the oldest AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. i AMERI PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo; Za yero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVAiV AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. 1 ' ' # ' ' = V CHICAGI. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 14. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 20 JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 20, 1927. LETNIK XXXVI. RAZMERE NA KITAJSKEM SO NEZNOSNE; VELESILE MORAJO POSLATI ZADOSTNO ŠTEVILO VOJAKOV, DA SE ZAVARUJE INOZEMCE. — STAVKA USLUŽBENCEV POULIČNE ŽELEZNICE V ŠANGHAJU. — ANGLIJA IMA SKRIVNOSTI. VAS HARAN V MESOPOTAMIJI. Šanghaj, Kitajsko. — Odkar so zanesli boljševiki na Kitajsko svoje nauke, ni miru — brat ubija brata; varno ni življenje in ne lastnina inozem-eev. Zadnje dneve so nahuj-skani domačini vprizorili velikansko gonjo proti inozemcem sploh — zlasti pa proti krščanstvu. Najhujše je bilo začetkom tedna v mestu Fucow, kamor je prispel na pomoč prizadetim ameriški rušilec Pillsbury. V Fucow je nahujskana druhal pretepala ameriške in angleške ženske. Voditelji inozemskih naselbin so prosili velevlasti pomoči, katero nujno potrebujejo, Ze-dinjene države imajo sedaj tam 1000 mož. Kakor razmere kažejo, bo potreba veiiko več vojaštva, da se zadostno zavaruje inozemce pred napadi na-hujskane druhali. V Šanghaju se bojijo, da se bo zgodilo tako, kakor se je v Hankow, kjer so kantonske čete prevzele kontrolo"im-d škimi koncesijami in pregnale inozemce. Da se mesto Šanghaj zavaruje pred boljseviški-mi četami, je treba najmanj 25 tisoč mož z vsemi vojnimi pripravami. Razmere v Šanghaju so se zelo poslabšale — med domačini se čuti, da so prežeti boljše-viškega duha.. Uslužbenci poulične železnice so zastavkali. Bati se je splošne stavke. S tega je razvidno, da so boljševi-ški agitatorji tajno na delu in gladijo pot kantonskim četam. Ameriški konzul je vse potrebno pripravil za varstvo žena in otrok, ako bi bilo treba bežati iz mesta. Na tukajšnjih francoskih koncesijah Je 1000 ameriških prebivalcev. Zavarovali so se s tem, da so napeljali okrog bivališč bodečo žico. To bi sicer nekoliko zadrževalo neoboro-ženo druhal, drugače pa nima pomena. Ko so v Fucow domačini plenili po cerkvah in privatnih hišah inozemcev, so častniki kan-tonskih čet stali poleg in jih niso zadrževali. London, Anglija. — V pon-deljek se je vršila izvanredna seja kabineta, na kateri se je razpravljalo o razmerah na Kitajskem. Seja je bila tajna. Da ima Anglija neke tajnosti glede Kitajske, je bilo že poroča-no, tudi, da je tajno priznala vlado Kantoncev. V Hankow bo Anglija zahtevala od vlade Kantoncev, katere zunanji minister je E. Cen, da ji mtfra vrniti koncesije. — Cen je pa dal razumeti, da bodo koncesije na Kitajskem o-stale last kitajske vlade. RAZMERE V MEKSIKI. Napetost med Zed. drž. in Meksiko zopet večja. — V bojih med revolucijonarji in zveznimi vojaki je padlo 122 j upornikov, mnogo je pa ranjenih. Mexico City, Mehika. — Katoličanom sovražni listi kaj radi priobčujejo lažnjive izjave agentov mehiške vlade, da se katoliški duhovni vdeležuje-jo dejansko boja in vodijo u-porniške čete. Tako je že bilo trikrat poročano, da vodi uporno gibanje nadškof Francisco Orozco Jiminez iz Guadalajara .Ko bi bila to resnica, da bi mu to lahko dokazali, kakor tudi laži, ki jih trosijo o drugih duhovnikih, bi že kedaj vse postrelili. Nadškof Jiminez, častitljiv starček, ki mu je že nad HO let — in koliko drugih duhovnikov, enako starih in še starejših, ki se ne želijo drugega kakor miru, na jih tiranska vlada preganja, kakor hudodelce. Napetost med Zed. drž. in Mehiko je zadnje dni postala zopet večja. Izjava državnega tajnika Kellogga, da bodo a-meriške čete ostale še nadalje v Nicaragui, je izzvalo novo o-gorčenje pri mehiški vladi. Calles, mehiški predsednik z; velikim zanimanjem zasleduje proti-ameriško gibanje v Braziliji in Argentini ji. Iz Buenos Aires poročajo, da so se vršile tam demonstracije proti Zed Iz Jugoslavije« NOVOLETNA VOŠČILA DUHOVŠČINE LJUBLJANSKEMU NADPASTIRJU. — ŠKOF OMENJAL, DA NI NIKJER OPAZITI, DA BI PEŠALA VERSKA V NEMA MED LJUDSTVOM. —- DRUGE ZANIMIVE VESTI. V Mesopoiamiji je mnogo znamenitosti, na katere postane pozoren vsakdo, kdor potuje po ondotnih krajih. Ena takih je arabska vas Haran, katere hiše so podobne panjem za čebele, katero nam pokazuje »lika. CESARICA KARLOTA KRIŽEM SVETA. Petdeset let je vdova po cesarju Maksimilijanu živela bo-lana na umu, sedaj pa je rešena, umrla je v starosti 86 let. Pariz, Francija. — Smrt je rešila cesarico Karloto, vdovo po meksikanskemu cesarja Maksimilijanu, ki je bil ubit v Meksiki 19. junija 18G7. Živela!šnje sirotišnice. Vodstvo siro-je v bližini Bruselja v Belgiji,jtišnice je pa take.] z avtomobili — New York, X. V. — Bom- f ba je eksplodirala v V3ži itali-i janskega konzulata na 20 East 22. cesti. Vrata so r« ::'oita, ranjen ni bil nihče. — Sidney, Avstralija. — V enem samem letu s je izvozilo iz Avstralije 7St006"000 zajčjih kož v vrednosti $lo,500,000. — Jeruzalem. — Od Lakaj prihaja poročilo, da ie stekel pes obgrizeI-83 otrok iz tukaj- LITA DOBI $4000 MESEČNO. Zastopstvo duhovščine pri kne-( toplega žganja. zoškofu. f del sneg, se kuha Charliju slaba prede; obravnava se razvija v prid Lite — Tudi Stric Sam je proti komedijantu in zahteva nad en milijon dolarjev za davke. Les Angeles, Cat, — Potek obravnave proti Charlie Chap- pri ]>a-na- Kar je zapa-žganje po vseh Halozah. Veliko posestvo bivših avstrijskih častnikov Gros^bauer iz Celovca, ki leži v župniji Sv. Trojica v Halozah, preide z novim letom 1027. v roke dunajskega Nemca Zorattija. Težko je obolel župnik Sv. Vidu pri Ptuju p. Pi .is. I mo, da bo njegova krepka rava premagala bolezen Tatovi v Halo-.ah. Haloze so uboge, a jih vseeno radi <>!.Skujejo tatovi, večji de! domač ni, ki prihajajo z enega kraja v drugega. Mnogokrat r^Jo krast celo kmetjo\ kakor to kaže zgodovina LeM: >vca. 7:. ,.-.\ V teden je bilo za poreč om:: vlo n-ljeno v trgovino Rasi v P<>di( h-niku, Gajšek pri Novi cerkvi in v.več kleti. Vlomilci ni : > im sreče, ker so jih povsod nagnali pravočasno. ( Poroka. Poročila sta se v Kranju g. Na mejniku starega in novega leta sprejme — kakor ji* že stara navada — vladika ljubljanske škofije zastopstvo duhovščine svetne in redovne v avdijenci. 31. decembra ob 10. je izrekel stolni dekan Ig. Na-drah imenom stolnega kapitija in številno navzočih duhovnikov presvetlemu knezoškofu Jegliču častitke za novo leto. V nagovoru je omenjal razveseljive dogodke, ki kažejo, kako kat. Cerkev vidno napreduje, kako raste njen ugled in kako se utrjuje krščansko življenje vsepovsod. V dokaz: evha-ristični kongres v Ameriki, misijonski razmah, praznovanje Kristusa Kralja. Naše geslo in geslo vseh katoličanov v clefen-zivi ali ofenzivi je in bo: Kristus naš Kralj! — Tudi brez preizkušenj ni bilo preteklo leto: Mehikansko preganjanje katoličanov, rusko uničevanje vsega, "kar je krščanskega. — to so hudi udarci, ki jih čutimo Ivan Ambrožič, profesor v Kr;i- nju, in gdč. Stana Logarjeva. ; Pasteur. kjer je tudi umrla v starosti 86; poslalo vse ranjen let. Maksimilijan je bil ubit v Juarezu v Meksiki. Od onega časa je živela Karlota v Belgi- otrqke ev zavod v Beirut, in upajo, da bodo vsi ostali pri življenju* Psa so ustrelili. — Kopenhageii, Dansko. — ji, dasi v razkošno opremljeni Najmlajši sin danskega kralja, palači — vendar jetnica, ker bila je blazna. Zblaznela je, ko drž., prišlo je do izgredov, da je padla v nezavest pred Na- — Elizabethtown, N. Y. — Vpokojeni ameriški admiral Albion V. Wadhams je v Ni«e na* Francoskem umrl. — Dublin, Irsko. — Eamon de Valera, vodja irskih republikancev, je nevarno bolan. Nahaja se na svojem domu v Na van okraju < je posegla vmes policija. Zadnje dneve je prišlo do krvavih bojev med uporniki in zveznimi četami v Jalisco. U-bitih je bilo 120 revolucionarjev, mnogo je pa bilo ranjenih. Boji so se tudi vršili po drugih krajih Meksike. Ob življenje, je tudi prišel voditelj u-pornikov v državi Guerrero, .Victoriano Barcenas. -o- PETDESET