el*-
glasilo delovne organizacije
ŠTEVILKA 181
LETO XVI
31. OKTOBER 1982
brestov
Ne obnašamo se dovolj dosledno
IZPOLNJEVANJE NAŠIH UKREPOV ZA POSLOVANJE V ZOŽENIH POGOJIH GOSPODARJENJA
Pred nedavnim smo na posvetu Breestovih komunistov skupaj s konferenco sindikata razpravljali o sedanjih vprašanjih in nalogah Sospodarjenja v naši delovni organizaciji. Ob tej priložnosti je bil Posredovan tudi kratek pregled o izpolnjevanju ukrepov, ki smo jih sprejeli v začetku leta.
Ukrepe smo pripravili v času, ko so se pogoji za gospodarjenje °b novem deviznem zakonu zelo zaostrili. Od tedaj do danes so Postale gospodarske razmere še bolj zapletene.
Za doseganje načrtovanih ciljev družbenega razvoja se bo sindikat v slehernem okolju bojeval za dosledno izvajanje dogovorjenega, za učinkovitost in doslednost pri uresničevanju ciljev gospodarske stabilizacije. Ker ne delujemo dovolj odločno in učinkovito za premostitev največkrat subjektivnih slabosti s samoupravnimi, političnimi in kadrovskimi ukrepi, še vedno ne dosegamo zastavljenih ciljev. To vnaša med delavce nezaupanje v našo sposobnost za korenito spopadanje s problemi, kar bistveno hromi uspešno družbeno politično akcijo. Čeprav še skromni rezultati pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije pa jasno dokazujejo, da je pot iz gospodarskih težav, za katero se zavzemamo, pravilna in mogoča. Ob kar največji samoupravni družbeni zavzetosti ter odgovornosti vseh delavcev in vseh nosilcev samoupravnega odločanja v celotnem sistemu socialističnega samoupravljanja pa bomo te rezultate bistveno hitreje dosegli.
(Iz gradiva »Naloge ZSS v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih«)
Zunanje trgovinska me Njava
Ko ocenjujemo uresničevanje haših skupnih nalog, moramo na Prvem mestu omeniti našo zunanje trgovinsko dejavnost. Tem vPrašanjem smo dali v ukrepih velik pomen, saj smo se zavedali, da bomo z uspešnim izvorni laže razreševali tudi vrsto °stalih težav: oskrbo z reproma-teriali, obvladovanje zalog in razreševanje likvidnostnih težav ter tako zmanjšali motnje tudi * Proizvodnji.
Zdaj lahko že z gotovostjo vidimo, da načrtovanega dolarske-
ga izvoza na konvertibilna tržišča ne bomo dosegli. Vzroke za to lahko iščemo tudi v nedoslednosti pri izpolnjevanju ukrepov, ki so se nanašali na področje zunanje trgovine. Na tem področju imamo v okviru delovne organizacije še”vrsto pomanjkljivosti pri obravnavanju izvoznih poslov.
Od neizpolnjenih nalog naj omenim tudi vprašanje naših notranjih izvoznih stimulacij, povezovanja v reproverige z drugimi izvoznimi delovnimi organizacijami, oblikovanje občinskega sklada za delno pokrivanje izpadlega dohodka v izvozu, ob-
likovanje prihodkovnih odnosov z domačimi dobavitelji reproma-teriala, ki ga vgrajujejo v izvozne izdelke, skupne naložbe in tako naprej.
Ugodne premike smo v minulih mesecih napravili pri večjem vključevanju domačih reproma-terialov v izdelke in s tem zmanjšali uvoz. Tudi pri načrtovanju novih proizvodnih programov bolj upoštevamo potrebo po vgrajevanju domačih materialov. Držimo se dogovorov o prednostni proizvodnji in dobavi za izdelke, ki so namenjeni v izvoz na konvertibilna tržišča.
Uresničujemo tudi oblike začasnega uvoza surovin in repro-materialov pri izvoznih programih. Del našega izvoza smo usmerili prek maloobmejnega prometa. Napravljeni so bili nekateri kadrovski premiki v izvoznem oddelku. Toda vse to je bilo premalo za uspešnejše obvladovanje načrtovanega izvo-
za, ki smo ga opredelili kot našo poglavitno letošnjo nalogo.
DOMAČA PRODAJA
Glavnina ukrepov, ki so se nanašali na domačo prodajo, je bila sprejeta z namenom, da bi izboljšali našo ponudbo in se v vseh pogledih bolj približali končnemu potrošniku. Ugotavljamo, da smo od uresničitve ukrepov v praktičnem vsakdanjiku precej daleč.
Dobavnih rokov se ne držimo. Namesto, da bi krajšali roke dobav, jih za nekatere naše izdelke celo povečujemo. V odpremah smo še vedno neceloviti. Evidence gotovih izdelkov, ki so temeljni pogoj za kvaliteto in hitro poslovanje, nam v prodajnem pogledu povzročajo resne težave. Oskrba z rezervnimi deli naših serviserjev še vedno ni urejena.
Te slabosti so neposredno povezane s slabostmi znotraj proizvodnje ter s slabšo oskrbo s potrebnimi materiali, kar je bilo še posebno očitno pri prodaji tapetniškega in kuhinjskega pohištva. Vrsta ukrepov, ki si jih je zastavila prodaja na domačem trgu, se je nanašala na uspešnejšo nrodajo programov 3X3, Miha, jedilnic B-2 in B-3 ter spalnic. Predvsem pri prodaji spalnic so bili doseženi pomembnejši uspehi za zmanjšanje zalog.
Pri uvajanju novih izdelkov v proizvodnjo bolj spoštujemo potrebe trga. Odločitve sprejemata proizvodnja in prodaja skupaj. Vsekakor so se ti rezultati poznali tudi na zmanjšanju zalog gotovih izdelkov. Še vedno pa so razlike dejanskih zalog glede na načrtovane prevelike. Ker je bilo tudi vprašanju zalog posvečnih precej ukrepov, je nujno, da jih izpolnjujemo ter po potrebi dopolnimo, saj bodo sicer na koncu leta zaloge mnogo večje kot smo jih načrtovali.
Še vedno nismo ustrezno organizirani za večjo ponudbo naših izdelkov pri opremljanju različnih objektov v obliki celovitega inženiringa. Na tem področju prav v tem času sprejemamo nekatere kadrovske in organizacijske ukrepe.
Uresničili smo vrsto nalog na področju cen pri tistih izdelkih, ki so šli slabše v prodajo. Pri vseh izdelkih pa odmev na trgu ni bil ustrezen. Znotraj prodaje so bili opravljeni tudi nekateri ukrepi v zvezi s potniško mrežo, večje preusmeritve prevozov s cestnega na železniškega, ukrepi za zagotovitev celovitosti pošiljk in podobno.
PROIZVODNJA
Letos se je proizvodnja soočala predvsem z vprašanji zasedenosti proizvodnih zmogljivosti z ustreznimi programi ter s pravočasno oskrbo s kvalitetnimi surovinami in repromateriali. Že ob sprejemanju ukrepov smo ocenjevali, da bo prav zagotovitev redne proizvodnje naša najvažnejša naloga po temeljnih organizacijah.
Dejstvo je, da so nekatere temeljne organizacije preobremenjene in ne morejo svojih proizvodnih obveznosti izpolniti v rednem času (Gaber), nekatere pa imajo še proste zmogljivosti (Jelka). Skrajno so se zaostrile razmere v proizvodnji oblazinjenega pohištva zaradi neredne oskrbe z iprenom in blagi. Proizvodnjo omejujemo, višek delovne sile pa usmerjamo v druge temeljne organizacije. Do konca letošnjega leta motenj v tapetništvu ne bo mogoče odstraniti.
Vrsta težav v proizvodnji naših temeljnih organizacij je še vedno tudi zaradi nepravočasne in nekvalitetne oskrbe iz notranje kooperacije.
Nekateri ugodni premiki so napravljeni pri zmanjševanju serij ustrezno potrebam trga. Uresničujemo ukrepe v prerazporejanju delovne sile znotraj temeljnih organizacij, pa tudi med njimi. Uvajamo večizmensko delo, kjer je to nujno zaradi rokov in potreb trga. Vzpostavljena je kooperacija med temeljnimi organizacijami pri izdelkih za izvoz in za domači trg.
V proizvodnji bi morali bolj paziti na kvaliteto dela in na
(Konec na 2. strani)
osnovn	'n samoupravni aktiv je ocenil naš sedanji gospodarski položaj in opredelil naše
Vse težji pogoji za gospodarjenje
OB PERIODIČNEM OBRAČUNU ZA LETOŠNJIH DEVET MESECEV
Pogoji za gospodarjenje se iz dneva v dan bolj zaostrujejo. Na različnih ravneh, od zveze pa do temeljnih organizacij sprejemamo različne ukrepe, da bi reprodukcijski proces lahko s čim manjšimi motnjami nadaljevali. Vse te težave, ki spremljajo celotno gospodarstvo, vplivajo tudi na našo delovno organizacijo; le-ta pa je imela tudi v »lažjih pogojih gospodarjenja« svoje posebnostne težave, ki v sedanjem trenutku še bolj izstopajo. Kako se prilagajamo zdajšnjim razmeram in kako uspešno jih premagujemo, nam kažejo doseženi rezultati. Zato si na kratko poglejmo posamezna področja poslovnega procesa.
PROIZVODNJA
Delovna organizacija Brest je v devetih mesecih izpolnila 70,6 odstotka letnega načrta proizvodnje. Da plan ni v celoti izpolnjen (za 4,4 odstotka), je to posledica nižje fizične proizvodnje. Tudi v primerjavi s preteklim obdobjem rezultati niso najbolj ugodni, saj smo proizvodnjo povečali samo za 14 odstotkov. Nekatere ocene tudi kažejo, da je nižja fizična proizvodnja predvsem posledica nižje produktivnosti dela, za katero je ocenjeno, da je v povprečju za delovno organizacijo padla za okrog 2 odstotka v primerjavi s preteklim letom. Na to so vplivali predvsem naslednji dejavniki:
1.	Spreminjanje izvoznih naročil, kar je povzročalo, da lan-sirni programi niso bili pravočasno razčiščeni. Zato je kasnila tudi nabava ustreznega materiala.
2.	Drobljenje proizvodnega programa. Zaradi visokih stroškov obratnih sredstev so bile v ukrepih za znižanje zalog pred-
videne tudi manjše serije. V času visokih obrestnih mer in pomanjkanja obratnih sredstev so manjše serije nujen ukrep, saj je le tako mogoče poslovati z nižjimi zalogami. Seveda pa povzročajo manjše serije težave v opredelitvi rokov proizvodnje, povečuje se čas za nastavitve strojne opreme, vse pa - ima za posledico manjšo produktivnost.
3.	Nepravočasne dobave posameznih repromaterialov in polizdelkov zaradi osiromašen j a domačega nabavnega trga in vedno večjih zahtev po združevanju deviznih sredstev. To pa je vplivalo na spremembo lansirnih programov in s tem na nižjo produktivnost.
Proizvodni plan so presegle samo temeljne organizacije Ža-galnica, Jelka, Tapetništvo in Mineralka. V TOZD Pohištvo je plan dosežen samo s 65,8 odstotka. Na to vplivajo že omenjeni vzroki, poleg tega pa tudi manjše število zaposlenih, spremembe izvoznih naročil, povečan ponovni izvoz nabavljenega materiala in ne nazadnje sprememba domačih izvoznih programov.
IZPOLNJEVANJE NAŠIH UKREPOV ZA POSLOVANJE V ZOŽENIH POGOJIH GOSPODARJENJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
izrabo materialov. Ob pomanjkanju dinarjev in deviz je izredno težko zagotavljati nove vire sredstev za nadomeščanje nekvalitetnih izdelkov.
Temeljna organizacija Mineralka je sprejela v tem času tudi dopolnitev sanacijskega programa, temeljna organizacija Pohištvo pa interni sanacijski program. Proizvodne temeljne organizacije so sprejele še vrsto najrazličnejših ukrepov, ki se nanašajo na posebnosti vsake temeljne organizacije.
Samoupravni organi in strokovne službe pa bi morali pogosteje ocenjevati njihovo izpolnjevanje in ustrezno ukrepati v primerih, ko te naloge niso opravljene.
V skupnih dejavnostih je bila sprejetih vrsta ukrepov s področja delovne discipline, zmanjšanja vseh vrst stroškov, zalog repromaterialov, naročanja blaga, zmanjšanja režijskega dela, omejevanja zaposlovanja in podobno. Najbolj dosledni smo bili pri zaposlovanju.
