko so nam uničile najvažnejšo (industrijo, lad-jedels-tvo.
Vlada levega centra torej hoče še enkrat pni-za-deti Trst. Federalni odbor KPI in izvoljeni komunistični predstavniki so odločno zahtevali pri vladi in drugih pristojnih organih, da je treba preprečiti novo -krivico i-n gospodarsko škodo Trstu. Izvršni odbor tržaške -federacije KPI ,je to vprašanje temeljito proučil in ugotovil, da bi ukrepi, ki se sedaj kažejo na obzorju in grozijo tržaški pristaniški dejavnosti, zelo skrčili raven zaposlitve v Trstu, če bi se uresničili. Toda te ukrepe vlada pripravlja že mnogo lei in je zato krivda tudi tržaških krajevnih političnih sil. Krščanske demokracije i-n ostalih strank leve si edine, ki za te načrte vedo že dlje časa, a so -se zbudile sedaj, ko je morda že prepozno, kot so to storile v pogledu ladjedelnice Sv. Marka. Zato danes ni časa za lepe govore in potovanja v Rim prvakov leve sredine, marveč je treba enotno nastopiti na vseh ravneh, da se reši Trstu vsaj pomorsko i-n pristaniško dejavnost.
Pogovor o zakonskem osnutku
(Nadaljevanje s 3. strani) vprašanje poglobi, ko govorimo o zakonskem osnutku za zaščito Slovencev v Italiji.
Talko kot sem se pohvalno izrazil o pobudi komunistov in se ■ s tem pridružili tistim, ki so že ■ pred menoj o tej pobudi go- i vorili, tako poudarjam, da je -nujno potrebno poglobiti razpravo o celotnem vprašanju. Tudi jaz želim podčrtati, kar je rekel Boris Race, -namreč, da bi morali pri tem, za vse Slovence tako važnem vprašanju, vsi Slovenci govoriti isti jezik. Zaradi tega bi morali narediti vse, kar je v naši moči, da pride do soglasja!»
Dodatek k pogovoru
Dr. Vladimir Vremec nam je poslal sledeči dodatek k pogovoru o zakonski zaščiti :
«V zadnji številki ”D-ela” ste objavili v ndkoli-ko skrajšani' obliki pogovor o zakonskem osnutku za pravno priznanje pravic slovenske narodne manjšine v Furianiji - Juli jski krajini. Žal je skrajšanje na nekaterih mestih dalo mojim izvajanjem drugačno težo, ko-t so jih slednja imela pri Okrogli mizi. Posebej mi gre za smisel tistega dela mojega posega v diskusijo (drugi del, tretji odstavek), kjer omenjam obisk deželnega političnega predstavništva pni predsedstvu vlade v Rimu. Pobude za obisk ni dala KD, ampak svetovalec Drago Štoka (mogoče -se mi je ob navezovanju na trd'tve svetovalca Lovri he, ki pa jih "Delo” nd -objavilo, nehote vrinila neprijetna pomota), sam sem hotel pravzaprav posredovati le drugo plat medalje. Torej, najvišji predstavnik oblasti v deželi, predsednik Berzanti, je šel v Rim .in m- | terveniral osebno p-rt predsedstvu vlade v korist Stoikovega zakonskega predloga, na podlagi pobude istega svetovalca. Mimogrede, predlog so podpnli tudi furlamskii avtonomisti Sicer pa je pazljivi bralec imel priliko se o tem informirati na prvi oziroma tudi na šesti strani "Dela”. Moj-a pomota seveda ostane in zato vam pošiljam te vrstice.
Glede ostalega pa bi rad dodal, da gre tudi misel o -skupnem manj-š-mskem forumu za vsklajevanje ' -raznih poffi-tičnih pobud razumeti le na -splošno. Nikakor niisem hotel s -tem podati negativnega stališča o prej omenjenem Štdkovem predlogu. Vsekakor pa bi razne v diskusiji nejasno formulirane misli pozneje pred izidom v tiskani obliki (ko bi se uredništvo lista o-b-milo k meni, kot sem pričakoval), -gladko črtal ali popravil. Toliko hclj to obžalujem, ker bi se s tem izognili tuldli raznim stilističnim pomanjkljivostim, (kft v živem pogovoru ne zvenijo tako hudo.
V pričakovanju, da mi boste z objavo dodatka omogočili vsaj delno omiliti in popraviti dezinformacijo o Sit'dkovem predlogu, ki sem jo nehote povzročil, se vam vnaprej lepo zahvaljujem.
VLADIMIR VREMEC
Dodatek objavljamo v celoti. Pripominjamo pa, da «okrogla miza» ni bila organizirana zato, da bi razpravljali o «štokovem zakonu» ali govorili o «posredovanju dr. Berzantija» temveč o zakonskem osnutku za pravno za- -ščito slovenske narodne manjšine v naši deželi.
Uredništvo
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12