POLICISTOV LOVILO BLAZNEŽA. Chicago, 111. — Zgledalo je kakor v vojnem času, ko vojaki napadajo trdnjavo. Na 637 Cass cesti, se je v hiši zabari-kajdk-al Arthur Fox, ki je postal hipno blazen in grozil, *da bo vsakega umoril, ki bo prišel blizu. Oborožen je bil s puško. Petdeset policistov je oblegalo hišo in si prizadevalo blazneža nekoliko pomiriti, da bi se podal, ničesar pa ni izdalo. Policisti so se posluževali bomb, ki povzročajo solze, kar pa tudi ni nič hasnilo. Naposled se je posrečilo nekemu policistu, ki je držal pred seboj jekleiii ščit,* da je vlomil vrata — hipoma pa je blaznež pograbil sekiro, a predno jo je dvignil, da bi udaril, je bil že premagan od policistov. Štiri ure je vzelo petdesetim policistom, da so zavzeli "trdnjavo";* katero je br&iil le en človeka Fox živi v omenjeni hiši s svojo ipAterjo in enim bratom, Radovednežev se / je seveda nabralo vse polno, ki so imeli prav zanimiv "free show." - poleonom III., pred katerim je na kolenih klečala in prosila princ ICnud, kakor tudi svakinja kralja, princezmja Helena, se nahajata v po'stelji. Muči ju influenca. Kraljica m kralj, ki sta tudi imela to bolezen, sta pomoči za svojega moža v izven nevarnosti. Meksiki. Predno je bil Maksi- ; — Moskva, Rusija. — Rusija milijan umorjen, se je Karlota !je tretja najbolj obljudena de-zatekla s prošnjo za pomoč tu-(žela na svetu. Prebivalstvo se di k svaku, Francu Jožefu, av-jj'e pomnožilo za 30 odst. od 1. strijskemu cesarju, da bi po- 1897, katerih je sedaj v Rusiji linu, katerega toži njegova 18 vsi otroci katol. Cerkve. Ti ža-letmi žena: Lita za ločitev zako- j lastni slučaji so pa hkrati remi, se razvija prav slabo za sen opomin, kako nujno po-komedijanta. Sodišče je dolo-jtrebno je, da se katoličani počilo za potrebščine za Lito in.vsod organizirajo, da širijo do-i oba otroka $4000 na mesec, bro časopisje, da so na straži, j toliko časa,da bo razprava kon- J— Razveseljivo pa je, da na-! čana. Ta denar gre seveda iz preduje — kakor zagotavlja | Charlijevega žepa. da ne bolsam presvetli škof — pogostno 1 ženica in otroka trpela po-Sprejemanje sv. zakramentov in j manjkanje, ker se ne ve še, jda ni nikjer opaziti, da bi pesa-koliko časa bodo te komedije la verska vnema med ljud-trajale. Časa je dovolj — de- stvom. To je pač zasluga skrb-narja za advokate pa tudi. j ne duhovščine, ki se kljub ne-Lita sicet- zahteva vsaj $5000 iprijetnim gmotnim razmeram, mesečno, da se bo pošteno pre-žrtvuje za verski napredek svo-živela; nekoliko časa bo pa jih vernikov. Želeti je le, da bi menda le zdržala s svoto, ka- log soglasje s škofom nikjer ne tero ji je prisodilo sodišče. 'krhalo. Če se vernik odtrga od svojega škofa, ne more ostati slal v Meksiko ekspedicijo, ki bi ji rešila soproga. Prošnje so bile zaman — to pa je bilo vzrok, da je zblaznela. Karlota je bila hči belgijskega kralja Leopolda I. -o- NEZNOSNA ZIMA Y RUSIJI; 80 OSEB ZMRZNILO. 165 milijonov. — El Centro, Cal. — V Caie-xico, kjer je nedavno potres napravil veliko škode, so zopet občutili potresne sunke, ki sicer ; — North Platte, Neb. — Platte Valley State banka, v 1 kateri imajo ljudje $665,000 'naloženega v hranilnih vlogah, Samara, Rusija. — Poročajo, -e zapria svoja vrata in prene-da je 80 oseb zmrznilo- v Sa- hala poslovati. mara, ki se nahaja v jugo-i Charlie je pa tudi zapleten v druge sitnosti. Stric Sam je zvedel o njegovem velikem premoženju in ukazal davčnim uradnikom, naj zračunajo koliko dolguje in kolektaio, predno bo- Lita vse pobrala. To niso napravili škode, pač pa ve- so storili in vložili pri zveznem liko strahu prebivalcem. sodišču zoper Charlija tožbo za 073,721. vzhodnem delu Rusije, kjer je 40 stopinj pod ničlo. -o- PRIZNAL 100 VLOMOV; PLEN $150,000. Chicago, 111. — Policija je OBLETNICA ROJSTVA "BEN" FRANKLINA. dober, še manj pa duhovnik. Naj bi v bodočnost, ki je meglena, posijalo svetlo solnce božjega varstva in blagoslova. V tem smislu je govornik želel prevzvišenemu imenom kapitija in drugih duhovnikov ter se-meniščnikov — blagoslovljeno novo leto! Vladika se je t(/plo zahvalil za voščilo ter poudaril; .da je z ozirom na razne tajne sile, ki povzročajo marsikaj hudega abs. phil. Nevesta je iz ug!< tine naše, širom Gorenjsko znane Logarjeve družine. -o- Smrt pod vlakom. Na železniški progi pri Du-gem Selu je prišel nek neznan človek pod vlak, ki ga je strašno razmesaril. Bil je takoj mrtev. Ponesrečeni je bil stav 40 do 45 let, po obleki sodeč je bil delavec, vendar njegove identitete doslej še ni o mogli ugotoviti. -o-- Namesto vrabca ie o -trelil sebe. V Zagrebu je neki L.ing-heiter streljal na dvorišču vrabce s flobertom, toda tako čudovito neprevidno, da je sebe u-strelil v desno nogo in se bo moral zdraviti v bolnico. -o- — Quebec, Que. — V St. Anne Des Monts, Gaspe, je v ne-j ki hiši izbruhnil ogenj; poslopje je uničeno ;v plamenih so tudi ostali trije otročički. New York, N. Y. — V po- KANADSKI FARMARJI BO- napravila dober plen, ko je a-BO DELALI Z VELBLODL j retirala. Cosmo Del Prete-ja, Winnipeg, Man. — Nemški''starega 19 let, kije priznal, da farmarji, ki se nahajajo v je z dvema drugima tovariše-Rosthern, Sask., so naročili iz ma izvršil 100 vlomov, kateri severne Rusije 100 velblodov, so jim'prinesli lepe dohodke— katere bodo poizkusili vpora- $150,000. Rekel je, da so naj-biti za dela na farmah mesto več vlomov izvršili v jutranjih •konj. I dej ako se b9 obnesla, urah od treh do petih. je dobra; kajti kamela živi bolj dolgo, ni izbirčna pri jec^i, žita ne potrebuje, da je le- seno, če tudi je ymes veliko slame. --o — Bluefield, W. Va. — O- genj je izbruhnil v Williamson bolnišnici; poslopje je uničeno ? S3 bolnikov so znosili še pravočasno na varno. POZOR,! POZOR! Dobili smo novo zalogo DRUŽINSKE PRATIKE., — Vsi oni, ki šo povpraševali po njej in ofci* ki jo še žele dobiti, naj se obrnejo do nas in poslali jo Ijpmo takoj I "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Ž 2nd St., Chicago . ' T . " . . . V J_l med slovenskim ljudstvom, tre- ,. . . . . \ |ba združiti vse moči, da bo Po- nedeljek, 17. januarja je obha-, DreDrečiti ge huiša zla H jala Amerika 221. rojstni dan]zn0 Preprečiti se hujša zla Li Lr . . „ , t -rr^niAt se napovedujejo. Kot posebno Ben lamina Franklina, iznajai-i J. 1 jdobro znamenje smatra vladika dejstvo, da se širi po župnijah ^postolstvo mož; armada, ki bo trdno stala v vseh viharjih. Tudi orlovstvo jamči, da bo naša mladina ostala krščan-sko^paČajna. Treba se bo pa v novem letu prav posebno po- telja in tiskarja. Organizacije tiskarjev so imele v New Yor-ku in po drugih mestih na o-menjeni dan bankete in slične prireditve, na katerih so nastopili razni govprnikf, ki so povedali marsikaj zanimivega iz življenja Franklina. Tudi e-, lektrarji so imeli razne prire- jtegprti za napredek protialko-ditve, s katerimi so počastili i^lne akcijejn za razmah doki je znal izva- brodemosti. Zadeva je ze v dobrem teku. Tudi duhovska samopomoč se je spravila na boljši tir. -o-- spomin moza, biti elektriko iz strele. Pa tudi godbeniki so se ga ta dan spomnili, kajti Franklin je iznašel harmoniko in je tudi spisal več pesmi. Najbolj so pa ta dan počastili v Bostonu, kjer je tekla njegova zibelka. -o- Širite «amer. slovenca" / DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ______________$ 9.45 1,000 Din.............$ 18.60 2,500 Din ______________$ 46.25 5,000 Din___________$ 92.00 i ^ 10,000 Din____-__________$183.00 100 Ur __ 200 lir _$ 5.20 _..$10.10 IZ HALOZ. Žrtev alkohola. Pri Sv. Trojici v Halozah je zmrznil hlapec Matevž Pernek, ker se je napil pri posestniku Klašiču 500 lir_______..$24.25 10C0 Ur ___________________________$47.50 Pri večjih sVotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne soi cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 42nd ST„ NEW YORK. N. Y. ' " ' " S - 't ..-V , - : ■ . " 2 "AMERIKANSKI SLOVENEC" Četrtek", 20. januarja 1927 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi m uaj*tar«jil slovenski lest v Ameriki. Uitasovljeo lete 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-dcljkov in dfcevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 11L Telefon; Canal 0098. Naročnina: Za Za celo leto pol leta _$5.00 . 