*
Nemogoče je naenkrat podrobno oceniti izpolnjevanje vseh ukrepov, ki smo jih letos sprejeli na Brestu. To lahko opravijo le posamezne službe oziroma odgovorni nosilci, ki so ukrepe pripravili. To pa bi bilo tudi nujno. Ne gre samo za oceno izpolnjevanja nalog, ampak tudi za dopolnitev ukrepov z novimi nalogami, ki jih zahteva sedanji trenutek.	D. Mazij
TOZD Masiva je v zadnjem trimesečju še bolj zaostala za načrtovano proizvodnjo predvsem zaradi vse večje izvozne proizvodnje, ki je cenovno zelo slabo vrednotena. TOZD Gaber ne dosega načrtovane proizvodnje, ker se je v zadnjem trimesečju močno povečala proizvodnja za izvoz, ki je zaobjela tudi delo v tretji izmeni in ob prostih sobotah.
Zelo nizko so dosegli proizvodni načrt tudi v TOZD Iver-ka in sicer s 63,9 odstotka. To je posledica prenizke proizvodnje surovih ivemih plošč, katere so vzrok zelo pogosti zastoji (v zadnjem trimesečju kar 24 dni), pa tudi premajhnega oplemenitenja zaradi slabe oskrbe s folijami. Poleg tega je bil v avgustu opravljen tudi remont.
Brez težav pa ni šlo niti v temeljnih organizacijah, ki so proizvodni načrt izpolnile. Najboljši rezultati so doseženi v proizvodnji žaganega lesa, ki ga tudi trg zaenkrat še razmeroma dobro sprejema. V proizvodnji mineralnih plošč je plan proizvodnje po sanacijskem programu presežen zaradi dvoizmenskega dela v januuarju in petdnevnega dvoizmenskega dela v septembru zaradi izrednega naročila.
NABAVA
Napovedi, ki smo jih dali ob polletju, se uresničujejo. Zaradi omejitvenih ukrepov pri uvozu (predvsem razpolagalna pravica do ustvarjenega priliva konvertibilnih deviz), na domačem trgu povpraševanje vse bolj narašča. Po drugi strani pa je na domačem trgu tudi vse večje pomanjkanje posameznih repromaterialov, predvsem tistih, ki so posredno ali neposredno vezani na določene elemente iz uvoza.
Še najbolj nemotena je bila oskrba žagarskih obratov s hlodovino, tako da bo zagotovljena dvoizmenska proizvodnja tudi v zimskem času. Prav tako je bila dobra oskrba za TOZD Iverka s tehničnim lesom in z lesnimi odpadki, tako da so zaloge nekoliko narasle.
Pri oskrbi z ostalimi reproma-teriali pa so se pri dobavah občasno pojavljale motnje. Največ težav smo imeli pri oskrbi TOZD Tapetništvo, kjer je prišlo tudi do zastojev v proizvodnji, ker ni bilo dobave iprena in tapetniškega blaga. Težave pa so bile tudi z dobavami ostalih repro-


V-*,--'
' ,• £ ..
Tudi Brestovci so odločno obsodili zločin nad palestinskim ljudstvom

Vključevanje v mednarodno menjavo dela ni nujno le zaradi vzdrževanja likvidnosti v plačilih s tujino, ampak je to temeljni pogoj za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije. V teh odnosih se združeno delo srečuje s konkurenco na zunanjem trgu, ki jo bo obvladovalo le z večjo družbeno produktivnostjo dela, z učinkovitejšo izrabo sredstev družbene reprodukcije. Sindikati bomo pobudniki za ugotavljanje vzrokov nizke družbene produktivnosti dela ter na tej osnovi terjali ukrepe za njeno povečevanje.
Že pri načrtovanju ekonomskih odnosov s tujino je treba v organizacijah združenega dela nameniti vso pozornost izvozu na konvertibilno območje. Pri usklajevanju in uresničevanju planov bomo zahtevali, da se povečuje delež proizvodnje, usmerjene v izvoz. Vplivali bomo na takšno povezovanje izvozno usmerjenih organizacij združenega dela, ki bo zagotavljalo enotnejše nastopanje na zunanjem tržišču.
(Iz gradiva »Naloge ZSS v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih«)
materialov, kar smo reševali tako, da smo jih nadomeščali z drugimi podobnimi materiali ali pa smo si jih sposojali pri sorodnih delovnih organizacijah.
Včasih pa je prihajalo tudi do časovnih zamikov pri lansiranju proizvodnje.
Vse večje so tudi zahteve naših dobaviteljev po združevanju deviznih sredstev, kajti večina njihovih proizvodov je vezana na uvozne surovine. Velikokrat se pojavljajo tudi zahteve po neposrednem uvozu surovin v predelavo. Zaradi omejenih deviznih sredstev smo jih do sedaj združevali predvsem z dobavitelji površinskih materialov, lepil, melaminske folije in delno za tapetniško blago. Tudi za nemoteno oskrbo v zadnjem četrtletju bomo morali zagotoviti ustrezna devizna sredstva, kajti devizni položaj se zaostruje in pritiski naših dobaviteljev so iz dneva v dan večji.
Pri uvozu so se pojavljale težave tudi za zagotavljanje repromaterialov in rezervnih delov za nemoteno proizvodnjo. Še vedno velja razpolagalna pravica od ustvarjenega konvertibilnega priliva deviznih sredstev iz prvega polletja, poleg tega pa je bilo potrebno odplačati tudi zapadle obveznosti do tujih kreditov, plačati najemnino za računalnik ter poravnati ostale neblagovne odlive.
Kljub majhni razpolagalni pravici smo le uspeli zagotavljati oskrbo proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje. Posluževali pa smo se tudi začasnega uvoza. Uresničene so tudi že prve pošiljke uvoza po maloobmejnem sporazumu iz Italije. Plan uvoza s konvertibilnega področja smo realizirali s 50,4 odstotka.
PRODAJA
Sprejeti ukrepi na področju kreditno-monetame politike so neugodno vplivali na prodajo pohištva. Povečal se je polog od 50 na 60 odstotkov, porasle pa so tudi obrestne mere. Realni osebni dohodki še vedno upadajo; poleg tega so se kupci v zadnjem času močno preusmerili v nakup naftnih derivatov, živil in podobnega, kar vsekakor zmanjšuje povpraševanje po trajnih potrošnih dobrinah. Visoka rast cen, kot dejavnik manjšega povpraševanja v prvem polletju, je z zamrznitvijo izločena. Še vedno pa imamo na tem področju nekatere notranje slabosti, ki jih vse prepočasi odpravljamo.
Letni plan prodaje je izpolnjen s 67,3 odstotka, glede na enako obdobje lani pa povečan za 37 odstotkov. Najboljša je prodaja žaganega lesa, kjer je zaradi večje proizvodnje že izpolnjen letni načrt prodaje. Pod pričakovanji pa je prodaja iver-nih plošč, še nosebej v zadnjem trimesečju.
Še vedno se nadaljujejo težave iz prvega polletja s prodajo pohištvenih izdelkov. Program 3X3 prodajamo tudi v novi izvedbi (temnejša fronta), pa rezultati kljub temu niso preveč vzpodbudni. Pripravljen je tudi nov program MAJA, za katerega pa odzivnost pri potrošnikih še ni v celoti znana. Tudi program MIHA ne dosega predvidenih prodajnih učinkov. Za prodajo stolov smo uvedli stimula-
cijo potnikov, ker tudi z njimi zaostajamo za načrtovano prodajo. Razmeroma dobro gre prodaja kuhinj in tudi tapetniških izdelkov, čeprav je v zadnjem trimesečju opaziti rahel padec.
Močno pa se je na domačem trgu povečala prodaja mineralnih plošč, saj je v zadnjem trimesečju večja kot v prvem polletju in poteka v skladu s sanacijskim programom.
IZVOZ
V vseh ukrepih smo dali prednost izvozu na konvertibilno področje. To pa še ne pomeni, da pri tem nimamo težav. V devetih mesecih smo izpolnili 65,9 odstotka fizičnega letnega načrta izvoza (izraženo v dolarjih), vrednostno pa je dosežen z 72,9 odstotka. Podatki kažejo, da je bistveno manjši izvoz mineralnih plošč in tapetniških izdelkov, zaostajamo pa tudi pri izvozu ploskovnega pohištva. Dobre rezultate dosegamo pri izvozu žaganega lesa in ivernih plošč, kjer smo že dosegli letni načrt. To pa je bilo nujno, če smo želeli obdržati takšen obseg izvoza, ki nam vsaj za silo zagotavlja preskrbo z repromateriali iz uvoza-
Težave, ki so bile omenjene za izvoz že ob polletnem obračunu, se nadaljujejo tudi v drugem polletju, saj se recesija na ameriškem in zahodnoevropskih tržiščih še poglablja. Zato manjšega izvoza v prvem polletju tudi v zadnjem trimesečju ne bo mogoče v celoti nadomestiti. To in pa dejstvo, da tudi prodaja na domačem trgu zaostaja za planskimi predvidevanji, pa pomeni, da tudi zalog ne bomo znižali na predvideno raven.
FINANČNI REZULTATI
Neugodna gospodarska gibanja iz prvega polletja so se nadaljevala in zaostrovala tudi v tretjem četrtletju. To pa vpliva tudi na dosežene finančne rezultate Bresta; prav tako pa nanje vplivajo tudi vse težave, ki smo j ti* doslej že omenili. Temu primerni so tudi rezultati, ki kažejo nekoliko boljšo sliko kot ob polletju.
Še vedno so velike težave z likvidnostjo, ki jo rešujemo tak0 rekoč iz dneva v dan. V letošnjem prvem polletju smo za razreševanje tega vprašanja dobil1 133 milijonov dinarjev dodatnih sredstev od Ljubljanske banke-V prihodnje pa zaradi zaostrene finančne politike (višje obrestne mere, selektivnost pri kreditiranju itd.) to ne bo več mogoče (razen kreditiranja izvoza.)
Težave z nelikvidnostjo bom0 morali v veliko večji meri ko1 doslej premagovati znotraj Bresta in sicer:
1.	z večjimi prilivi od prodaje pohištva, vključujoč odprodajo zalog (to bo možno doseči z ustrezno kvaliteto, oblikovanjem-boljšo dobavo in prilagajanjem ostalim zahtevam tržišča); ,
2.	z manjšimi odlivi, predvsem pri materialnih strošku* (zmanjšati delež izmeta, izboljšati organizacijo dela, spremi)01 zaloge repromaterialov, odprodati nekurantne zaloge in podoD" no).
To pa pomeni, da bo m°r?|? vsaka temeljna organizacij
(Konec na 3. strani)
Še precej nejasnosti
PRIPRAVE PIAMA IN POSLOVNE POLITIKE ZA LETO 1983
Temeljno izhodišče za pripravo plana je vsekakor resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1983. Visoke obveznosti za odplačilo dolgov v tujini dajejo tudi v naslednjem letu prednost nalogam na področju gospodarskih odnosov s tujino. Za Zagotavljanje najnujnejšega uvoza energije, surovin in repromate-riala ter za odplačila dolgov, ki zapadejo v naslednjem letu, bo potrebno povečati izvoz na konvertibilno področje za 15 odstotkov. To povečanje pa bo potrebno doseči ob ohranitvi dosedanje ravni uvoza fepromateriala.
S povečanimi prizadevanji in odgovornostjo na vseh področjih družbene reprodukcije ter ob pravočasnih ukrepih gospodarske politike pa predvideva resolucija za leto 1983 naslednje možne materialne okvire razvoja:
—	rast celotne proizvodnje ozi-foma družbenega proizvoda za 1.6 odstotka,
—	rast zaposlenosti za 1 odstotek in sicer v proizvodne dejavnosti,
—	rast naložb v osnovna sredstva v skladu z rastjo družbenega proizvoda.
nami povpraševanj a. Seveda je bilo na sestanku še precej nerešenih vprašanj.
Prvo je vsekakor obseg izvoza v naslednjem letu. Ali nam bo resolucijsko povečanje že zagotovilo tudi normalno oskrbo z devizami v okviru delovne organizacije? Za določitev obsega izvoza bo zato potrebno izhajati iz dveh usmeritev in sicer iz možnosti na zunanjem trgu in pa iz potreb po deviznih sredstvih.
Ker je izvoz življenjskega pomena za celotno delovno organizacijo, ima prednost tako v
*z skladišča gotovih izdelkov
,~7 realno zmanjšanje vseh Jmk porabe — razen investicij-lte za 7 odstotkov,
. rast sredstev za osebne do-**°dke v globalu za polovico iz-p°d nominalne rasti dohodka, v Vse te naloge, ki jih pred vid e-c> i-res°lucija, so okvirne opre-trpkVe’ v sklopu katerih bo po-ebno neposredno opredeliti tu-* *aše naloge in cilje za na-Slednje leto.