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _6u00 Za pol leta__3.00 The Brst ftftd the eldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday. Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098. zadnjažkimi klerikalci. Tako hinavsko trobijo v svet- mehi-kanski framasonski klevetniki. Vsi proti verski fanatiki po svetu jim pa pridno sekundirajo. Se celo naše slovensko rdeče časopisje se šopiri in postavlja za Callesa in njegove pristaše, kakor da bi se jim res godila bogve kaka krivica. Pri tem pa pozabljajo, da žive v Združenih državah in jedo Uncle Samov masleni kruh. - v Toliko v pojasnilo o zmešnjavah, v Nikaragvi, da bodo či-tatelji vedeli, iz kakih vzrokov so Združene države intervenirale v tej zmešnjavi, in zakaj so tudi stopile na prste Callesu in njegovim pristašem.- 45.00 . 2.50 Subscriptions: For one year __ For half a year-_ Chicago, Canada and Europe: For one year _6.00 For half a year___3.00 DOPISI vainega pomena ca hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR: —Številka poleg Vašega naslova na listu znaci, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. O zmešnjavi v Nikaragvi. Intervencija Združenih držav v zmešnjave v Nikaragvi, ki so nastale radi tamkajšnih političnih razmer, je od nekaterih državnikov in političarjev zelo obsojana. Od drugih pa je zopet odobravana ko| edino prava in varna akcija Združenih držav, katere veže posebna pogodba s centralno-ameriškimi državami, podpisana ocj. Združenih držav in petih centralno-ameriških držav. Združene države imajo po posebni pogodbi in kupčiji izključni pravico do nikaragvinskega kanala in pomorske baze v tej državi. Ameriški industrijci imajo investiran v Nikaragvi svoj kapital. Zlasti oljni magnatje imajo svoje interese v tej državi. Torej se gre za interese ameriških državljanov in njihove trgovine in industrije v Nikaragvi. Te ščititi in paziti, da jim razne politične mahinacije na škodujejo, je pa dolžnost Združenih držav. Oni, ki obsojajo intervencijo Združenih držav, obmetavajo washingtonsko vlado in predsednika Coolidgea z vsakovrstnimi imperialističnimi nameni. Vzrok intervencije je pa že doloma v zgornjih vrsticah pojasnen. Kako pa je prišlo do intervencije? Tako-le: V Nikaragvi sta dve politični struji, ki se pehata, katera izmed nju bo v državi na krmilu. Liberalna stranka je vključila v svoj program, da bo delovala proti tujim interesom v državi. V programu ima, če pride na krmilo, sprejeti tako drastične zakone proti tujezemskim interesom, da bi se slednji morali umakniti iz države. Konservativna stranka, katere vodja je predsednik Adolfo Diaz, pa zavzema v svojem programu staro politično stališče in obenem ščiti tujezemske interese v državi. Ko so nastale v Nikaragvi notranje homatije ter je kazalo, da bi morali konservativci podleči, so se Združene države oglasile in stavile svoje zahteve. Ker se liberalni krogi na to niso ozirali, 'začel se je predpustni čas — je sledil ultimatum, in temu izkrcanje ameriških vojakov, ki so čas ohceti in veselic. Zato se je uspostavili v glavnem mestu red in dali varstvo Diazovi vladi, tudi društvo sv. Cirila in Meto-ki je pripravljena ščititi v državi stari red in pogodbe, ki jih je da št. 144 KSKJ. odločilo, da prejšnja vlada podpisala z Združenimi državami. Pri teh političnih zmešnjavah v Nikaragvi pa je imela na skrivnem svoje prste tudi Callesova vlada v Mehiki. Podpiha-vali so na skrivaj nikaragvinske liberalce, zalagali jih celo z municijo proti konservativcem, samo da bi izzvali miroljubnost Združenih držav. Vlada Združenih držav je zato zvedela in je kajpada po- V DETROITU SE SVITA. Detroit, Mich. Ko ravno pošiljam etenar za podaljšanje naročnine lista Amer. Slov., ki mi je zelo priljubljen, hočem tudi poročati nekoliko kako se mi Detroitča-ni gibljemo. Sicer vedno čakam, da se bo kakšen drugi o-glasil, a zastonj pričakujem. Nismo tako pridni za dopisovanje, kakor so po drugih naselbinah, dasiravno imamo dosti važnega poročati. Svita se v Detroitu — to je pribito. Vsa čast zato, gospodu župniku. Prirejamo zabavne večere, kjer zbiramo skupaj denarce za novo cerkev, za katero je svet že kupljen. Seveda je treba še veliko predno se bo ta naša želja vresničila. A z božjo pomočjo in darežljivostjo našega vernega ljudstva, se bo gotovo dosegla. Praznike smo imeli prav lepe in tudi zimo imamo milo, a ne brez snega. 13. jan. nas je iznenadila bela prav --debela rjuha, ki se je razgrnila čez krajino. Pozdrav vsem čitateljem tega lista to in onstran morja. Ana Gorshe. -o- SHEBOYGANSKE DRUŠTVENE VESTI. Sheboygan, Wis. Božični prazniki so minuli, v deveto vas. Res, potrdim, da nas ni veliko število, toda bili smo veliko manjši pred goto vim časom, tako da marsikdo niti znal ni, da je tudi v South Chicagi slovenska naselbina. Danes pa vsakdo ve — in kdor jo od blizu pozna, ta ve, da je tudi delovna. Da je v So. Chicagi prišlo do tako velikega napredka med našimi rojaki, je v prvi vrsti zasluga našega, za svoje rojake tako vneto delujočega č. g. župnika B, Winklerja. Kaj je on storil v dobi štirih let v župniji, to ve le tisti, ki razmere pozna sedaj in jih je poznal pred to dobo. Naselbina pa to tudi dobro ve, zato svojega župnika po otroško ljubi, kakor po očetovsko on zanje skrbi. Kar se tiče gospodarsko, so naši rojaki zadnje čase mnogo napredovali. Pred svetovno vojno je bilo malo takih, ki bi lastovali svoje hiše. Razmere so se pa v tem oziru tako spremenile, da skoro vsak naših rojakov živi v svoji hiši. Kdor le količkaj more, si preskrbi lastni dom. In tako je prav. Denar, ki ga daje za najemnino stano- jaki, bodite v tpm oziru -previdni. Kar se dela tiče v So, Chicagi, ni ravno preslabo, pa tudi ne predobro. Stari delavci v splošnem delajo vedno, toda nobenemu pa ne svetujem sem-caj hoditi za delom, dokler se ni preje posvetoval s kakšnim svojim prijateljem, kateremu so tu^ajšne delavske razmere znane. Naj še to omenim, da je v naši naselbini najbolj razširjen in tudi najbolj priljubljen list Amer. Slovenec. List nam ugaja, ker ima veliko zanimivih in lepih člankov ter mnogo dopisov. Članek, ki ga je napisal nedavno Rev. B. Ambrožig "Milijoni govorijo," je vreden, da bi ga sleherni Slovenec prečital— tudi naši nasprotniki, da bi videli, da so ameriški Slovenci v splošnem verni. Rojaki, kdor še nima lista Amer. Slovenec, naj se ga naroči, lahko tudi pri meni. Vsak, ki plača za naprej, dobi tudi lep stenski koledar za 1. 1927 pri meni. Nedavno se je tudi mudil pri nas v So. Chicagi Mr. M. Kre- Ave. šaljiva trodejanka "Pri belem konjičku." Igra je vseskozi kratkočasna in šaljiva, tako da se bo vsakdo prav od. srca nasmejal. Lepi prizori, živahni nastopi igralcev — vmes pa mila slovenska pesem, to bo vse pripomoglo, Ha se bomo v duhu preselili v staro domovino — na Bled, kjer se igra dejansko vrši. Videli bomo mirno Blejsko jezero ter naše slovenske planine s Triglavom. Kdor hoče užiti par veselih in lepih uric, naj pride omenjeni dan ob 7:30 zvečer v Slovenski Dom k igri "Pri belem konjičku." Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, zlasti rojaki iz Not-tinghama, Clevelanda in Ne\v-burgha. Gotovo ne bo nobenemu žal in bo ponesel najprijet-nejše spomine iz omenjene igre. Karol Skebe. -o- SHEBOYGANSKI FANTJE NIMAJO KORAJ2E. Sheboygan, Wis. Predpust je tukaj, pa se še nič ne sliši, da bi se kaj skupaj spravljali v zakonski jarem. Zadnji teden je stal en par iS ker _ pred oltarjem, toliko, da je>e-mesec, pobiral je tudi naročni- šil našo naselbino nesrečnega no za Amer. Slovenca. Čast možu, ki je že prileten, pa se toliko potrudi. Ni pa mogel obiskati vseh naročnikov in jim dati koledarje, zato se naj tisti, ki še niso dobili, zglasijo pri meni. S pozdravom na vse čitatelje Amer. Slovenca, Frank Juvančič. 