>bo ter? smislu lahko pojmuje-Cn	prvo plansko konferen-
0(!’ 151 je bila v oktobru. Njen dim°Vn' namen je bil, da uskla-Vf.no naše proizvodne zmoglji-11 s celovitimi tržnimi oce-
oskrbi z repromateriali kot tudi v proizvodnji. Vso ostalo proizvodnjo bo potrebno prilagoditi izvozni proizvodnji. Obsegu izvoza oziroma razpoložljivim devizam pa bo potrebno prilagoditi uvoz in tudi ostalo porabo deviznih sredstev.
Drugo vprašanje, ki ga bo potrebno rešiti, predno preidemo v naslednjo fazo načrtovanja, pa je opredelitev proizvodnih programov. Že v srednjeročnem načrtu je bilo predvideno, da je treba opredeliti proizvodni program za temeljno organizacijo Jelka, ker se njen program prepleta s TOZD Pohištvo. Vendar
Vse težji pogoji za gospodarjenje
Uskila-ljevanje z 2. strani)
obrtaŽevaH Porabo v določenem n.uob3u s sredstvi, ki jih ima
ha
voljo.
poslovanja še vedno Sreno? hitrejšo rast porabljenih hodi, * 0<t rasti celotnega pri-cij, ?’ V devetih letošnjih mese-larniv-6 v Primerjavi z enakim dek r.lm obdobjem celotni priho-fabHP°raseI 23 41,7 odstotka, po-stotk “^sredstva pa za 55,9 od-dobpjj Posledica tega je porast tem _ka > za 7.5 odstotka. dosež,
Udai-n-‘
Ul velja, da se je ta razlika ,a lotošnje polletno obiti "cjC 16 malenkostno povečala
Pa je načrtovani dohodek 'en le z 71,9 odstotka. Po-
§lede na
i\?bje le
smo približno tako rast
teh h ?mo približno tako i di v ,h kategorij predvideli tu-tt^ledn"11’ ^a7,og‘ 50 predvsem
fialL*1*11^®3 rast cen repromate-CV,od rasti cen našim izdel-ra>i!7 'z zamrznitvijo cen se te ^uke ne večajo);
le_m nov zakon o amortizaciji, ki amnw!OVe^je (Indeks povečanja rtizacije skupaj z revaloriza-
cijo osnovnih sredstev na enako obdobje lani je 157,9);
— usmeritev nabave na domači trg (višje cene).
TOZD MINERALKA je obdobje devetih mesecev zaključila z izgubo 10.997.000 dolarjev kar je nekoliko manj kot je predvideno v sanacijskem programu za to obdobje (15.247.000 din).
Za zaključek lahko zapišem: položaj je težaven, razreševati pa ga bomo morali predvsem sami, znotraj Bresta, z izkoriščanjem vseh notranjih rezerv — materialnih in kadrovskih. Le tako bomo lahko dosegli načrtovane rezultate, ki smo jih med drugim zapisali tudi v spremembah plana za drugo polletje.
Poleg tega pa moramo zastaviti vse sile za večji izvoz, da se čimbolj približamo zastavljenemu načrtu. V to nas silijo tudi nekateri sprejeti ukrepi, saj izvoz postavljajo kot življenjsko nujnost tudi v širši družbeni skupnosti.	M. Širaj
pa do sedaj še nismo našli ustrezne rešitve.
V srednjeročnem načrtu je sicer predvideno, da bi se z nekoliko večjo rekonstrukcijo temeljna organizacija preusmerila na oplemenitenje mineralnih plošč in izdelavo predelnih sten. Vendar pa je bojazen, da bo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev celotni program rekonstrukcije prestavljen v naslednje srednjeročno obdobje, kar bi neugodno prepletanje proizvodnih programov samo še podaljšalo.
Ker pa bo vprašanje razdelitve programa potrebno reševati že za naslednje leto, je naloga prodajne službe, tehnologov in izvoznega oddelka, da porazdelijo se-
brest 35 let
dan j e proizvodne programe med temeljni organizaciji, pri tem pa upoštevajo proizvodne zmogljivosti, možnosti obdelave, pa tudi posebnosti temeljnih organizacij.
Opredelitev tržnih zahtev in proizvodnih zmogljivosti šele omogoča izpeljavo naslednjih faz pri sestavi plana, predvsem načrtovanje preskrbe z repromateriali iz domačih virov in iz uvoza, načrtovanje zaposlenosti, vseh oblik porabe, pa tudi predvidene možnosti poslovanja. Ker je za poslovanje v naslednjem letu zelo pomembno, kako bomo opredelili najvažnejše gospodarske kazalce in poslovno politiko, se je treba načrtovanja lotiti z vso resnostjo ter objektivno oceniti možnosti razvoja v naslednjem letu. Le realno načrtovanje nam bo namreč omogočalo, da se bomo na vse težave poslovanja lahko vsaj delno že vnaprej pripravili.	J. Korošec
SODELOVANJE Z GOZDARJI
Edino sončno oktobrsko soboto so Brestovi režijski delavci izkoristili za svojevrstno sodelovanje z gozdarji; organizirana je bila namreč skupna pogozdovalna akcija. Okrog 80 Brestovcev je tisto soboto posadilo na Slivnici in v Menišiji nad 14.000 smrečic.
Z rezultatom, pa tudi z delovnim vzdušjem so bili zadovoljni gozdarji in lesarji, pa so ga zaključili s prijetnim tovariškim srečanjem.
Vsekakor bi kazalo s takšnimi in podobnimi akcijami še nadaljevati.
Naloga sindikatov bo odločneje zaostrovati osebno in kolektivno odgovornost, varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine s strani vseh, ki po svoji dolžnosti sodelujejo pri oblikovanju samoupravnih odločitev in njihovem uresničevanju.
V sindikatu bomo še naprej ugotavljali lastno odgovornost, kadar se stališča usmeritve ne bodo izvajala. Enako bomo zahtevali ugotavljanje odgovornosti za vse, ki kot predlagatelji strokovnih rešitev, političnih in upravnih odločitev, sodelujejo v procesih družbenega odločanja in dela.
Posebno odločno bomo nadaljevali z zahtevami po ugotavljanju odgovornosti za nedosledno uresničevanje zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na vseh ravneh ter terjali opredeljevanje in izvajanje sankcij za kršitelje teh dokumentov.
(Iz gradiva »Naloge ZSS v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih«)
Terminali in naše poslovanje
Na Brestu smo naredili v računalništvu korak naprej, saj smo računalnik s terminalom približali uporabnikom.
V oktobru smo postavili prve terminale za uporabnike in sicer tri za temeljno organizacijo Prodaja in enega za Pohištvo. V Prodaji sta dva terminala pri disponentih in eden s printer-jem v cerkniškem salonu, v TOZD Pohištvo pa v skladišču gotovih izdelkov.
Za terminalsko delo je potrebno pripraviti vsako obdelavo posebej. Sedaj smo v zaključni fazi z obdelavama »materialno poslovanje« in »naročila«.
praviti takoj in jih poslati nazaj v obdelavo. Le s takšno delovno disciplino si bomo zagotovili sprotno in točno stanje na vseh ravneh informacij. S tem bomo dosegli tudi to, da bodo rezultati pravilni in edini pri nadaljnji analizi in uporabi.
V oktobru smo popravili obdelavo »materialno poslovanje« tako, da se ne morejo pojaviti negativne zaloge (do sedaj so bile te napake sleherni dan). Primer:
— če temeljna organizacija ne poroča proizvodnje dnevno, ne moremo obdelati odpremnice, ker sprememba ni bila obdelana na računalniku. To pa ima za posledico, da ne moremo izpisati fakture, čeprav je blago že dostavljeno kupcu. Če hočemo te napake odpraviti, moramo sodelovati vsi uporabniki v procesu
brest 35 let
Le-te bodo lahko uporabljali le posamezni uporabniki. Zakaj ? Zato, ker bodo sedaj uporabniki neposredno vnašali (prek terminala) vse sprotne spremembe v posamezni obdelavi (materialno poslovanje, naročila).
Sedaj že lahko vidimo, da bo potrebno še posebej poostriti poslovno disciplino na vsem Brestu. Vse spremembe, ki bodo vnašane prek terminala, bo treba vnesti takoj, ko nastane sprememba. Ostale podatke pa je potrebno pošiljati v službo AOP DNEVNO, da jih še isti dan obdelamo in pošljemo rezultate naslednji dan nazaj uporabniku.
Vse napake, ki so označene na izhodnih listah, je potrebno po-
in na koncu uvesti potrebne sankcije za posameznika, ki pogosto povzroča napake.
Vedeti moramo, da so pri malomarnem poslovanju materialni in finančni rezultati napačni. Ko to uporabniki ugotovijo, je po njihovem mnenju največkrat kriva služba AOP, ker se v njej pač izpisujejo liste.
Z uvajanjem terminalov se bo ta miselnost morala spremeniti, ker bo računalnik obdelal in izpisal tiste podatke, ki jih bo uporabnik vnesel prek terminala. Sedaj si bo moral uporabnik bolj prizadevati pri vnosu podatkov kot sedaj pri vpisovanju na obrazce.
M. Braniselj
Novost v naši proizvodnji so tudi kontejnerski bivalni prostori, namenjeni za izvoz. Nedavno smo jih petnajst prek Slovenijaceste-Tehnika izvozili v Irak, dogovarjamo pa se tudi za nove posle Več o tei proizvodnji morda v prihodnji številki.
Varčevanje z energijo
MARSIKJE LAHKO Z MALO TRUDA VELIKO PRIHRANIMO
Spoznanja o kritični odvisnosti naše republike od energije, njenih visokih cenah in o visokih naložbah za pridobivanje in pretvarjanje energije so bila povod za to, da v razvojni načrt Slovenije čedalje pogosteje vključujemo tudi načelo o nujnosti racionalnega pridobivanja in porabe energije.
Slovenija lahko iz svojih lastnih virov trenutno pokrije le manj kot polovico potreb po energiji, medtem ko je potrebno razliko zagotoviti z nabavo energije v drugih republikah (premog, električna energija) in z uvozom (nafta, plin, električna energija). Zato je bila že pred leti v naši republiki tako imenovana akcija za bolj smotrno pridobivanje, transport, pretvarjanje in porabo energije, to pa predstavlja tudi eno izmed osnovnih nalog našega gospodarstva v prihodnje.
Posebna vrednota te akcije se kaže predvsem v spreminjanju miselnosti občana in proizvajalca, da spoznava, kako se je treba kar najbolj racionalno obnašati do proizvodnje in porabe energetskih virov kot enega od osnovnih pogojev za življenje in delo posameznika in družbe.
Spoznanje o energetski siro-mašnosti Slovenije in s tem njeno odvisnostjo od uvoza energije — kar vedno bolj bremeni našo plačilno bilanco — mora prodreti v zavest vsakega našega občana in se temu ustrezno kazati v njegovem ravnanju z energijo, bodisi doma bodisi pri delu.
Možnosti za smotrno porabo energije v industriji so zlasti v izkoriščanju vseh vrst odpadne toplote (odvisno od posamezne panoge), v boljši toplotni izolaciji zgradb, cevovodov za prenos toplote in tehnoloških procesov, v uvajanju takšne tehnologije, ki je manjši potrošnik energije, v porabi odpadnih surovin, v kombinirani proizvodnji tehnološke pare in električne energije in predvsem v usmerjenem upravljanju pri porabi energije.
V	javnem prometu se učinkovitejša poraba energije kaže predvsem v preusmeritvi cestnega prevoza blaga na železnico in osebnega prometa na javna prometna sredstva.
V	široki potrošnji predstavlja naj večjo porabo toplotna energija (od tega kar okrog 70 do 80 odstotkov za ogrevanje prostorov). Omenjena poraba pa je dokaj nesmotrna (veliko število posamičnih kotlovnic na majhnem prostoru, neustrezno grajeni objekti). Zato se pri tem kaže velika možnost za smotrnejšo porabo energije v daljinskem ogrevanju, v ustrezno grajenih bivalnih in delovnih objektih, prav tako pa je tudi možnost za porabo toplote, ki sicer velja za odpadno in gre kot taka neizkoriščena v izgubo.
Sicer pa poglejmo, kako je z varčevanjem z energijo na Brestu.
Brest je glede na tehnološko zasnovo proizvodnje sorazmerno velik porabnik različnega goriva. Za proizvodnjo tehnološke in toplotne energije letno potroši okrog 7000 do 7200 ton srednje težkega kurilnega olja — mazuta in okrog 3700 ton lesnih ostankov, nastalih pri proizvodnji pohištva. Za potrebe lastnega tovornega cestnega transporta potroši letno okrog 430.000 litrov plinskega olja, letna poraba električne energije pa znaša okrog 16,320 milijonov kilovatnih ur.
Omejil se bom predvsem na toplotno in električno energijo in na možnosti za varčevanje z njo oziroma z njeno čimbolj smotrno porabo. S tem v zvezi so bili nedavno že izdelani nekateri varčevalni ukrepi, katerih glavni učinek naj bi se pokazal predvsem v zimskem času. Naj omenim samo nekaj načinov oziroma predlogov za varčevanje in smotrno porabo energije:
— smotrno gospodarjenje s paro ali vročo vodo in sicer z ustreznim obratovanjem in vzdrževanjem termoenergetskih naprav (popraviti je treba vse poškodovane cevovode za paro, kondenzat ali toplo vodo, ponovno izolirati ali popraviti sedanjo toplotno izolacijo cevovodov, popraviti ali zamenjati poškodovane in nekvalitetne zaklopke, zasune, kondenčne od-vajalnike, grelnike, črpalke in
izmenjevale toplote; stalno moramo čistiti filtre v napravah za dovod toplega zraka v prostor, kanali, v katerih so toplotni cevovodi, morajo biti čisti in tesno pokriti, da izpodnebna ali talna voda ne moreta vdreti vanje);
—	proučiti je treba možnost za uporabo regulatorjev in merilnih naprav za uravnavanje oziroma urejanje pretokov, temperature in pritiska medija;
—	pri novih kotlovnicah je treba predvideti možnost, kako povezati proizvodnjo pare ali vroče vode s proizvodnjo električne energije;
—	pri kompresorskih napravah moramo z rednim vzdrževanjem naprav, cevovodov in armatur skrbeti za kar najboljše delovanje le-teh;
—	s pravilno izbranim tehnološkim postopkom si je treba ob nezmanjšani proizvodnji pohištva prizadevati za čimbolj gospodarno porabo komprimirane-ga zraka;
—	pri vseh na novo projektiranih in vgrajenih odsesovalnih napravah moramo upoštevati možnost, da se očiščeni ogrevani zrak vrača nazaj v proizvodne prostore prek toplozračnih naprav;
—	urediti moramo ustrezno toplotno izolacijo zgradb, oken in vrat;
—	zastekliti je treba vse steklene površine po zgradbah;
—	popraviti moramo vse odtoke izpodnebne vode,
—	električno delovno razsvetljavo po obratih moramo prilagoditi tako, da se prižiga po odsekih.
To so predvsem predlogi za varčevanje, ki so vezani na finančna vlaganja; v ukrepih pa so našteti tudi načini, pri katerih skoraj ni stroškov, pač pa sta njihov učinek oziroma vrednost odvisna predvsem od dobre volje vsakega posameznika in odgovornih v posameznih delovnih obratih, od odnosa ljudi do energije in od spoznanja o naši energetski odvisnosti:
—- časovno moramo uskladiti obratovanje proizvodnih linij po obratih, ki so veliki potrošniki električne in toplotne energije tako, da se obratovanje velikih porabnikov časovno ne pokriva;
—	prenehati bo treba ogrevati skladiščne prostore in prostore, v katerih se ne zadržujejo zaposleni, ali pa so tam le krajši čas;
—	pozimi moramo zapirati vsa vrata, okna in ostale odprtine, da tako čimmanj toplega zraka uhaja iz prostorov (prenehati je torej treba z udomačeno navado, da za seboj zelo redko zapiramo vrata);
—	pri ogrevanju prostorov je treba, kjer je le mogoče, znižati temperaturo prostora glede na zahtevnost dela in glede na zunanjo temperaturo;
—	če je v prostoru, ki je ogrevan, temperatura previsoka, naj se zapre ventil pri grelnem telesu in odpre okno (ne pa, kar se večkrat dogaja, da sta obenem odprta okno in ventil pri radiatorju);
—	ugašati moramo električno razsvetljavo povsod tam, kjer ni nujno potrebno, da gori;
—	odsesovalne naprave v obratih naj obratujejo samo med proizvodnjo, tako da gre v zimskem času čimmanj toplega zraka v izgubo.
Načinov varčevanja in gospodarne potrošnje energije je torej precej, od nas vseh pa je odvisno, kakšen uspeh bomo dosegli in ali se bomo sploh obnašali gospodarno.
J. Telič
Pred našo IVERKO
Sindikat se bo zavzemal za celovit, usklajen družbeni sistem informiranja in za razvitejši sistem javnega obveščanja. Organizacije in organi zveze sindikatov bodo zahtevali oblikovanje celovitega sistema informiranja v organizacijah združenega dela, ki bo omogočal boljše delo in učinkovitejše odločanje. Za odločanje o urejanju odnosov v celotni družbeni reprodukciji morajo biti delavcem zagotovljene in dostopne pravočasne in točne informacije iz vseh virov in informacijskih služb, da bodo s pomočjo informacij lahko odločali in usmerjali materialne tokove v vsej družbi ter na tej osnovi spoznali in prevzeli vse posledice sprejetih odločitev.
Sindikat si bo prizadeval, da glasila organizacij združenega dela ne bodo edina oblika obveščanja, pač pa da se bo uveljavljalo tudi samoupravno organiziranje obveščanja delavcev v obliki odborov za obveščanje, katerih skrb bo spodbujati in gojiti tudi tedensko in dnevno obveščanje zlasti neposredno prek samoupravnih delovnih skupin, pa tudi z bilteni, razglasnimi postajami, oglasnimi deskami in drugim, kar vse lahko zagotavlja usklajeno, smotrno in učinkovito obveščanje.
(Iz gradiva »Naloge ZSS v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih«)
Iz drugih
lesarskih kolektivov
V	LIK Kočevje, ki je velik izvoznik pohištva, posebnih stolov in žaganega lesa, predvidevajo, da letos ne bodo dosegli načrtovanega izvoza, katerega vrednost naj bi znašala 4,744 milijona dolarjev. Poglavitni razlog temu je, da se jim je ameriško tržišče zaradi močne recesije skorajda zaprlo. Zato bodo prodali na tuje več žaganega lesa, intenzivno pa iščejo tudi nove tuje kupce za pohištvo. Tako pričakujejo, da bodo z nekaterimi arabskimi deželami sklenili pogodbe za izvoz opreme za vrtce, večji izvozni posel za stole pa so že sklenili s Kanado.
KLI Logatec bo s pomočjo 37 sovlagateljev zgradil obrat za izdelovanje drobnega pohištva in za proizvodnjo opreme za lesno industrijo. Gre za dve tovarni pod isto streho; s prvo bodo razširili proizvodnjo predvsem stolov za izvoz, z drugo pa s proizvodnjo lesno predelovalnih strojev nadomestili del uvoza tovrstne opreme. Vrednost celotne naložbe bo okoli 240 milijonov dinarjev, od česar bo dal KLI 49 milijonov, sovlagatelji bodo prispevali 114 milijonov, 75 milijonov dinarjev pa bodo krediti bank, izvajalcev del in dobaviteljev opreme.
ELAN izvozi največ svojih smuči v Severno Ameriko, Italijo in na Švedsko. Letos bodo v njegovi temeljni organizaciji Smuči izdelali okoli 500.000 parov smuči, od tega 150.000 tekaških. Število izdelanih smuči, pa tudi število izvoženih, bosta nekoliko nižja kot leto poprej, saj je tudi pri njih že čutiti manjše povpraševanje s svetovnega tržišča.
V	STOLU si prizadevajo, da bi povečali delež dela po normi. Sedaj znaša ta delež 37,8 odstotka, medtem ko je delež časa v proizvodnji po delovnem nalogu, se pravi, nenormiranega dela, 19,6 odstotka. Zastavili so si nalogo, da bi uveljavili čim več dela po normah, ki so preverjene, kar omogoča večjo fizično proizvod-
njo, boljše kalkuliranje in načrtovanje proizvodnje.
LESNINA je pričela z gradnjo gradbeno-servisnega centra. Nosilec naložbe je temeljna organizacija Gramex, ki se je 1977. leta priključila k Lesnini. Že ob zdru; živi je bila ta gradnja, ki pomeni za Gramex kot najpomembnejšo trgovsko organizacijo z gradbenim materialom pogoj za uspešnejše poslovanje, trdno oprede ljena. Opredeljena pa je tudi kot prednostna naložba v srednjeroč; nih planskih dokumentih. Zidali bodo na 38.000 kvadratnih metrih površine v industrijski coni šišenske občine. V prvi fazi, ki bo končana konec prihodnjega leta, bodo zgradili grosistično skladišče z 12.500 kvadratnimi metri po; kritih in 4.500 kvadratnimi metri odprtih poslovnih površin. Predračunska vrednost naložbe je približno 320 milijonov dinarjev. Viri sredstev so lastni, pri čemer so všteta tudi združena sredstva in nekatera posojila.
SLOVENIJALES-trgovina naj bi prevzela tudi prodajo prikolic
iz proizvodnje novomeške IMV-Le-ta naj bi se preoblikovala v dve delovni organizaciji, avtomobilsko in prikoličarsko. Slednja naj bi se pridružila SOZD Slovenijales, njena trgovska delovna organizacija pa naj bi prevzela prodajo na domačem trgu, pa tudi izvoz, ki bi predstavljal p**' bližno 30 milijonov dolarjev let' no.
MARLES v zadnjih nekaj letih posveča posebno skrb reševanj1* stanovanjskih vprašanj delavce**-Leta 1981 so s selitvijo v naselju v Podvelki ter s posameznimi ih' dividualnimi gradnjami v drugi*1 temeljnih organizacijah ter a dalj" tacijami rešili nad 40 stanovanj' skih vprašanj. Letos pa so v n0-vem naselju v Limbušu naseli*! 84 družin, poleg tega pa rešil* stanovanjske težave še več k°* 20 družinam. Pri tem so si p°s^ bej prizadevali za spodbujanj6 različnih oblik stanovanjskega varčevanja.
Mesec požarne varnosti
Požarno varstvo je pomemben del družbene samozaščite. V mesecu požarne varnosti ugotavljamo, kaj bi bilo treba storiti, da bo požarna varnost večja.
Požarov je čedalje več, škoda skokovito prerašča milijarde dinarjev (v preteklem letu je bilo za 15 odstotkov več požarov, materialna škoda pa je znašala 55 milijard dinarjev). Večja prizadevanja za požarno varnost pa kljub vsemu ne prinašajo bistveno večjih uspehov. Kot v posmeh število požarov iz leta v leto narašča, da ne govorimo o vse večji škodi; mi pa smo nemočni.
Zato moramo ugotoviti, kaj in kako smo delali doslej in kaj bo treba še izboljšati, da bi zaustavili pustošenje ognjenih zubljev.
Prizadevanja za večjo požaru kulturo delavcev in občanov, P0-učevanje, opravljanje požaru0-preventivnih pregledov in sodel° vanje z drugimi organi ne dajeJ, zadovoljivih uspehov. Pri 80 °r stotkih požarov je krivec člove£: v ostalih primerih pa so vzro*6 tehnične narave.	t
Našo zakoreninjeno miseln0. je potrebno stalno spreminja*' Preveč smo prepričani, da bp0 samo protipožarne službe res**, težave in da je sodobna Pr° požarna oprema ključ za prep* čevanje požarov.
Prav zato je treba še več poZ -j,
nosti posvetiti opozarjanju
izobraževanju delavcev in op nov, kako se je treba paziti £ zavarovati pred požari. V. Je
<10. KON6EČS
ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Od besed k delu!
NAŠI DELEGATI O DELU DESETEGA KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV
krat ugotovljeno: morali bomo več in bolje delati, kajti delimo lahko le toliko, kolikor smo ustvarili!
Nedavni kongres slovenskih sindikatov je imel med delovnimi ljudmi posebno odmevnost in smo njegovo delo z zanimanjem spremljali prek najrazličnejših sredstev javnega obveščanja: neposredne, kritične in objektivne razprave, jasnost stališč in zaključkov ...
_ Čeprav smo torej delo kongresa lahko skoraj neposredno spremljali, smo na razgovor povabili troje Brestovcev, udeležencev kongresa: Marijo GRBEC in Alojza OTONIČARJA iz TOZD Pohištvo ter parka ŽNIDARŠIČA iz TOZD Masiva. Želeli smo »iz prve roke« slišati, kaj pomeni letošnji kongres za delo naše sindikalne organizacije kakšno je njeno mesto v sedanjem gospodarskem in družbenopolitičnem trenutku.