'Enakopravnost," ki po Cle-\ielandu pobira tudi od katoliških trgovcev oglase, se zadnje dni silno zgraža nad "klerikalnimi-" izbruhi v Mehiki. Tetka, ki sama ne ve, kakšnega prepričanja je, na kar jo morajo opozarjati kolegi po drugih listih, je te dni vsa presenečena zapisala, da je Coolidgeva nota "razklala" kongres. (Samo, da ga ni "zaklala!" Op. st.) — Potem pa seveda ogorčeno'poroča o aferi, ki je nastala med Mehiko in Združenimi državami. Kdor prebira njena poročila, pride na misel,-da je moral fanatizem njenemu uredniku 'razklati" papiet. Drugače to biti ne more. Ko je bil Tone, ki zdaj pomaga v atovi kovačnrci Zgagi nekoč v Clevelandu, je v pogovoru neki večer rekel poslovod-tamkajšnega' liberalnega 'PRI BELEM KONJIČKU" V COLLIN WOODU. Col'inwood, O. Naša naselbina napreduje ploha. In vzrok je le ta, fantje nimajo, korajže. Dela ni, denarja pa tudi ne. Tako se dandanes tukaj godi. Zato pa ni čuda, če fantje nimajo korajže, da bi se vpregli v voz zakonskega življenja. V društvenih ozirih pa prav dobro napredujemo. Vedno imamo tudi kaj Zabave. Dramatične predstave so pogoste — sedaj se kar na treh krajih učijo. Soc. dram. odsek bo u-prizoril 16. jan. igro "Razvali- vseh ozirih, najsibo na gospo- ne življenja," katero je spisal darskem, kakor tudi na društ- j profesor in duhovnik Franc venem polju. Napredujemo polagoma, toda sigurpo. Imamo viden dokaz, da naša naselbina postaja čimdalje večja in ob- , . . .sežnejša, pa tudi vedno bolj vanja, naj rajse daje za svojo j zav^dna in složna> Naša pro_ [storna župnijska cerkev je po- hišo. bo priredilo veselico. Na glavni seji meseca decembra se je sklenilo, da se bo vršila pred-pustna plesna veselica pri rojaku Frank Zavrl dne 23. januarja. Ker smo imeli preteklo leto Xiidi na političnem polju nismo zaspani. Imamo politični klub, ki šteje precejšnje število stala že veliko premajhna. Naj le razni kričači vpijejo, da poznajo coilinwoodsko zgodovi- Finžgar. Naše dram. društvo "Finžgar" pa se prav pridno uči zelo zanimivo igro "Poslednji mož." Ko bo zrela za oder, bo uprizorjena, takrat pa ne sme nikogar manjkati. Boste vsaj videli, kako bi bilo, če ju dnevnika, da medicinska tehnika tako silno hitro napreduje, da ji niti ni mogoče slediti. Poslovodja G. se nakremži in reče: "Da to je res. Te dni poročajo, da so v Cincinnati operirali nekega moža, ki je imel srce zalito od samega munšaj-na, srce so mu vzeli ven, očistili, mast postrgali ter zopet nazaj djali. . ^ Tone: "Hm, to ni nič. V New Yorku so neki Zgagi, kateri tudi ni z munšajnom skregan, za tri inče ušesa bolj vzad prestavili, samo zato, da more goflo bolj na široko odpirati..." članov in je prav koristen za i no, da so socialistični domovi vse, tudi za tiste,.ki niso držav-j bolj potrebni kot cerkev in šo-Ijani. Hvalevredno bi bilo, čeila, vendar pametni in trezno-bi se vsi Slovenci iz So. Chica-j misleči rojaki se ne dajo pre-ge ^n okolice pridružili temu j slepiti od raznih zafrknjenih političnemu društvu. S tem bi generalov Narodne jednote. Mi Naši socialisti kaj radi pojo slavo Kari Marksu začetniku takozvanega "znanstvenega socializma." Marks sam je biLsin judovskih staršev. Bil je vse-bi bil poslednji mož na svetu, skozi pravi brezverec in je o ve-Skoro gotovo se bo ta igra vr- ri govoril zelo zaničljivo. Delal šila zadnjo predpustno necie- j je za socializem veliko in se ljo. jbahal z dobrinami socializma. Naše dramatično društvo je Svojo hčer je vzgojil po nače-imelo svojo glavno sejo dne 10. j lih socializma, t. j. brez vere in januarja. Na tej seji se je vo- jBoga. Ta vzgoja je pa tudi polil zopet odbor za to lete. .kazala svoje dobrine in sicer Izvoljeni so sledeči: Jakob take, da je njegova hčer Elea- svarila prav resno neiskreno Callesovo vlado, da naj umakne ^elo veliko bolnikov, smo izpla- svoje umazane boljševiške prste iz hikaragvinskih razmer. Tu pa se je začela sklicevati Mehika na svojo nedolžnost, ki je pa v tem oziru prav tako nedolžna, kakor Lahov koš. Medtem pa še naprej spletkari s posebnimi političnimi nameni proti Združenim državam. Zgoditi se pa zna, da bo Združene države minila zadnja potrpežljivost in Mehika zna dobiti, kar tako srborito išče od Združenih držav. Nastop Združenih držav ni nastop, ki bi bil torej obsojanja vreden. Slaba vlada bi bila, ki bi se ne pobrigala za interese svojih državljanov in trgovskih in industrijskih pogodb z drugimi državami. Vlada Združenih držav ne mara vojske. Zahteva pa, da se spoštujejo njene pogodbe in njeni interesi tudi v tujih državah. To, kar so v tem oziru storile Združene države, bi storila tudi vsaka evropska ali kaka druga velesila. Ne samo to, temveč še strožje bi nastopila za svoje interese. Mehikanski framasoni Callesovega kalibra pa seveda pri tej aferi zavijajo in lažejo kar na celem. Vzroke tega spora z Združenimi državami, katerega si 'je mehikanska vlada s svojim hujskanjem nikaragvinskih liberalnih puntarjev sama nakopala, pa sedaj zvrača na katoličane. Češ, katoličanje so vsega tega krivi. Združene države pa delajo roka v roki z na- čali $1,111.00 bolniške podpore, zatoraj je dolžnost vsakega člana, da se udeleži te veselice in tako pomaga, da se bolniška blagajna zopet malo napolni. Tem potom vabimo vsa bratska društva, sestersko društvo Kraljica Majnika št. 157 K.S. K.J., in vse ostale rojake in rojakinje, da nas pri omenjeni veselici gotovo počastijo s svojo udeležbo. Postrežba bo najboljša, za kar bo skrbel veselični odbor. John Udovich,' tajnik. -o- NAPREDEK NAŠIH ROJAKOV V SO. CHICAGI. So. Chicago, 111. " Kaj pa je s So. Chicago, bo morda kdo vprašal — mali so, pa vpijejo tako, da se jih sliši mi Slovenci imeli v rokah moč, katero bi razni kandidati iskali in tako bi se nas tu&i vse bolj vpoštevalo. . Drugi narodi so združeni v gotove politične klube in po istih dobivajo svoje može po mestnih, deželnih ali državnih službah. Pokažimo tudi^mi Slovenci, da nismo naj-zadnji. Zadnje čase je dosti naših rojakov dobilo državljansko praviccr, mnogo jih je pa vložilo prošnje za isto. Nedavno sem bil tudi jaz enemu izmed rojakov kot priča, da bi dobil državljanski papir. Imel je pa na prvem papirju napačno napisan kraj, to je državo, kjer je bil rojen. V času, ko je.on šel iz domovine, je bila Kranjska pbd Avstrij o. Tako je on dal zapisat na prvi papir Avstrija, namesto Jugoslavija. Sodnija s tem ni bila zadovoljna, tam so mu rekli, da on ni več podanik Avstrije, .temveč Jugoslavije in to je od leta 1921. Zatoraj ro- korakamo zavedno naprej, ker imamo dobre in izkušene voditelje, kateri poznajo razmere ameriških Slovencev in dušo slovenskega naroda. Ta naša voditelja sta naš župnik Rev. Vitus Hribar in Rev. Milan Prestor, # predsednik : Mary Finst, podpredsednica; Mary Repenšek, tajnica: Anton Re-penšek, blagajnik. V gospodarski odbor so bili izvoljeni: Mihael Ortar, Frank Repenšek in Joe Cesel. Na tej seji se je tudi Slaje, ki prevdarno in zaneslji- sklenilo, da bodo imeli člani vo vodita naš čolniček življenja. Slovenski narod ljubi svojo narodno pesem, svoje pripovedke in igre. Nič ni lepšega in prijetnejšega, kakor lepo zapeta slovenska pesem — nič tj bolj ne gane ali razveseli kot prizori na odru, ki ti predočijo življenje v stari domovini. Rev. Milan Slaje je zopet enkrat zbral svojo armado diletantov, ki bodo pokazali, kaj zamore Collinwood tudi v dramatiki. Vsakdo bo imel priliko izreči svojo sodbo o naših igralcih, katere vežba Rev. Milan Slaje. V nedeljo, dne 23. januarja ob 7 :?0 zvečer se bo vprizorila v Slovenskem domu na Holmes svoj zabavni večer v šolski dvorani dne 20. januarja. Vsi člani ste vabljeni da. se-udeležite tega večera. Jakob Prestor. -o- Uboj radi dekleta. * V vasi Slivno v Dalmaciji je prišlo te dni do krvavega obračuna med Ivanom Bašičem in Jurijem Selakom iz sosedne vasi Raščane. Selak je pogosto prihajal v Slivno k svoji zaročenki, v" katero se je zagledal tudi Bašič. Ker je dekle ljubilo Selaka, Bašiča pa zavračala, je ta sklenil, da obračuna s Selakom. Prišlo je med obema do prepira in Bašič je zabodel Selaka z nožem v srce. Bašiča so zaprli. nor živela v divjem zakonu z nekim dr. Avelingom. angleškim socialistom. Nekega dne, kot pravijo poročilaa, se je hčer socialista Marksa vsled zapravljivega . in razkošnega vedenja svojega grešnega druga zastrupila. . . Takih je pa najti že tudi več med ameriškimi slovenskimi rdečimi socialisti. Marksovi nauki rodijo sadove. Servus. Matijče s hribov je prišel v ljubljansko gostilno, se najedel in napil ter plačal. Ivo je odhajal mu je gostilničar odzdravil z besedo "servus." "Kaj pa je to," si je mislil Matijče ter hitel vprašat svojega znanca, kaj bi pomenila ta beseda. Znanec mu je povedal, da ga je gostilničar s to besedo preklel. Matijče se je ves jezen vrnil h gostilni in zaklical gostilničarju skozi vrata:"Ti servus, tvoja žena servus, tvoji otroci servus, vi vsi ste servusi. . Rev. Fr. Pengov, prof.: ŠKOF DR. JURIJ DOBRILA. "Istra, moja domovina! Nisi mi v veselje. Noč in dan mi ležiš kakor težka skrb na duši. Saj tc ljubim, a ^bridkosti. Kako si uboga. Istra! Kako si nevedna, Istrat Kako si žalostna. Istra! Jaz vem, ki sem tvoj sin, mi Istrani vemo, da si uboga, nevedna in žalostna, tujci ne vedo! Istra! Le kaj si zagrešila, da si prenesrečna med zemljami! Istra — moj ljubi trpinčeni Job; dežela Jobova. . (Ivan Pregelj: Božji mejniki, str. 8.) Tako je neštetokrat zdihoval mož, koje-ga rojstno stoletnico so obhajali 1. 