Če že omenjamo razprave: pripravila jih je dobra polovica delegatov (precej jih je bilo tudi samo oddanih), kar priča o resnih pripravah na kongres. Vendar so bile nekatere razprave sila splošne in so ponavljale že dostikrat povedane ugotovitve, druga skrajnost pa so bile tiste, ki so zahajale v zelo ozka in za kongres manj važna vprašanja.
— Ali bi lahko, preden se dotaknemo dela kongresa, ocenili Predkongresne priprave v naši °bčini in na Brestu?
Predkongresna dejavnost je potekala predvsem v izvoljenih or-Sanih sindikata delovnih organi-zacij in občine — po razširje-nih sejah izvršilnih odborov osnovnih organizacij in na ravni občine. Posamezne komisije so Pripravile ocene nekaterih delov-n|h področij sindikata na našem območju (svobodna menjava de-*a> inovacije, nagrajevanje po aelu), nekatere načrtovane razprave pa niso bile izpeljane, kratka, s predkongresnim gra-lv°m nismo prišli dovolj med oianstvo in je bilo obravnavano Precej forumsko, kar gotovo ni
najbolje.
Kaj je bilo osnovno sporo-110 kongresa?
^.Nemogoče je osnovno sporo-t? kongresa strniti v en stavek, aj tvori to sporočilo vrsta po-j.embnih ugotovitev in stališč, da tk^enijo osnovo za naše se-nje in prihodnje delo. ra vendar: predvsem si mora-v . Prizadevati za prihodnji raz-s J ln poglabljanje socialističnih sj/noupravnih odnosov; z vsemi statve S* m°ramo prizadevati za abthzacijo našega gospodarni .’ Pri čemer moramo v res-de1)1 ctmPrej preiti od besed k ski	utrdili naš gospodar-
ska p?lo^aj, si moramo z vsemi i2 arni prizadevati za povečanje oza; nujno je treba zaostriti ob v °™0st na vseh ravneh in Vo kršitvah samoupravno dogo-ro Jenih sporazumov in dogovo-st . judi učinkovito ukrepati; dnue1 moramo vse za večjo pro-vjktivnost, za večja in učinko-h„^sa delovna prizadevanja sle-rnega posameznika, la ^novna ugotovitev je tudi bi-jn’• naši delovni ljudje razu-J° sedanji gospodarski polo-
žaj in tudi soglašajo z ukrepi, ki naj bi naše gospodarstvo utrdili, obenem pa zahtevajo, da se vsa odrekanja porazdelijo na vse, ne le na gospodarstvo ali osebno porabo, pač pa tudi na splošno in skupno porabo. Skratka, breme stabilizacije moramo na svojih plečih nositi vsi.
— Sodelovali ste v različnih komisijah. Katera vprašanja so bila v razpravah še posebej izpostavljena?
Težko je iz celovitosti izluščiti posameznosti. Razprave so namreč zajemale celoten sklop našega gospodarskega in družbenega trenutka. Precej je bilo denimo slišati o (ne)učinkovitosti v delu sindikata. Le-ta premalo sodeluje recimo pri nastajanju in sprejemanju investicijskih elaboratov, pri nastajanju in sprejemanju pomembnih samoupravnih dokumentov, pri delovanju delegatskega sistema, prek katerega odteka znaten del sredstev na osnovi svobodne menjave dela za najrazličnejše nujne, ali tudi manj potrebne dejavnosti...
S tem v zvezi je tudi preslabo organizirano delovanje sindikalnih skupin.
Dosti kritičnih besed je bilo o delovanju samoupravne delavske kontrole, ki še vedno išče vsebino in oblike svojega dela, pri tem pa ima v sindikatih odločno premalo pomoči.
Dosti razprav je bilo tudi o nagrajevanju po delu (posebna zahteva: tudi za režijske delavce!), saj neurejeni sistemi nagrajevanja pogosto povzročajo konfliktne situacije; pa o vprašanjih zaposlovanja zlasti mladih strokovnih kadrov, o zagotavljanju socialne varnosti, o premalo učinkovitem obveščanju, o zmanjševanju režije in še in še...
Ko govorimo o nagrajevanju, naj še enkrat poudarimo že več-
r 'to. KONGKGS
— In splošni oziroma osebni vtisi?
Kongres je bil vsebinsko in organizacijsko zelo dobro pripravljen. Na vsakem koraku je bilo čutiti izredno enotnost vseh delegatov, pripravljenost, vključiti se v prizadevanja za naše boljše gospodarjenje in za utrjevanje socialističnih samoupravnih odnosov. Delo kongresa je bilo izredno naporno, saj je zahtevalo skrajno zbranost in sodelovanje. Morda še nekaj — za naše sedanje gospodarske razmere je bilo vendarle vse skupaj le nekam preveč razkošno.
— Kongres je na osnovi kongresnih dokumentov in razprav oblikoval ključne sedanje in prihodnje naloge sindikata. V čem je njihovo bistvo?
O tem smo sicer govorili že na začetku razgovora. Pa vendar naj poskušamo te naloge še enkrat zgostiti:
1.	Vse sile moramo strniti za razvijanje in poglabljanje samoupravnih odnosov v vseh oblikah njihove pojavnosti.
2.	Osnovna naloga je utrjevanje našega gospodarstva; v okviru teh prizadevanj moramo posvetiti "osebno pozornost rasti izvoza — izpolniti moramo naše izvozne obveznosti, ki smo si jih zastavili.
3.	Na vseh področjih se moramo dosti bolj gospodarno obnašati, si prizadevati za večjo produktivnost, večjo delovno disciplino in varčevanje.
4.	V delo sindikata in njegova prizadevanja moramo zajeti vse članstvo; od preveč forumske se mora dejavnost vpeti predvsem v osnovne celice sindikalne organizacije — v samoupravne sindikalne skupine in druge podobne organizacijske oblike, ki bodo pritegnile čimveč našega članstva, s čimer bomo zagotovili večjo učinkovitost in odgovornost pri odločanju.
Razgovor pripravil B. Levec
Pri uveljavljanju delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela bomo zahtevali odpravo takšne uravnilovke, kjer delavci ob enaki usposobljenosti opravljajo enako zahtevna dela in naloge, pri tem pa dosegajo različno delovno uspešnost, a prejemajo enake osebne dohodke.
Zahtevali bomo, da se v sistem delitve osebnih dohodkov ne bodo več vgrajevala načela lažne solidarnosti, ki bi destimulirala boljše delo in povečevanje posameznikove in skupne produktivnosti dela.
(Iz gradiva »Naloge ZSS v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih«)
Ob kongresu mladih
Verjetno že veste, mogoče pa tudi ne, da je bil 23. in 24. oktobra v Novem mestu enajsti kongres zveze socialistične mladine Slovenije. Kongresa se je udeležilo 445 delegatov, ki so bolj ali manj uspešno zastopali svoja okolja, ki so jih delegirala. V razpravah jih je sodelovala približno polovica.
Iz stabilizacijskih razlogov je bil kongres skrajšan za en dan, s čimer so se stroški kongresa nedvomno občutno zmanjšali.
Že na poti v Novo mesto sem spoznal, da so delegati, s katerimi sem potoval, v glavnem funkcionarji iz občinskih konferenc. To in pa podatek, da je bila povprečna starost delegatov 25 let in pol, da misliti.
Upravičeno se lahko vprašamo, ali ni morda delegiranje delegatov potekalo v ozkih, zaprtih krogih, ne pa iz osnovnih življenjskih okolij. Mogoče je to posledica, mogoče je to razlog za odtujenost mladih od njihovega vodstva?
Ni čudno, če nekateri mladi sploh niso vedeli, da je bil kongres zveze socialistične mladine, torej njihov kongres.
Vprašljive so bile verjetno tudi predkongresne dejavnosti, razprave o kongresnih dokumentih, bodisi kar zadeva njihovo
vsebino bodisi množičnost. Vsaj za našo občino lahko to mirno trdim. Vse preveč smo se ukvarjali z organiziranostjo same organizacije in vse premalo z vsebino dela. Mlada generacija pa vse manj in manj vidi v Zvezi socialistične mladine svojo organizacijo, ne vidi svojih interesov v njej. Vsebina dela se vse bolj odmika od interesov mladih.
In prav enajsti kongres je skušal prekiniti s sedanjim stanjem. Iz vseh razprav je bilo čutiti ostro kritičnost do razmer v naši organizaciji, do razmer v naši družbi nasploh. Visoko nad oblike je postavil vsebino dela.
Boj za stabilizacijo gospodarstva in za utrjevanje našega samoupravnega sistema je glavna in obvezujoča naloga mladih, ki jo moramo izpolnjevati na vsakem koraku in v vseh okoljih, kjer živimo in delamo. To je bilo potrjeno z vsemi dokumenti kongresa.
Kongres je za nami. So bili izpovedani resnični problemi in hotenja mlade generacije? Kakšen vpliv in posledice bo imel za prihodnje delo naše organizacije? Je sploh potreben v takšni obliki; ali ne bi prišli do istih ali boljših rezultatov z drugo, cenejšo obliko dela?
I.	Jernejčič
NAŠI LJUDJE
V prejšnji številki našega glasila smo zasledili Slavka ŽNIDARŠIČA v zvezi z Brestovimi prizadevanji za strojegradnjo. Mislim na predstavljeni stroj za razrez PVC folije, katerega ustvarjalec je, in s katerim je BREST predstavljal del svojega
lil v Tovarni pohištva Martinjak, kasneje v Tovarni pohištva Cerknica in po končani šoli ter odsluženem vojaškem roku zopet v Martinjaku, v mehanični delavnici.
»Spomini na Martinjak so lepi, saj se vsak rad spominja predvsem lepega. Veliko sem se naučil, saj sem prišel v Martinjak ravno v času rekonstrukcij in v obdobju, ko smo začeli naše tovarne opremljati z modernejšimi stroji in napravami.«
Danes Slavko opravlja dela in naloge vodenje vzdrževanja v Tapetništvu že od prvega dne preselitve tega oddelka iz Martinjaka.
Da jabolko ne pade daleč od drevesa, velja tudi za Slavkov primer, saj hodi sin po njegovih stopinjah, hčerka pa obiskuje zadnji letnik srednje šole. Te dni Slavko proslavlja jubilej 30 let delovne dobe, vse na Brestu, kjer je zaposlena tudi njegova življenjska družica.
razvojnega programa strojegradnje na ljubljanskem sejmu.
To ni edini delovni pripomoček, ki ga je Slavko s pomočjo sodelavcev pripravil, saj živi z BRESTOM že kar lepo število let.
Za svoje delo je ob občinskem prazniku in ob 35-letnici BRESTA prejel občinsko priznanje 19. OKTOBER.
Prav je, da ga pobliže predstavimo. Rojen je bil 1932. leta na Bločicah v delavski družini. Po osnovni šoli v Grahovem se je leta 1948 kot vajenec zapos-
brest 35 let
Vedno je sodeloval v delu samoupravnih organov ali v sindikatu, katerega član izvršnega odbora je tudi v tem obdobju.
S.	Knap
Zavedamo se naše sedanjosti
OSREDNJA SLOVESNOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN 35-lETNICI BRESTA
Praznovanja 35-letnice Bresta in občinskega praznika, ki so dajala poseben slavnostni, pa tudi delovni utrip naši občini čez ves oktober, so se iztekla. Obsegala so vrsto srečanj v posameznih delovnih okoljih ter kulturnih in športnih prireditev.
Osrednja slovesnost 23. oktobra je v Brestovi delavski restavraciji združila svečani zbor delegatov občinske skupščine in družbeno-poli-tičnih organizacij ter svečano sejo Brestovega delavskega sveta ob prisotnosti številnih gostov. Vrsta najvidnejših predstavnikov slovenskega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja ter delovnih in drugih organizacij pa je poslala občini in Brestu še posebne čestitke.
Slovesnost je pričel predsednik skupščine občine Edo Lenarčič, ki je na kratko orisal pomen obeh praznovanj. Zatem, ko so se prisotni oddolžili spominu na padle v naši revoluciji in ko so čestitke izročili tudi naši naj mlajši, je spregovoril slavnostni govornik, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Tone Kebe.
Najprej je slikovito in plastično orisal partizanska napada na italijanski postojanki v Ložu in v Bezuljaku 19. oktobra 1941, ki sta imela izjemen odmev po vsej naši okupirani deželi. Prikazal je tudi velikanski delež ožje Notranjske v narodnoosvobodilnem boju.
Zatem se je zaustavil ob Brestovem jubileju in na kratko orisal njegov strmi gospodarski vzpon, ki je bil življenjsko povezan s povojnim gospodarskim razvojem našega območja. Med drugim je dejal:
»Pomen Bresta za občinsko gospodarstvo in za razvoj občine nasploh je bil vseskozi izrednega pomena. Od nekaj deset zaposlenih leta 1947 šteje danes kolektiv okrog 2300 delavcev in ustvarja okrog 36 odstotkov družbenega proizvoda v občini. Od nekaj sto kvadratnih metrov lesenih stavb, ki so bile osnova za začetek proizvodnje, ima danes kolektiv skoraj deset hektarov moderno urejenih industrijskih hal, ki so tehnološko zadovoljivo opremljene.
Vzporedno z razvojem Bresta je rasla tudi stanovanjska izgradnja, dane so bile možnosti za razvoj trgovine, gostinstva, v zadnjem času pa tudi komunalnega gospodarstva. Vse dejavnosti in življenje so praktično vtkane skozi Brest.
Brest je bil tudi eden največjih izvoznikov pohištva vse tja do sedemdesetih let, pozneje pa se je tako kot mnogi drugi usmerjal na manj zahteven domači trg. Vezi z zunanjim tržiščem
pa ni nikoli prekinil, saj tudi danes izvaža nad 17 odstotkov vrednosti proizvodnje. Delež izvoza pa je za današnje zaostrene gospodarske razmere doma, ko povpraševanje po trajnih potrošnik dobrinah upada, daleč premajhen. Izvoz Bresta je torej objektivna nuja, ne pa zgolj zavestni prispevek k razreševanju plačilno bilančnih težav države in potreba po devizah za uvoz repromaterialov in rezervnih delov.«
Ko je na kratko orisal splošna gospodarska gibanja v svetu in doma, je nadaljeval:
»Velike želje po hitrejšem razvoju in napredku so rodile tudi vrsto slabosti, neskladij, enostranski razvoj in podobno. Nenadzorovano zadolževanje v tujini, neobvladana splošna, skupna, osebna in investicijska poraba so pripeljali do posledic, ki jih imenujemo nestabilnost, inflacija, izgube, nelikvidnost, zadolženost in podobno. Vse to smo počeli iz preprostega razloga, ker smo hoteli več, približati se stopnji razvoja v razvitem svetu.
To smo počeli tako v širši kot v ožji družbeno politični skupnosti. Naložena sredstva večkrat ne dajejo tistih sadov, ki smo jih pričakovali. V takem položaju je tudi Brest, ki ga že nekaj let pestijo nezadovoljiva ekonomičnost in rentabilnost, kot posledica tega pa izredne likvidnostne težave, ki so zvesti spremljevalec Bresta že nekaj let. Ne glede na to pa smo na Brest, na njegov pomen, na razvojne dosežke, ki jih je dosegel, ponosni. Brest je v svoji kratki zgodovini vedno našel moči, znanja in volje, da se iz težkih situacij izvleče okrepljen in bogatejši za nova spoznanja.
Težke gospodarske razmere, v katerih se je znašlo jugoslovansko gospodarstvo, so posledica premalo premišljenega ravnanja na celi črti. Cena takega ravna-
nja niti ne bo majhna. Naložbena dejavnost je že precej upadla, osebni standard nazaduje in bo moral ob enaki produktivnosti nazadovati še bolj. Tudi razvade na področju splošne in skupne porabe bodo morale doživeti resne popravke, če se želimo čimprej izkopati iz sedanjih težav.
Vse to je potrebno omenjati, ker posamezniki še vedno mislijo, da položaj ni tako resen, da bodo brez dodatnega prizadevanja zadržali sedanjo življenjsko raven. Vrsta dosedanjih ukrepov je resno opozorilo, da gre zares.
Prisotno je spoznanje, da je treba ukrepati, če nočemo, da se bomo jutri znašli še v težjem položaju. Trezni in preudarni ljudje ukrepe podpirajo, ker vedo, da je bolje zdraviti prst kot celo roko. Prav tako je prisotno spoznanje, da smo za življenjsko raven, kakršno smo imeli, premalo delali in da bomo morali sedaj za nižji dohodek delati več in bolje. Čim hitreje in resneje se bomo tega lotili, tem manj posledic bomo občutili.«
Še se je nekoliko zadržal ob našem sedanjem gospodarskem trenutku, potem pa je spregovoril o pomenu našega pobratenja z občino Čabar. Pri tem je posebej poudaril, da pri tem ne gre za neko formalno dejanje, saj so se prijateljske vezi med obema občinama spletle že pred vojno, zlasti pa med njo in v povojnem gospodarskem sodelovanju.
Ob toplem aplavzu prisotnih je bil zatem podpisan akt o pobratenju med občinama Čabar in Cerknica.
Sledila je podelitev priznanj in plaket »19. oktober« zaslužnim delovnim organizacijam in posameznikom ter visokih državnih odlikovanj tovarišema Janezu Zigmundu in Ivanu Kovačiču — Žanu za njun velik prispevek v narodnoosvobodilnem boju in povojnem oblikovanju socialistične samoupravne družbe. Odlikovanih je bilo tudi 59 Brestovih delavcev za dolgoletni prispevek k Brestovemu samoupravnemu in gospodarskemu razvoju.
Ob zaključku so prisotni poslali pozdravni brzojavki našemu naj višjemu partijskemu in državnemu vodstvu.
Posebno slovesno vzdušje so k zaključnemu praznovanju prispevali pevci akademskega koroškega okteta, ki so s svojo pesmijo še obogatili vsebino slavnostne seje.
Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku in 35-letnici BRESTA
Letošnja oktobrska praznovanja so se tako iztekla; rečemo lahko, predvsem delavno. Vsepovsod sta bili ob slovesnostih namreč prisotni zavest o težavnosti našega sedanjega gospodarskega položaja in enotna pripravljenost, spopasti se z njim.
Tudi Brestovi delavci niso zgolj obujali spominov na uspešno prehojeno petintridesetletno
razvojno pot, temveč so ob jubileju tudi resno in trezno razmišljali o sedanjosti; pripravljeni, da z vso svojo prizadevnostjo in odgovornostjo gradijo boljši jutri. Ta enotna pripravljenost je tudi poroštvo, da bomo v tem uspeli, saj so Brestovci že tolikokrat dokazali, da se znajo s težavami uspešno spopasti.
B. Levec
Ena naših temeljnih nalog je zagotavljanje večjega vpliva delavcev na odločanje o obsegu sredstev za skupno in splošno porabo, ki je pomembna sestavina njihovega odločanja o sredstvih enostavne in razširjene reprodukcije.
V ta namen bomo delovali tako, da bodo delavci imeli odločujoč vpliv na višino sredstev, namenjenih za splošno porabo, kakor tudi na trošenje teh sredstev. Zavzeli se bomo tudi za ustreznejše obveščanje javnosti o proračunskih prihodkih družbenopolitičnih skupnosti, njihovih virih ter porabi.
(Iz gradiva »Naloge ZSS v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih«)
ZANIMIVA RAZSTAVA V NAŠEM SALONU
Ob Brestovem letošnjem jubileju je bila v cerkniškem salonu pohištva 23. oktobra odprta zanimiva razstava fotografij o rasti in razvoju Bresta. Najprej so bolj ali manj posrečeno predstavljene vse temeljne organizacije; od njihovih nebogljenih začetkov, mimo gradenj novih proizvodnih prostorov, do sedanjosti; prav tako je prikazan tudi razvoj njihovih izdelkov od prvih, skoraj smešno preprostih, do sedanjih proizvodnih programov.
Posebej je prikazan razvoj samoupravljanja, pa različnih oblik družbeno-političnega dela, družbenega standarda, različnih obiskov, kulturnih, športnih in drugih dejavnosti ter povezanost s širšo druž-beno-politično skupnostjo.
Razstavo je odprl predsednik Brestove konference sindikata Darko Žnidaršič, z besedo in pesmijo pa je Brestu čestital tudi koroški akademski oktet.
Razstavo si je vsekakor vredno ogledati.
LETOŠNJA OBČINSKA PRIZNANJA
Letošnja PRIZNANJA občine Cerknica 19. OKTOBER so dobili:
AVTOMONTAŽA — TOZD TOVARNA TRANSPORTNIH NAPRAV CERKNICA
za dosežene uspehe pri opredelitvi in uresničevanju proizvod nega programa, za uveljavljanje dohodkovnih odnosov in za pomembne dosežke pri posodobitvi proizvodnih prostorov;
BREST — TOZD ŽAGALNICA STARI TRG
za pomemben zgodovinski prispevek k oblikovanju in uveljavljanju ideje o samoupravljanju ter za dosežene uspehe v proizvodnji;
GOZDNO GOSPODARSTVO — TOZD GOZDARSTVO SNEŽNIK
za dosežene rezultate na področju gozdno gospodarske dejavnosti, za uveljavljanje samoupravnih odnosov in za tesno sodelovanje s krajevno skupnostjo in občino.
PLAKETE občine Cerknica pa so dobili:
Franc Ješelnik (KS Loška dolina), Jože Klančar (Brest — Pohištvo), Ivanka Kranjc (OŠ Grahovo), Franc Kraševec (Brest — Žagalnica), Anton Plos (Kovinoplastika), Slavko Žnidaršič (Brest — Tapetništvo).
Plakete so dobili za dolgoletno družbeno politično delo v samoupravnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in občini, za dosežene uspehe na področju učno-vzgojnega dela in za uspešno vključevanje šole v samoupravo krajevnih skupnosti ter za pomemben prispevek k izpopolnjevanju tehnoloških postopkov v proizvodnji.
Izobraževanje po novem
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O IZOBRAŽEVANJU V JAVNI RAZPRAVI
Posebna delovna skupina je pripravila nov sporazum o izobraževanju, ki naj bi bil sprejet že pred koncem leta. Takšno zahtevo postavlja novi zakon o usmerjenem izobraževanju. Pravzaprav smo rok za uskladitev z usmerjenim izobraževanjem že zamudili.
Dela smo se lotili v več fazah. Že lani so bile javno obravnavane teze za sporazum, iz katerih smo povzeli nekatere pobude in usmeritve o rešitvah posameznih vprašanj. Tudi usmerjeno izobraževanje je med tem dobilo bolj določne oblike in s tem pripomoglo k jasnejši predstavi osnovnih ciljev in smotrov usmerjenega izobraževanja. Pri delu pa so prepogosti premori oteževali delo.
V	sporazumu o izobraževanju so zajete vse dejavnosti, ki po vsebini pomenijo izobraževanje. Tako smo prenesli v ta sporazum pripravništvo, ki je bilo doslej urejeno v sporazumu o delovnih razmerjih. Prav tako se odpira v sporazumu povsem novo področje izobraževanja, to je priznavanje z delom pridobljene delovne zmožnosti, za kar se bodo zanimali predvsem delavci z daljšo delovno dobo.
Kot nobenega področja dela in življenja ne moremo povsem na novo urejati, tudi na področju izobraževanja ostajajo nekatere zadeve v praksi preizkušene kot dobre, nespremenjene, mnoge od teh pa se spreminjajo.
Katere so te spremembe?
Najprej je treba poudariti, da se z usmerjenim izobraževanjem Prenaša del te dejavnosti v organizacije združenega dela oziroma se izobraževanje nadaljuje na delu in z delom. Takšno rešitev pogojuje čedalje hitrejši razvoj znanosti in tehnologije. Tako vzgoj noizobraževalni programi (prej šole) usposobijo mladino le za začetek dela na določenem strokovnem področju.
V	poglavju o načrtovanju se vzgojno izobraževalna dejavnost vključuje v kadrovske plane, leti pa so sestavni del temeljev Plana temeljne oziroma delovne organizacije. S tem nameravamo doseči, da planov ne sprejemamo po različnih poteh. V sporazumu se natančneje ugotavljajo sredstva, namenjena izobraževanju. To so sredstva za osnovno m usmerjeno izobraževanje, za stipediranje in sredstva za izobraževanje delavcev. Pri usmer-Janju sredstev za izobraževanje Prek samoupravnih interesnih skupnosti skušamo jasneje opredeliti vlogo delavcev pri upravljanju s temi sredstvi. Tako svet za kadre neposredno imenuje delegate v posebne izobraževal-ne skupnosti, kjer zastopajo in usklajujejo mnenja, stališča in Predloge z drugimi delegati v skupnostih.
v Tri tem še vedno ostaja nere-eua nepovezanost med splošnimi delegacijami za izobraževanju obravnavajo predvsem problematiko osnovnošolskega zobraževanja, in svetom za kare. ki obravnava vprašanja smerjenega izobraževanja. Izo-razevanje pa je enoten in nede-J)v proces, v katerem ne sme-u°, izvajati različne politike, led njima nismo mogli najti strežne neposredne povezave, ,i bi stališča izčiščevala, bogati-T,m s tem poenotila. Delegati Plosnih delegacij za izobraževanje opravljajo predvsem starčevski interes, medtem ko dele-sveta za kadre izražajo le ^drovski interes.
y izvajanju proizvodnega dela ziroma delovne prakse je bilo e dovolj napisanega. V tem spo-azurnu so oblikovana določila ako, da bi se ta del dejavnosti zvajal nemoteno ne samo prvo, mpak tudi vsa naslednja leta. , Poglavju o preverjanju zna-„ usposobljenosti in delovne možnosti so obdelane oblike in metode ugotavljanja sposobno-.1 \ za samostojno opravljanje i ol°cenega dela oziroma delokroga del.