1912 z največjo ljubeznijo in sijajem vsi Hrvatje, zlasti pa istrski Slovenci in Hrvatje; bil je to hrvatski Slomšek, škof J. Dobrila, o ko-jega življenju in delovanju podajamo tu kratko sliko. Slika je mnogo jasnejša, ako ima jaauo, pravilno ozadje; tudi za ume- vanje in pravo oceno Dobrilovega delovanja je treba vedeti, kakšne so bile razmere, v katerih se je rodil, na pragu 19. stoletja, torej v dobi dedne tlake in robote. Lahi zmerjajo sicer vse Slovane kot "sužnje" (schiavi), a v prav dobesednem smislu so bili — in so po rapalskem miru iznova in v hujši meri — Hrvatje in Slovenci v tožni Istri. Zato najpreje par potez iz zgodovine nesrečne Istre ▼ prvi polovici XIX. stoletja. V tej dobi naš narod ni imel prav nobenega domačega razumništva; kdorkoli se je le količkaj izobrazil, se je potujčil, postal je ali nemčur ali pa lahon^ ^Slovanski narod je bil popolnoma zapuščen; kot težak je preživljal mračne, mrzle dneve, rod za rodom. Naše ljudstvo je bilo popolnoma odvisno od laške gospode; brez njene-ga dovoljenja se ni smel nihče niti geniti, ne preseliti, ne oženiti. Gospodar je lahko prodal svojega podložnika- z družino vred drugemu gospodu. Laški grajščak je pobiral davke in vojake, on je skrbel za javno varnost in bil sodnik našim očetom in de-dom-trpinom. Grajščak si je prilastil pravico', da je smel samo on mleti žito in točiti vino; slovensko-hrvatski tlačan pa je moral popravljati tuji gospodi hišo in graditi ceste, vrhu tega pa še plačevati desetino, goniti laškim postopačem divjačino, rediti njihove pse, pa tudi gospodo samo, kadar je blagovolila/pridreti v tlacanovo hišo. O ravnanju s slovanskim trpečim ljud-' stvom samo en prizorček, ki jasno kaže, da se fašizem ni porodil šele v glavi Mussoli-nija, ampak da je njegova zverska plat že stara dedščina laške krvi in njene "svete sebičnbstf." % Gradili so cesto 'pri sv. PetroniK blizu Pazina. Na tlako je* bil klican tudi bajtar "barba Tonin" — tako so ga navadno klicali — z nalogo, da pride z vozom in konjem, da bo dovažal gramoz iz'pazinske-ga potoka. Tonin pride brez voza; saj je imel v hlevcu samo suho kravico z mladim teličkom. Nadzornik mu ni hotel verjeti. Na migi je j ga primejo stražniki ("cafi") in odpeljejo kot zločinca v župansko hišo, da ga bičajo. Pri prvem udarcu se je Tonin še ponorčeval iz cafa: ^ "Ali nimaš več moči? Samo bolha me je uščipnila! Pridi k meni! Dobiš soka, da boš bolj močan!" Ko pa je dobil nesrečnež drugi udarec, se ni več šalil. Pri tretjem in četrtem pa se je začel zvijati na klopi, kamor je bil privezan in klicati: "Pusti me, vražji človek! Nisem mogel priti z vozom, ker imam samo kravico s teličkom. Av! Hijena krvoločna, ubil me boš! Po nedolžnem me bičaš!" Ko mu je bil naložil birič Klenovar dvanajst, sede hladnokrvno poleg njega in mu reče: "Ne huduj se, če sedem k tebi! Moram si odpočiti in zbrati sile, kajti dolžan sem ti jih še pet poštenih!" Tonin Petkovič je bil takrat v najlepših letih in postaven junak. Na biričeve besede ni odgovoril ničesar, samo njegov pogled je p^čal, kako grozno da mu je pri srcu in kako silno trpi. Ko sluga zlobnega gospodarja vstane in nadaljuje nečloveško delo, bi bilo najraje zajokalo nebo. Petkovič je jel vpiti, moliti, zaklinjati rablje, naj se ga usmilijo, naj ga ne ubijajo. "Imam ženo Ivano, imam doma majhne otroke; kaj naj počno sirote brez * mene, kako ftaj žive? Usmilite se me!" Pa zastonj! Birič Klenovar je imel gluha ušesa in namesto pet mu jih je naložil še dvanajst. Naenkrat Tonin prebledi in u-tihne. / četrtek, 20. januarja 1927 "AMERIKANSKI SLOVENEC" h živ^enja. in »veta. KAJ VSE JE DOŽIVEL J. A. FORBES. Življenje Jesse Alberto Ro-cal Forbes-a je vse polno zanimivih dogodkov. Kdo pa je to — Forbes? Mož je star 60 let in še danes živi v Hot Springs, S. D. Je še pri najboljšem zdravju in poln humorja :— a gluh kakor kamen. Starši Forbesa so prišli v A-meriko iz Kastilije, Špansko, naselili so se v Texasu — šest tednov predno je zagledal luč sveta Alberto. Ko je bil Albert še v povojih — star osem mesecev, so mu Indijanci ubili očeta in mater — s tem se je začelo njegovo življenje polno zanimivosti. Kot deteta so ga vzeli neki dobri Indijanci in ga oddali neki družini, ki se je imenovala Forbes — tako je tudi on nosil to ime in ga bo ohranil do smrti. Ko je bil star osem let, je pobegnil od .svojih dobrotnikov, katere ni nikoli več videl. Zatekel se je k neki družini v Texasu, kjer je živel do 14. leta. Že kot mali deček je bil eden izmed najboljših strelcev. Od tukaj je šel v New Mexico in Arizono. Ko je dopolnil 18. leto, je bil poslan v Mehiko z nalogo, da izsledi neke mehiške bandite, ki so kradli živino. Dobil je "rustlerje," a pri tem tudi sam zadobil težko rano od krogle bandita, katera ga je položila na posteljo. Eno celo leto je bil v bolnišnici. V tem letu so mu lasje osiveli — postali so snežno beli, ko je zapustil bolnišnico. Ti beli lasje so pa tudi več ali manj pripomogli k njegovi popularnosti. Nikoli jih ni pustil pristriči, imel je lepo povite vrhu glave. Ob prilikah — kakor na dan 4. julija, božične praznike ali "St. Patrick's day,' je pa spustil svoje kodr;e, ki so mu kakor srebrne niti padali po ramenih. Če ga je kdo vprašal, zakaj je pustil lase vedno tako dolge, je rekel, da takrat, ko je bil on še mlad, ni bilo brivcev in se je navadil na dolge lase — sedaj jih pa ne da proč za noben denar. Ko mu rana, ki so mu jo prizadejali mehiški banditi, ni več delala ovir, se je lotil dela. Tex, tako imenujejo sedaj Forbesa, je služil pri večih gospodarjih kot voznik, kot klerk v trgovini, v hotelu, bil je tudi "bartender"^— naposled je pa prišel na morje kot uslužbenec na parniku. Kot tak je videl Tex veliko sveta in marsikaj doživel. Udeležil se je boja z revo-lucijonarji v Argentiniji in Braziliji— prepotoval Južno Ameriko, Avstralijo in Indijo. Na Španskem je prišel tudi v kon- flikt s postavo. Vrgli so ga v ječo. Štiri dolarje, katere je imel v žepu kot vse imetje, je pa pomagalo, da je podkupil stražo. Prinesli so mu pištolo in zopet je bil na svobodi. Tex je bil pri vojakih, ko se je začela ameriško-španska vojna. Tudi ko se je začela svetovna vojna leta 1914 bi bil rad svojce storil, a ga niso pustili — menda radi sivih las. Nazadnje, kar je doživel Tex, je bil gozdni požar v Dakoti, kjer se je junaško boril proti elementom. Pri tej priliki mu je pa o-genj uničil zapiske njegovih doživljajev, katere je nameraval izdati pod naslovom "Doživljaji trampa." Tex pravi, da si je v svojem življenju nakopal poleg prijateljev tudi dosti sovražnikov. Celo njegovo življenje je pa bilo lepo — tako pravi, le žal, da se nagiba h koncu. -o- POŽREŠNOST ŠČUKE. Nedavno je bilo v ribiških strokovnih listih brati, da je ščuka nekega dečka pri kopanju napadla ter potopila. Poročilu v ribiških krogih niso verjeli. Toda četudi je to poročilo pretirano, vendar stoji, da je ščuka najpožrešnejša roparska riba ter se spusti na plen, ki je mnogo večji kot je pa sama. — Imamo verodostojna poročila, da so ščuke napadle ljudi ter jim večjo ali manjšo škodo prizadejale. V bližini Coventry na Angleškem