Preverjanje znanja se lahko zvaja za kandidate pred skleni-; ’J° delovnega razmerja kot poskusno delo, strokovni izpit pri-
pravnika, preizkus znanja na podlagi programov in ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti. Pripravnik praviloma opravlja pripravniški izpit ločeno: posebej splošni del in ob zaključku pripravništva posebni ali strokovni del.
Popolnoma novo poglavje pa je ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti. Ta bo zanimala predvsem starejše delavce, ki si v mladosti niso mogli pridobiti izobrazbe. Razlog je preprost: delavci, ki rezultate svojega dela uspešno prodajajo na trgu, naj imajo tudi formalno priznanje, da znajo tako delo opravljati. Zahodni svet pozna celo vrsto takšnih priznanj. Pri nas se tega doslej nekako izogibljemo.
Prinesel nam ga je zakon o delovnih razmerjih, zapisan pa je tudi v družbenih dogovorih o kadrovski politiki. Ko smo ma-
lo povprašali druge organizacije združenega dela v Sloveniji, če imajo priznavanje z delom pridobljeno delovno zmožnost urejeno v samoupravnih aktih, smo povsod dobivali nikalne odgovore. Zavedamo se občutljivosti tega vprašanja, zato se je bilo to-predvideti primeren način razliko težje lotiti teh vprašanj in" reševanja.
Kogarkoli zanimajo podrobnosti o priznavanju z delom pridobljene delovne zmožnosti, si jih lahko prebere v sporazumu, ki je v novembru v javni razpravi.
Posebno težavno je bilo urediti nagrajevanje izvajalcev vzgojno izobraževalnega procesa, še posebej, če se to opravlja v rednem delovnem času poleg njihovega rednega dela in ga ni mogoče opraviti izven delovnega časa. Taka dela so predvsem izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse, mentorstvo pripravnikom in predavanja v delovnem času.
Še najbolj sprejemljivo je bilo priporočilo združenja izobraževalnih centrov in služb pri gospodarski zbornici Slovenije, ki priporoča način določanja cenikov vzgojno izobraževalnih storitev za delo izven rednega delovnega časa. Če pa je to izobraževanje opravljeno v delovnem času, pa se cenik zmanjša za 50 odstotkov. Tega dela vsekakor (Konec na 8. strani)
ODLIKOVANI BRESTOVCI
Ob 35-letnici naše delovne organizacije je posebno priznanje za dolgoletno delo pri ustvarjanju Brestovega samoupravnega kolektiva in njegovih gospodarskih uspehov dobilo kar 59 delavk in delavcev.
Odlikovani so bili:
—	z redom republike z bronastim vencem:
Alojz Humar in Rado Udovič;
—	z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo:
Božidar Ardalič, Marija Balkovec, Vinko Janež, Alojz Otoničar, Martin Petan, Janez Rožanc, Ludvik Štrukelj in Miroslav Ule;
—	z redom dela s srebrnim vencem:
Jožefa Almajer, Dragica Arko, Jože Berglez, Ivana Brancelj, Franc Dragolič, Stane Herblan, Janez Hren, Antonija Kočevar, Jože Korošec, Olga Kranjc, Franc Kraševec, Ivanka Kušlan, Anton Lavrič, Drago Mazi j, Vanda Mlinar, Ivan Onušič, Franc Pirnat, Alojzija Purkart, Marija Razdrih, Jože Šega, Mara Šlajner, Marija Tomšič, Anica Turk, Anton Vesel, Franc Žnidaršič in Ivanka Žnidaršič;
—	z medaljo zaslug za narod:
Rajko Kraševec, Branka Meden, Anton Mlakar in Anton Perčič;
—	z medaljo dela:
Majda Borštnik, Jožefa Debevec, Marija Gerl, Jože Kateren, Nada Kebe, Majda Knap, Emil Kos, Dragica Kraševec, Kri stina Kraševec, Ivana Kržič, Anton Martinčič, Ivan Močnik, Alojzij Primožič, Zofija Purkart, Veronika Štritof, Joža Turk, Marija Zakrajšek, Jože Zevnik in Vida Žnidaršič. Odlikovancem iskreno čestitamo!
Slavnostno v temeljnih organizacijah
V sklopu praznovanj 35-letnice Bresta so se v vseh temeljnih organizacijah zvrstile svečane seje delavskih svetov. V govorih, ki smo jih slišali, so bili orisani zgodovinska pot Bresta, mejniki njegovega razvoja, njegovi pretresi in delovne zmage.
Povsod so vidno izpostavili pomen in vlogo slehernega posameznika, ki s svojim vestnim in uspešnim delom lahko veliko prispeva k izboljšanju trenutnih razmer in k napredku sploh.
Letos so te seje imele še posebno širino, posebno svečan ton. 35-obletnico smo praznovali po temeljnih organizacijah, neposredno tam, kjer ustvarja, kjer živi in dela večina naših delavcev. Gostje svečanih sej delavskih svetov so bili tokrat jubilantje, ki so za svoje deset, dvajset ozi-
roma tridesetletno delo dobili jubilejne nagrade.
Kot posledica naše odločitve, da štejemo v jubilej celotno delovno dobo posameznika, je bilo letos izredno veliko jubilantov in s tem povezanih izplačanih sredstev. Letos je jubilejne nagrade prejelo kar 684 delavcev, kar v sredstvih pomeni 770 starih milijonov. Tako veliko število je bilo letos nujno zaradi prehoda na nov način vrednotenja jubilejnega dela.
Kolektiv Bresta vsem jubilantom še enkrat čestita in se jim zahvaljuje za njihovo dolgoletno delo ter vpliv za njihov prispevek k oblikovanju naših vsakdanjih odnosov.
V. Šega
■ /o C
v znamenju USD
Prijetno doživetje
MONODRAMA LIZIKA V IZVEDBI MILENE MUHIČEVE
Gledališka predstava — monodrama Lizika v izvedbi igralke Milene Muhičeve je za nami. Postavljena je bila v čas praznovanj 35-letnice Bresta in zamišljena kot predstava, namenjena kar najširšemu krogu gledalcev.
O tem, slednjem, bi se dalo marsikaj reči. Če vzamemo predstavo v Starem trgu, bi res lahko rekli, da je bila kulturni dogodek, sprejet z navdušenjem in seveda pred polno dvorano. Kot naključje, je Milena Muhičeva odigrala med tem občinstvom jubilejno 200 predstavo. Tudi njej osebno je bilo to okolje in vzdušje zelo všeč, saj ima Loško dolino v lepem spominu še od snemanja nadaljevanke Ščuke pa ni.
Tudi cerkniška dvorana je bila glede na dosedanje izkušnje lepo zasedena. Škoda je le, da je ostal doma kdo od tistih, ki bi predstavo z veseljem gledal, pa ni imel karte. Mnogi pa, ki so karte dobili, so zaradi dežja, pozne ure ali lenobe raje ostali
doma. Bolje, da ta ugibanja pustimo ob strani in se raje pomudimo ob predstavi.
To, da je kvalitetna, izvedena profesionalno, da posreduje še vedno aktualno tematiko, o tem ni dvoma. Odlikuje pa jo igralkin neprestan stik z občinstvom, njeno živo spremljanje gledalčevih odzivov in ne nazadnje, preprostost celotne predstave.
Delo je bilo predvajano že tudi na televizijskih zaslonih, kar pa ni ovira, da je kdo ne bi gledal še v živo, saj je njen učinek povsem drugačen.
V pogovoru z igralko, ki je zelo preprosta in zgovorna, smo prišli mimogrede tudi do številnih odgovorov na vprašanja, ki smo si jih prej v zvezi s predstavo zastavljali.
Na vprašanje, kako ona gleda na monodramo kot na obliko, ki je v zadnjem času vse pogostejša, ki nekako prehaja v modo, pravi:
»Pravilno ugotavljate, da je to neke vrste tudi moda. To je odsev časa, vpliv razmer, pa naj si bo to v kulturi ali v gospodarstvu nasploh. Monodrama je poceni. En sam igralec obvladuje situacijo, tekst in prostor. Če — to mislim za
Za igralca je to zelo naporno; na odru je kot izgubljen, vse je odvisno od njega, neštetokrat ti zmanjka slike, včasih tudi besed. Res pa je, da je to tudi stabilizacija, mar ne.«
Predstavo Lizika je odigrala na najrazličnejših odrih, z njo je požela številna priznanja. Od nje se sedaj nekako poslavlja. Izvaja jo le še izjemoma, ker jo včasih že opominjajo glasilke, naj z njimi ravna bolj varčno.
Zadovoljna je bila z občinstvom; zaupala nam je, da odhaja iz Cerknice z novimi, lepimi vtisi, da se bo zagotovo še oglasila pri nas, če jo bomo povabili. Presenečena je bila nad pozornostjo, s katero smo se ji zahvalili za obe predstavi, saj smo končno majhen kraj, precej daleč od »kulture«, ki jo poznajo večja središča.
S tem smo športnim prireditvam, ki so bile v počastitev 35-letnice Bresta, dodali še kulturni del. Predstava je bila lepa, nenavadna, kvalitetna in bilo bi prav, da bi s tem še nadaljevali.
V. Šega
pravim poceni gledališče.
Slavnostno srečanje v TOZD POHIŠTVO
NAŠE SPLOŠNE AKTE MORAMO USKLADITI Z ZAKONOM O DELOVNIH RAZMERJIH
Konec julija je republiška skupščina sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. Po tem zakonu morajo delavci v temeljnih organizacijah uskladiti samoupravne splošne akte in urediti delovna razmerja do 31. decembra 1982.
V naši delovni organizaciji bo postopek uskladitve samoupravnih sporazumov o delovnih razmerjih potekal po naslednjem postopku:
Posebna komisija že pripravlja osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnih sporazumov o delovnih razmerjih. Ta osnutek naj bi bil pripravljen do 5: novembra. Nato bodo osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnih sporazumov o delovnih razmerjih obravnavali delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti ter ga posredovali v obravnavo zborom delavcev in sicer do konca novembra.
Po končani obravnavi bo posebna komisija obdelala pripom-
be in posredovala svoja stališča o posameznih pripombah delavskim svetom temeljnih organizacij in delovne skupnosti.
Delavski sveti bodo obravnavali pripombe in stališča komisije ter določili predlog sprememb in dopolnitev samoupravnih sporazumov o delovnih razmerjih do 15. decembra in ga posredovali v sprejem zborom delavcev v vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti. Spremembe in dopolnitve se sprejemajo na enak način kot sam sporazum, se pravi, na zborih delavcev, veljati pa začnejo naslednji dan po sprejemu ugotovitvenega sklepa o sprejemu na delavskem svetu in po objavi na oglasni deski.
A. Perčič
Izobraževanje po novem
(Nadaljevanje s 7. strani) ni toliko, da bi rušilo relativno ravnovesje osebnih dohodkov.
Zavedamo se, da je področje nagrajevanja celovito in bi ga morali vgraditi v sistem nagrajevanja. Prav tako pa je res, da ni posebnega zanimanja za izvajanje izobraževanja poleg svojega dela, če mu ne sledi primerna stimulacija. V prejšnjem sistemu tako nismo mogli v zadostnem številu vključiti učencev v gospodarstvu prav zaradi odpora
mojstrov z utemeljitvijo, da za takšno delo ne prejemajo ničesar.
Ob koncu bi rad še opozoril da se v sporazumu uporabljajo številni novi pojmi in izrazi, katerih pa ne bo težko razumeti, le navaditi se jih bo treba.
Sicer pa vsako področje dela sproti »izumlja« nove pojme in nove besede. Izobraževanje ni izjema.