je ščuka napadla perico ter jo na nogi občutno poškodovala. Neki ribič, ki je lovil na reki Wey, tudi na Angleškem, je vjel ščuko na trnek ter jo nato hotel z roko' spraviti na suho, a pri tem ga je na roki močno ranila. Da o-troke napada pri kopanju, to je z gotovostjo dokazano in Angleži imajo celo nekje zapisano, da so v želodcu velikanske ščuke našli malega otroka. Ker pa je to že davno, kar se je dogodilo, tudi ni mogoče raziskovati, koliko je na tem resnice. vsekakor pa se Angleži ne zlažejo.tolikrat kot pa n. pr. Amerikanci. — Dostikrat se pripeti, da se ščuka drzne nad povodne ptice, pri čemur pa navadno tudi sama pogine, ker ji je "kos" prevelik. Tako pripovedujejo, "da je ščuka v kanalu Trentham napadla labu-|da ter pogoltnila glavo, nakar sta obe živali poginili, ker nista mogli vsaksebi. Nekje drugje se je pripetil slučaj, kjer je 15 kg težka ščuka poginila na ne-prebavni raci. Tudi na velike živali se lipa, to pa le pomotoma. Dogodilo se je že, da so bili napajajoči se konji pri gobcu napadeni in celo psi. — Tudi obstoja izročilo, da sta se nekoč ščuka in vidra borili, katera bo imela karpa. Ni redkost, da dvoje takih požrešnih živali napade kako ribo hkra-tu, nakar se navadno razvije boj za posest. -o- VSAKOVRSTNA ZAVAROVANJA. Dandanes se je mogoče zavarovati prav za vsako reč, posebno v naprednih državah. — Nekdaj se je bilo mogoče zavarovati le proti požaru, ali kaki slični elementarni nezgodi. — Dandanes pa skoraj ni ničesar več pod solncem, kar bi se ne dalo zavarovati, kajti zavarovalnice sprejmejo vsake vrste zavarovalnino, pa naj je še tako groteskna. Neki angleški pisatelj detektivskih romanov je čutil, da njegova pisateljska domišljija popušča in ako se bo to nadaljevalo, bo ob kruh. • Šel je k veliki zavarovalnici Lloyd in tam so ga zavarovali proti primernim prispevkom. Ako postane popolnoma nezmožen pisateljevanja, bo od družbe prejel več tisoč funtov zavarovalnine. Vsakdanji pojav pri gori o-menjeni zavarovalnici pa je, da se zakonski pari zavarujejo proti dvojčkom. Premije se razlikujejo po tem, iz kakšnih rodbin zakonska izhajata, ako so v rodbinah dvojčki običajni ali ne. Zavarovanja proti štrajkom, potresom, revolucijami in sploh dogodki, kateri bi mogli uničiti ali škodovati trgovini, so zelo številna. Slavni gledališki igralci so navadno vsi zavarovani. In sicer proti izgubi raznih udov telesa, proti izgubi "lepote," a neki velik angleški komik si je celo zavaroval svoj rdeči nos in sicer za zelo veliko vsoto, kajti ta nos je, ki mu daje tako komičen izraz obraza. Zavarovanje v poletnem času za slučaj slabega vremena pri raznih prireditvah je pa v športni Angliji tako v navadi, da je skoro vsaka taka prireditev zavarovana proti izgubi po vremenu. Tudi izletniki, turisti, letoviščarji se zavarujejo proti slabemu vremenu. Ako je za časa njihovih dopustov več deževnih dni, kakor je v zavarovalni polici navedeno, prejme zavarovanec od zavarovalnice določeno vsoto in ta navadno ni majhna. Zelo veliko zavarovancev na Angleškem, in to obojega spola, je zavarovano proti predčasni izgubi las. Nekdo se je dal zavarovati proti obisku svoje tašče; kakor hitro ga ta obišče, mora zavarovalnica plačati gotovo premijo. A še bolj nenavaden je oni slučaj, ko se je nekdo, ki je bil povabljen na kosilo, da"! zavarovati, če bo po kosilu bolan. PO VZORCU HOLMESA. „ Pred kratkim se je nt Angleškim pripetilo to-le: Sir Filip Chester je imel hčerko lepotico, katera se je zaljubila v nekega pustolovca po imenu Charles Hales, kateri je bil dolgo časa v južni Afriki. Sir pa ni preveč zaupal svojemu bodočemu zetu, zato je nekemu detektivskemu zavodu naročil, da ta poizveduje o preteklosti gospoda Halesa. Medtem pa je bil dan poroke določen in že sta ženin in nevesta stala pred oltarjem. Duhovnik je ravno nameraval izreči odločilne besede, ko se iz množice oglasi ženski glas: "Jaz protestiram proti tej poroki!" Seveda je bilo v cerkvi vse presenečeno. Ženska pa pravi dalje, da je ona prava Halesova žena. Ta je temu u-govarjal z vso eneržijo, kar pa ni nič pomagalo. Poroka se je morala prekiniti. Par dni potem pa je bil Hales aretiram — Dognali so namreč, da je v Afriki izvršil več zločinov. Ona ženska v cerkvi pa ni bila njegova žena, pač pa nastavljen-ka detektivskega zavoda, kateremu je nevestin oče izročil poizvedovanje ter naročil, da naj poroko preprečijo na vsak način. Ker do časa poroke še ni bilo točnih poročil iz Afrike, se ni dalo drugače ukreniti. -o- BRZOJAV NA MARS. Ob zadnjem Marsovem pro-tistanju se je našel na Angleškem neki čudak, ki je hotel na vsak način dobiti vesti od skrivnostnih prebivalcev Marsa. Ime mu je dr. Robinson. — Prišel je na londonsko glavno pošto in rekel, da hoče poslati na Mars radio-brzojavko in to še v "marsijanskem" jeziku. — Zadnji je skrivnost izumitelja, za navadne zemljane pa se glasi brzojav: "Opesti niputir se-comba." Uradnik na pošti je prevzel brzojav z navadno angleško hladnokrvnostjo in dr. Robinson je plačal po najvišji tarifi 1 šiling 6 pens za vsako besedo. Žalibog še vedno ni odgovora z Marsa. Sicer pa, če bi tudi prišel, ne bo dobil dr. Robinson 100 tisoč frankov nagrade, katero je zapustila pred 30 leti Francoskemu Institutu v Parizu neka Madame Guisman. Ta znesek bo namreč izplačan Človeku, ki bo navezal stike z ^Venero, Jupitrem ali Merkurjem, ne pa z Marsom. Zadnja naloga se je zdela gospe Guis-manovi prelahka, da bi se splačalo razpisati nagrado. —-o- NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista. ŠIROM JUGOSLAVIJE. n umi i ~i Libeliče. — Dne 16. decembra m. 1. je pogorel cerkveni .stolp. Ant. Stermic pd. Pečarjev Toni iz sosednih avstrijskih Libelič je s svojim bratom Miklavžem tesarsko delo vestno in vzorno izvršil. Kril je stolp s pločevino g. Vidali, kleparski -mojster na Preval j ah, ki je ravno tako svoje delo solidno izvršil. Polensak pri Ptuju. — Ker se je nagnilo leto vremenskih nesreč in nezgod proti koncu, sem si zamislil, da za Novo leto poročam par novic tudi iz našega lepega Polenšaka. Čeravno vse novice ne bodo vesele, a vendar bo za Novo leto 1927 vsak bralec jih bral z veselo nado, da bo prihodnje leto veselejše vsaj v upanju in v na-di. Skozi celo poletje in jesen so nas strahovale vedne povod-nji, na zimo pa nesrečni sneg, ki nam je napravil neprecenljive škode na naših sadonosni-kih. Osobito žalostno je videti sadonosnik posestnika gospoda Žurana v Polencih, kateremu je sneg, padajoč v začetku decembra, popolnoma izruval preko 20 sadnih dreves, katera so mu še letos prinašala lepe dohodke z obilnim sadom. Ta novica pa gotovo ni kaj vesela. Veselejša je pa ta, da se je poročil daleč okoli znani pridni in marljivi kovač, gospod L#jze Šegula. Da pa tudi društveno življenje na Polen-šaku ne spi, je pokazal zadnjo nedeljo pred Božičem občni zbor Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva, ki se je vršil v nabito polni društveni sobi zavednih mož in mladeniče v. Sv. Jurij ob južni železnici. Vesele praznike smo obhajali Šentjurčani. Lepo je bilo pri polnočnicah. Zunaj mraz in sneg, v cerkvi, napolnjeni pobožnih vernikov, razsvetljeni z mnogimi svečkami pa se je glasila večno lepa božična pesem našega odrešenja. Hvala požrtvovalnemu pevskemu zboru in gospodom učiteljem. — Slovensko katoliško prosvetno društvo si je nabavilo pretekli mesec 95 novih knjig za svoje člane. Knjižnica šteje sedaj samo leposlovnih del 500. — Naša Marijina družba je priredila na Novega leta dan v dvorani Katoliškega doma božičnico za "Marijin vrtec" in sicer ob 15. uri popoldne. — V sredo, 22. PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., d& kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. FR» PENGAL,. Naročniki (oe), podpirajte tr« govc« in obrtnike, ki oglašajo v vašem listu "Am. Slovencu!" MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE NA PRODAJ. NA 4902 N. RIDGEWAY AVE. odds< stanovanje 4-5 sob, parna toplota, vel. porči, garaža, blizu "L" in po* ulična žel. $55 in $8.5 mesec. Phone Keystone 5953._»__19-čdoq HAMILTON PARK 18 minut do "loop," ob Rock Islandj lepe sobe 6-7, parna topi., stanovanj^ nova, moderna, rent nizki. Prvi na« jemnik dobi provizijo; vparšajte: J. FRENCH & CO., 21-čdoč 7320 Vincennes. Phone Stewart 5700. WENDELL ST. 356-60-^—5 sob"; blizu mesta: moderno, novo deko-rirano in svetle sobe. od $20.00 naprej. Hoffman & Becker, 360 E. 51st St._27-p do p dec., se je ponesrečila neka služkinja, pri gospej Sluge na Grobelnem. Pri pranju ji je spodrsnilo in padla je v 3 metre globok tolmun in utonila. Umrl je v /Kranjski gori na sv. Štefana zvečer komaj 28 let stari okrožni zdravnik dr. Ot-mar Oblak. Pred dobrim letom je nastopil tu svojo prvo službo. Koncem lanske zime je bil ponoči poklican k bolnici v Srednji vrh. Ker je preveč hitel v hrib, je že nazaj grede bruhnil kri. Pojavila se je nato srčna napaka, kateri se je pridružil še hud prehlad. Moral je takorekoč kot žrtev svojega poklica v prezgodnji grob. — Blag mu spomin! Volkovi v Hercegovini. Vsled-mraza so se v Hercegovini pojavili volkovi. Blizu Gadskega so postali volkovi posebno predrzni. Napadli so nekega kmeta in ga raztrgali. Nevaren kačak ubit. V Sud-skovcu blizu Kosovske Mitro-vice je tamošnji orožniški poveljnik s tremi orožniki ubil nevarnega kačaka Selmana Sejnuloviča, ki je tamošnji kraj dolgo časa strahoval. Poskus samoumora. V Zagrebu je poskusila samoumor j zasebnica Muller. Na obeh ro- j kah si je prerezala Žile. Njeni pa 5;i,lkcf pridete v hišo kakor lastnik, sosedje pa so še pravočasno za- nc kakor z|'- g pazili, kaj je storila. Pvešilna postaja jo je prepeljala v bolnico, kjer so ji ustavili kri in jo spravili iz nevarnosti. Samo-umor je hotela napraviti iz o-bupa, ker so ji zaprli moža. -O- —Merchants, advertise in "Amerikanski Slovenec." m w M A PRODAT PRODA KRASNO "Queen Anne" zid. bungalow lota 40x135, 5 vel. sob. Zajutrkvalnica, porč za spat v steklu, 1. nadstr. 3 sobe s pohištvom. Blizu "L" postaje, proda $1000 ce-nejc. kakor je vredno. Takoj $2200. 1817 S. 8th Ave., Mayvvood 1659. ___42-1 do t PRODA H ISO in farmo v lepem mestu S. W. Michigan, elektrika in dr. udobnosti. Poleg hiše tudi hlev. 79 akr. najboljše zemlje; 8 ak. gozda, 15 ak. alfalfa, tudi koruza, oves in drugo. MlekA sc lahko proda v mestu. ki prinese lepe dohodke. Poleg tudi lote in garaža. C. J. Page, 4204 __Armitage Ave.____ _ 38-t.sr,č ZID. BUNGALOW, 5 sob, hrastov les, "buffet" v jed. sobi. Cena $7900 na lahka opl. Nickerson. 3259 \V. __63rd Str.______37-t,sr.,č $5000 POTREBA TAKOJ PIŠITE-PO "FREE LISTS" farme v vseli državah, razne cene in imena lastnikov. Povejte kaj hočete in kje. HOMEBL'VER, Marshalltown, Ia. __;___56-č do č KUPITE FARMO DA BOSTE NEODVISNI. Dobra zemlja, nizka cena. davki nizki, lahka odplačila, blizu cerkve, šole in trga. Pišite na Bergstroui, Estevan, Sask., Canada. ________50-č,p.s DELO T N Š T. TT ? P F KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIC 1 f VSPORED UPORABE Cerkvene dvorane v So. Chicago, 111. 1. DRUŠTVO VITEZI SV. FLORIJANA K.S.K.J. Prvo nedeljo vsakega meseca ob 2. uri. PATENT NAPREDKA a k s i i i lil == s I i = a £ 5 Slovenci kaj ra^i povdarjamo geslo: "Svoji k svojim." — A vse ostane le pri samih besedah. Trgovci se pritožujejo, zakaj je tako, pa tudi odjemalci pravijo zakaj ni drugače. A tako pritoževanje ne pomaga nič. To ne bo izboljšalo teh razmer. Ako hoče slovenski trgovec napredovati, mora znati prodajati svoje blago. Mora znati privabiti odjemalce. To prav lahko stori potom oglaševanja v časopisu. Povejte svojim rojakom, da imate isto blago kot tujec, da so pri vas cene zmerne, če ne morda nižje kot pri tujcu. Povejte ljudem, kadar dobite nove zaloge v vase prodajalne, oznanjajte ljudem svoje prodajalne in svoje blago in ljudje bodo znali za Vas. Amerikanski Slovenec j je med katoliškimi Slovenci najbolj razširjen list. Sforomki trgovci poslužite se ga! Oglašajte v njem! Oglaševanj« je patent napredka! i g i i I i 1 3 i i lil PODPORNO DRUŠTVO SV. JURIJA. Vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri. * I D S 2ENSKO PODPORNO DRUŠTVO MARIJA ČISTEGA SPOČETJA K.S.K.J. Vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri. 4. ALTARNO DRUŠTVO, OZIROMA SKUPŠČINA KRŠČANSKIH MATER. Vsako četrto nedeljo v mesecu ob popoldne. DRUŠTVO MOŽ IN MLADENlCEV NAJSVETEJ-ŠEGA IMENA (HOLY NAME SOCIETY). Vsako drugo nedeljo v mesecu ob JAS. uri. 6. POLITIČNI KLUB. Vsaki prvi pondeljek v mesecu ob y^b. s.- i 7. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO SLOGA." Vsaki prvi torek v mesecu ob Vz&. uri zvečer. 8. DRAMATIČNI KLUB SV. JURIJA. Vsaki drugi pondeljek v mesecu ob uri zvečer. cerkveni pevski zbor "zarja." Ima vaje ob torkih in petkih. seje cerkvenega pevskega društva "zarja." - . Drugi četrtek vsakega meseca ob uri zvečer. 2. torek: žensko p0dp0rn0l)ruštv0 sv. neže K.SJCJ. V ntli dvoran^ ob 8. uri zvečer. POTREBUJEM DEKLE za lahka hišna dela. vprašajte 134o So. Kn-menskv Ave. Ph. Rockwell 3857. ____■ 62-č.p.s D FLO DOBI ženska, ki bi pomagala materi pri delu. 5512 Ingleside Ave. ____59-č.p.s DELO DOBI DEKLE za splošni domača dela. dober dom. 3 v družini. Pokličite Hvde Park 3476. _____58-č.p.s potrebujem za >irok v družini. 57-č do č 4902 Di^ersey Ave.. 5 stan. in trgovina: dohodki $4380.00 letno, dolu spla-čujete lahko po malem; kurjava na olje pa tudi parna toplota. V stan. so pliuove peči. oinare za led in vse moderne priprave, ki jih cenijo gospodi-nje. Kar dobite najemnine, plačate vaš dolg. Pokličite Spaulding 2648 ___ 60-e do č PRODA POSLOPJE 2 stan. norci /a spat, centr. kurjava, staro mesecev. Prodati mora takoj. Pridite in stavite ponudbo. 4722 \V. 21.st Sir. ______53-č.p.s NIZKA CENA poslop. (> sob, garaža za 3 kare. nova, 35 cev. lota. bli/u Austin Blvd., Oak Park. samo $K25<). takoj $1500. Hitite, da vas kdo ne prehiti. C. II. Hanson & Son. 5(J42 __(11 i c a go_ A v e._______03-č d>> č 443-45 NO. LAWN DALJAVE? I »t ].2 bloka do Garfield parka. f> sob, kurjava v stanovanju: $37.00 mc- _ sečno.___ • ■ r> ?vj A !r>j?f t t K A, MLADO ŽENSKO hišna dela, en mali 431 S. Morgan St. ZVEDETI ŽELIM za John Janežiča, ki se je nahajal pred nekaj meseci v Kee-watin, Minn. — Sporočiti mu imam važne stvari iz stare domovine. Ako te vrstice čita, naj se nemudoma priglasi na svojega svaka sr,č Frank Tomšič, Ely, Minn. 121 4. TOREK: CERKVENA SEJA. V mali dvorani ob 8. uri zvečer. "SALESMEN" dobijo službo, tudi taki, ki imajo le nekaj ur časa na dan. Predznanja ni treba. Pokažem kako lahko veliko denarja zaslužite. Jaz vas naučim delati. Tudi ako ne umete angleškega jezika. Pridite med 11. A. M. in 3. P. M. pondeljek, torek sredo. Vprašajte za MR. MAGDICK, manager Foreign Dept. Itoom 660 — 1st National Bank Bldg. 31. S. Clark St. 04",t,sr,č Dr. ST. F. BONK dentist ! Uradne ure: Od 10 do 12.—Od 1 do . 5 pop. in od 7 do 9 zvečer. } 4231 Archer Ave., pol. Brighton P'k Tel.: Lafayette 1544. DELICATESSEN, Fish, Oysters store, popolnoma opremijeno, lepa prilika za pravega človeka. 3836 VV. Chicago Ave._23-čdoč "BE AI 'TV SHOP & BARBER SHOP" 3 stoli opremljeno, del-: bilo, naselbina narašča, rent le $25.')0 812 E. 81st St._ 41-t do t RESTAURANT, Gary. Tnd. na Broadway, lease 4'4 leta, naredi mesečno $4000 kupčije, rent $225: z $2000 lahko začnete. Atkinson, 113 \V. 6th Ave. Pli. tiar v (>61)7. 4U-t.-r.;- CANDY, cigar, cigarett in notions store, dela dobre kupčije. 4 svetle sobe, leno vrejeno, 3223 X. H ovne Ave. 46-sr do.sr dni, dol^a odda na 0778. 29. 05-e do č RESTAURANT odprt 0 pogodba, dohodki $1500; lahke obroke. Delaware \V. Kinzie St. 2 "MOLDERS" da bi prevzela livarno za $4000, ki je v dobrem stanju z vsemi pripravami. Za podrobnosti Box t>6. Fort Dodge, I owa. 51 -č.p.s __V NAJEM SE ODDA STANOVANJA s pohištvom ali brez po 0-3 in 4 sobe. blizu transportacija. Parna toplota. 6848 Anthony vogal _ 69th._____47jsr do sr AUTO RADIATOR SHOP — dobro upeljana obrt: $450, primoran dati. 1703 Milwaukee Ave. 26-p do p STANOVANJE 6 SOB s kompletnim pohištvo s pogodbo, rent nizki, vprašajte — 1302 N. Clark St. 2nd flat _zadaj.____43-t.sr.č ^ID. HI SO s porčem 111 garažo za 2 kari odda v najem na 2843 S. Troy St.______j______44-t.s.r,č V NAJEM 4902 Diversev Ave. 4 suhe $55.00, oarna topi. peč za plin v stan. in vse druge udobnosti. Phone _Spaulding 2648_______^61-č do č V NAJEM ODDA stan. 6 sob. icn'r. kurj. 11a novo dckorirauo. vprašajte 2518 N. Marshfield Ave. 55-č do č ROOMING HOUSE 7 sob, 5 rentu-nih $400.00. oddam ker odhajam iz mesta. 6240 Dorchcstcr Ave. 2nd 11 ads.____54-č,p.s AVTOMOBILI NA PRODAJ. OAKLAND SEDAN — 1927 le malo se rabljen, z <\so opremo. Zelo po ceni, na lahka odplačila. Mr. Hern-don, 6617 S. Western Ave. Rej*. 6495. ______ 48-sr,č,p POHIŠTVO NA PRODAT PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo ta naročila za premog — drva in preva-ianje pohištva ob ča*n selitve. Pokličite Telefon; Roosevelt 6221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Hace, Chicago, III "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kcdzie Ave. PRODATI MORA Mahogany upright Piano, Edison fonograf, postelje, preproge, siuger siv. str. na e-lektriko i dr. Ph. Edgewater 7391. frfr-čfp.S •MIZA ZA JED. sobo hrastov les, 54 palcev okrogla in 6 stolov, zelo pa' ceni. Roe, 1255 Foster Ttve. 52- 1 W ŽEPNI NOŽ, ena velika klina, ključ za odpiranje pločevinastih posod in steklenic, screwdriver, koščeni ročaj, ohrobljcn z medjo, praktičen cc„vrWar- $i.oo Vse skupaj za $2.50. Ponudba velja samo toliko časa dokler zaloga ne poide, zato naročite takoj! Chicago Trading Co. P. O. BOX 1844 CHICAGO, ILL. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na anglešči- -no in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOBENO PREVELIKO. i Amerik&nski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. 11 »77, Established 1857 PRISTOPITE k našemu 1927 VACATION CLUB ki te bai sedaj ustanavlja. First National Bank * Največja in najstarejša banka v Joliet-u. rtcaofcnje t« Kf-nt-ft gnaša, |»J0dydMlfl(> <>0<><>0<><>0<>0<^ $ | PISANO POLJE j $ -<><><>0<>000<>0<><><)<>0^ <>000000 II. Za milijoni milijarde. Iz zadnjič navedenih številk je torej razvidno, da je nekako še enkrat toliko kot ljudi sploh na svetu katoličanov. Tako jasno sledi iz Prosvetinega pisanja. Iz istega pisanja pa tudi slecli, da so ti katoličani zavedni in vneti pripadniki katoliške vere, nikakor ne samo na papirju, kot na primer Prosvetini uredniki in pisači, ki so sicer katoličani, pa so v srcu od te vere odpadli, potem si pa domišljajo, da je ž njimi vred odpadel že tudi ves ostali svet. Toda milijarde povedo, da je ta domišljija res samo domišljija, "Zakaj od takih, ki so odpadli, pač ne dotekajo milijarde v Rim . . . Toda ne gre za to. Prosveta je sicer huda na te milijarde, toda pomagati si ne more. Zato je zapičila svojo sulico drugam in poprašuje, kam gre denar in zakaj papež ne izdaja poročil o porabi tega denarja. V istem članku Prosveta trdi,.da se ta denar ne porabi za to, "da se ujetniku kupi postelja in tečna jed," temveč se denar izmeče "za poneumnjeva-nje in zasužnjenje delovnega ljudstva." Dragoceno priznanje! Kdo bi si to mislil od Prosvete! Človek bi pričakoval trditve, da vse tiste milijarde papež sam požre. Pa ne—da jih da drugam i To se prav lepo ujema s tem. kar je tudi nam znanega o tem denarju, da ga namreč sv. oče porabi v najrazličnejše namene, da more vršiti svojo službo kot vrhovni poglavar katoliške cerkve in namestnik Kristusov na zemlji. Nobeiia najmanjša organizacija, noben najpreprostejši "office" se ne more voditi brez denarja, kako bi to zmogla taka mogočna organizacija kot je katoliška cerkev? Kdor vsaj približno pozna tisočere in tisočere ustanove katoliške cerkve po vsem svetu : šole, vseučilišča, sirotišnice, hiralnice, dobrodelne in misijonske organizacije, brezštevilne misijonske postaje v poganskih deželah itd. itd. se mora čuditi, da je vSe to kljub milijardnemu "Petrovemu novčiču" mogoče. In prav v teh ustanovah je moč katoliške cerkve, moč, ki je za posvetno oko še bolj uvidevna, nego notranja, nadnaravna moč njene razodete vere. Zato pa tudi ni prav nič čudno, da "peklenska vrata" s Prosveto vred prav postrani gledajo to mogočnost katoliške cerkve. Ce Prosveta tako trošenje milijard imenuje "poneumnje-vanje in zasužnjenje delovnega fjudstva," je ta izraz pač samo stvar njenega finega okusa. Pred nami katoličani, ki nam je misijonsko delovanje naše matere Cerkve vse kaj drugega ko poneumnjevanje, stoji naš oče v Rimu popolnoma opravičen, saj smo zvedeli, da ne zmeče inaših darov za mehko posteljo '.in za dobro obloženo mizo, (temveč jih uporablja drugače. ! Prosveta sama je tako zapisala. Hvaležni smo ji za to ugo- Itovitev. Razume se, da si želi Prosveta drugačne uporabe tega de-narja. "Ali so uporabili ta denar za osvoboditev delavstva izpod kapitalističnega jarma?" Tako in enako povprašuje. — Vprašanje je, kako si to osvoboditev sirota predstavlja. — Morda tako kot razni komunisti, rdečkarji in boljševiki? — Potem moramo -že naravnost pbvedati, da se Petroy novčič ne uporablja tako. Pa se tudi ne sme. Prvič že zato nef ker darovavci sami bi ne biliNs tem zadovoljni in bi gotovo prenehali z darovi. Drugič pa zato ne, ker bi Cerkev na ta način delala preveliko konkurenco Prosvetarjem, ki so osvoboje-nje delavcev izpod kapitalističnega jarma že domalega izvedli — namreč na papirju. Tretjič pa zato ne, ker Cerkev ve, da je za dosego cilja najprej treba vere in življenja po veri, same milijarde brez vere in človeku podobnega življenja bi tudi Cerkvi prav toliko pomagale kot pomagajo raznim rdečkarjem in njihovim organizacijam — namreč rešitev so-cijalnega vprašanja bi ostala za vse večne Čase na papirju. "Ali so mogoče kdaj samo en cent potrošili za osvoboditev Slovencev izpod Mussolinijeve diktature?" Tudi to vprašanje je vzeto iz Prosvete* pa spet moramo vprašati, kako si član-kar to osvoboditev predstavlja. ;Če misli, da bi moral papež najeti anarhista, ki bi Mussolinija udušil, moramo že na stavil jeno vprašanje odgovoriti, da ne. Ce misli, da bi moral papež plačati vojsko, ki bi udarila nad Mussolinija, moramo spet reči, da ne. Ce misli, da bi moral papež Jugoslavijo ali še kakšno drugo državo nahuj-skati na vojsko zoper Italijo, moramo tretjič reči, da ne. Ce pa misli Prosveta, da bi moral papež napisati pismo, v njem obsoditi Mussolinija in pismo razposlati po vsem svetu — to namreč tudi nekaj stane, vsaj več nego en cent! — lahko odgovorimo, da je papež to že storil, samo Prosveta tega noče vedeti, ker bi potem ne mogla tako nagravžno blatiti papeža. Mi pa vemo, da je sv. oče to storil in Prosveta sama je že pisala, da se papež in Mussolini po strani gledata. To je pa seveda ne moti, da par dni pozneje spet piše, kako papež Mussolinija podpira. Zopet stvar okusa. Mi pa vemo, kar vemo, in Prosvetin perverzni okus nam ne bo odvzel tega, kar vemo. Pa še to vemo, da se je Mussolini dosti bol j u-strašil javne papeževe obsodbe, modro in previdno izrečene pred očmi vsega sveta, nego bi se ustrašil par milijard dolarjev, ki bi jih papež kakorkoli uporabil za nasilen nastop proti njemu. Papež je namreč moder mož in ve, da so pametne misli tista sila, ki prevrača stolčke takim petelinom kot je Mussolini, ne pa denar in nasilje. Kadar se bo mišljenje ljudi spremenilo, se bo spremenil tudi politični kurz v Italiji in drugod — saj fašistovska diktatura ni edino na Laškem doma. |Če doseže papež ta cilj s par centi, ravna prav pametno, ako prihrani ostale svote za namene, ki zahtevajo več nego samo par centov. Koliko resnosti je sploh v Prosvetini pisavi, pa povedo najbolj tele vrstice: "Medtem, ko fašisti v Italiji pretepajo nekatere duhovne, ki so z italijanskim delovnim ljudstvom in so za odpravo Musso«-linijeve diktature, "ubogi" jetnik v Rimu molči kot greb (podčrtal jaz), k večjemu se smeje podrejenim duhovnikom, ki jih pretepajo fašisti, ker so. prestopili na stran italijanskega delovnega ljudstva, med tem, ko mu prav gladko teče jezik, da bi mehiški delavci in peoni zopet prišli pod diktaturo krive palice in mehiških škofov." All right! "Papež molči kot grob" — čudno je pri tem, da ga ves svet z Mussolinijem vred. prav dobro sliši — Prosveta pa tuli v svet kot sestradan volk— ni čudno, da. zavoljo presilnega volčjega zavijanja sama sebe več ne sliši. Zato ji levica ne ve, kaj ji piše desnica. —Rev. Bernard Ambrožič.