1—* rp v • v
r. 1 ursic
Proslavili smo občinski praznik in Brestov jubilej
Veseli jesenski dan v otroškem vrtcu
Delavci vzgojno varstvene delovne organizacije v Cerknici smo v svojem letnem programu dela načrtovali tudi praznovanja, ki obeležujejo našo revolucijo in delavsko gibanje, osebna praznovanja in praznovanja, ki so povezana s spremembami v naravi in času.
Cilji teh praznovanj so: pri otrocih razvijati in utrjevati sposobnosti za doživljanje lepega in pomembnega, dosegati zadovoljstvo, radost in srečo otrok, zagotoviti otrokom občutek družbene zaželenosti in vrednosti, v otroku razvijati domiselnost in ustvarjalnost, oblikovati otrokove sposobnosti za sprejemanje in ustvarjanje duhovnih dobrin, prispevati k utrjevanju medsebojnih odnosov, tovarištva in
kritičnosti do sebe in drugih, se znanj ati jih z naravo in vsem kar jim le-ta nudi.
V vseh enotah so letos otroci skupaj z vzgojiteljicami in varuhinjami pripravili praznovanje jeseni. Namenjeno je bilo novemu letnemu času z vsemi njegovimi značilnostmi, seznanjanju otrok s pospravljanjem jesenskih sadežev, razvedritvi in okušanju jesenskih naravnih dobrot. Utrjevali so različne jezikovne pojme o jeseni in se učili novih, spoznavali nove recitacije o jeseni, ob didaktičnih igrah so prepoznavali sadje po okusu, obliki in barvi, opazovali so spremembe v naravi na sprehodih v gozd, na travnike, polja in sadovnjake. V enotah Stari trg in Rakek so starejši otroci od-
šli na daljše izlete, kjer so se seznanili z značilnostmi jeseni, mlajši pa so ostali doma, kjer so na njim primeren in razumljiv način praznovali veseli jesenski dan.
V enoti Cerknica so otroci skupaj s tovarišicami pripravili praznovanje na igrišču — sadovnjaku. Na praznovanju so bili tudi starši otrok. Ob prihodu staršev so otroci skupaj s tovarišicami najprej zapeli in za-rajali okoli tetke jeseni, nato pa je sledilo prešanje sadja in pokušanje soka. Na stojnicah so otroci prodajali sadje, skupina otrok pa je izdelovala izdelke iz naravnega materiala.
Menimo, da smo s takšnimi oblikami praznovanj dosegli enega naših ciljev.
M.KA6AJ
[CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLI CA
(Nadaljevanje in konec)
Mladenič, vesel dobrega sveta, hiti domov, ukaže napraviti močno omrežje in da z njim pokriti poži-ralno jamo ter jo zasuti. Z radostjo opazuje, da se izpolnjujejo besede povodnega moža. Dan na dan narašča voda in se razširja po dolini, ker nima odtoka. Za malo časa pokrije vso planjavo.
Zdaj se napoti mladi Šteberčan še enkrat v grad Karlovec po svojo nevesto. V svesti si je, da mu zdaj graščak ne odreče. V najlepši obleki, kakor se spodobi ženinu, se odpelje v čolnu po jezeru tja. Ko stopi pred graščaka, ponovi snubitev.
Ko je stari Karlovčan obljubil mlademu vitezu svojo hčer za ženo s pogojem, da se pripelje po jezeru ponjo, pač ni mogel misliti, da bi bilo to kdaj mogoče. Hotel ga je takrat le zlepa odpraviti za vselej. Kaj mu je zdaj storiti? Ženin stoji pred njim, proseč ga, naj mu zdaj ne brani več svoje hčere v zakon. Že hoče privoliti in ga objeti kakor svojega dragega zeta, ali v istem trenutku mu pride na misel, kako je prejšnji Šteberčan spravil njegovega deda s sveta. Staro sovraštvo ga premaga in, ne držeč dane viteške besede, mu odreče obljubljeno roko svoje hčere in ga zgrda odpravi iz grada.
Graščakovo nemožato vedenje speče mladeniča globoko v srce.
Z najbridkejšimi čuti se vrača domov. Da bi zapustil in pozabil vkljub očetovi odpovedi svojo izvoljenko, tega ne more in noče storiti. Pričakuje tudi, da se bo dal stari Karlovčan sčasoma morebiti vendarle omehčati in preprositi, da bo dovolil zvezo svojega roda s šteberškim rodom. Kaj stori mladi vitez? Svojo ljubico začne skrivaj, in sicer ponoči obiskovati, da bi njen oče ne zvedel o njegovih pohodih. Ona se boji zanj, da bi v temi ne zapeljal h kateri požiralnih jam in se ponesrečil, zato mu postavlja vsako noč luč na južno stran gradu, da ve kam veslati.
Lepota karlovške hčere je slovela daleč okrog. Vedno so se oglašali snubači, a ona je vse odbila, ker je sklenila, da ostane zvesta svojemu izvoljencu.
V grad je zahajal večkrat tuj plemenitaš. Mnogo je že slišal o Karlovčanki in želel si jo je pridobiti za svojo ženo. Starega graščaka pregovori hitro, da mu zagotovi roko svoje hčere, le njej se ne more pri-kupiti. Vedno se ga brani. Ko povprašuje, zakaj je tako mrzla do njega, zve, da njeno srce ni več prosto. Ona že dolgo ljubi mladega Šteberčana, ki jo vsako noč prihaja po jezeru obiskovat in ki mu postavlja po strežaju svetilnico na kraj gradu, da najde pravo pot. Takoj se rodi tujcu v srcu maščevalen naklep.
Nekega večera se napravlja mladi Šteberčan na svojo navadno vožnjo po jezeru. Močen veter je pripodil od juga črne oblake, ki so se kopičili okoli Slivnice, kjer so imele čarovnice svoje domovanje.
Pripravljalo se je k hudi uri. Zvesti sluga opominja in svari mladega graščaka, naj danes v temni noči opusti vožnjo po razburkani vodi, da se mu ne prigodi kaka nezgoda, ali on se ne da pregovoriti in odvrniti od priljubljene poti.
Sede sam v čoln in vesla kolikor mogoče hitro, da bi ga ne prehitela nevihta. Že je sredi jezera, ko ugleda luč z grada. Veselje ga prevzame, videč, da ga njegova draga pričakuje celo v taki nemirni noči. Z novo močjo prime za veslo in skuša priti hitro do svojega cilja.
Ali ista luč, ki ga je tolikokrat dovedla do izvoljenke, mu je danes v pogubo. Čudno se mu zdi, da ne more priti do gradu. Ker je vedel, da je blizu požiralna jama, se je hoče ogniti in obrne čoln na desno. Utrujen se upre z vso močjo v veslo, da bi premagal valove in tok vode ter prišel na stran. Pri tej priči pa potegne voda čoln in njega v jamo Karlovico. Peneči valovi zagrnejo viteza in ga pokopljejo v hladnem grobu.
Kako se je dogodilo, da je mladenič zgrešil pravo pot h gradu in zašel v požiralno jamo, kjer je storil tako žalostno smrt?
Njegov nasprotnik, ki ni našel milosti v očeh karlovške hčere, je hotel prav nocojšnjo viharno noč doseči svoj hudobni namen. Skrije se in pazi na slugo, ki prinese svetilnico in jo postavi na grajskem voglu. Kakor hitro pa je odšel, pride tujec iz skrivališča, prime svetilnico in jo postavi nad požiralno jamo. Mladi vitez je vozil naravnost na luč in zašel v jamo, kjer se je ponesrečil.
Tujec je spravil svojega tekmeca s poti. Mislil je, da mu bo zdaj laže pridobiti naklonjenost in ljubezen Karlovčanke. Ali ta namera mu je izpodletela. Ko ona sliši o žalostni
smrti svojega ljubčka, skoči čez grajsko ozidje v jezero in utone.
Izpolnilo se je prerokovanje povodnega moža.
Svoje dni so si oglejski patrijarhi prilastili jezero. Patrijarh Pagem je podelil leta 1319. pravico do ribjega lova na jezeru in stranskih vodah Odariku Cividalu. Dobrih sto let kasneje je pridobila postojnska graščina — last vojvode, poznejšega cesarja Friderika IV. — polovico jezera z ribarstvom. Le-ta je podaril leta 1477. mestu Ložu poleg drugih prednosti tudi pravico do ribjega lova v jezeru in po sosednjih vodah. Ob Valvasorjevem času so bili ribolovni upravičenci: graščine na Has-bergu, Snežniku, v Ložu in samostan v Stični.
Dne 7. februarja 1682. leta je kupila opatija v Bistri pri Borovnici ribiško pravico od Janeza Sigfrida, kneza Egenberškega kot deželnosod-nega gospodarja in lastnika hasber-ške graščine. Prelat Hugon je izplačal devet tisoč goldinarjev nemške veljave knezu, ki je prepustil samostanu vse pravice na jezeru, ne samo ko je polno, marveč tudi ko odteka in ko je suho. Po tej pogodbi so smeli menihi loviti ribe ne samo v jezeru, marveč tudi v vseh v jezero^ tekočih potokih. Graščinama v Ložu in na Turjaku ter samostanu v Stični je ostala pravica, da so smeli nekolikokrat vreči mrežo med odtekanjem jezera, vendar se je to godil? po posebnem ribiškem redu. Najemščino za travnike so oddajali tudi poslej v Hasbergu, ne v samostanu.
Dandanes so še samostan in iste graščine upravičene ribariti v jezeru. Nekateri najemniki so pa podjetniki ribjega lova, in ako je kdo plačal pred vojno dve kroni, je smel en dan s sakom loviti ribe.
SKLEP
Ako pomislimo, da je Cerkniška dolina z okolico res krasna, da ima poleg lepe lege tudi druge že opisane znamenitosti, se moramo le čuditi, da je tujcem in domačinom tako malo znana.
V Menišiji pri Bezuljaku je bilo nekdaj vojaško strelišče. Tukaj so imeli vojaki vsako leto strelne vaje. Pisatelj teh vrstic je govoril z raznimi častniki in drugimi tujci. Vsi sc hvalili krasoto jezera in okolice. Mnogi so izjavili, da v svetovno znani Švici ni nič lepšega. Neki Oger, vojaški zdravnik, je rekel:
»Bil sem na polnem jezeru in tudi na suhem, pregledal sem vso okolico po dolinah in bližnjih hribih, a reči moram odkrito, da kaj lepšega, zanimivejšega in za oko raznovrstnega nisem videl nikjer. Ako bi bila ta krasota pri nas na Ogrskem, zagotavljam, da bi bila Cerknica lepo mesto z raznimi hoteli za tujce, kjer bi vsako leto mrgolelo letoviščarjev. Čudim se, da tukajšnji ljudje nimajo nič smisla za tako bogato prirodno krasoto.«
Kaj naj rečemo mi na vse to? Naš narod je komaj vstal iz suženjske dobe, sedaj pa lahko pričakujemo ou njega, da se vendar že začne zanimati tudi za lastne kraje, za te pri-rodne čudeže in jih opremi tako, kakor so po pravici vredni.
Res, da narod doslej ni imel veliko časa, volje in veselja, da bi gledal na prirodne krasote, vendar bi bil lahko več storil napram drugim stvarem, ki so mu bile največkrat v pogubo. Veseli smo, da se je naš narod prebil tako daleč in se znebil spon suženjstva, postal gospod ter vstopil v dobo svobodnega razvitka-Zato ni še nič zamujenega; vsa pri-rodna bogastva so še tukaj, treba je le začeti delati.
Dobro bi bilo, da bi se ustanovilo v Cerknici tujsko prometno in olepševalno društvo. To naj bi skrbelo za nasade in sprehajališča, za stanovanja in nova poslopja, za primerne vhode v podzemeljske jame, primerne čolne za vožnjo po jezeru, za pota v Škocjansko dolino, za umetniške slike in razglednice.
Krasnih sprehodov po bližnji oko-lici je obilo. Za tujce turiste je kraj jako primeren. Železnica je blizu« cestna zveza jako ugodna, le podjetnega duha je treba in nekoliko P0' guma, pa pojde vse srečno!
(Iz številke 61 — 31. oktober 1972)
ČAKA NAS VELIKA SAMOUPRAVNA NALOGA (Pred ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela na Brestu)
Smisel temeljnih organizacij združenega dela za BREST pravzaprav ni nekaj neznanega. Novo in verjetno malo preveč učeno je le ime. Proces decentralizacije sam pa se je pričel že v letu 1965, ko so se oblikovale Poslovne enote z razmeroma veliko mero samostojnosti. Le-ta je nato iz 'eta v leto naraščala, da bi dosegla doslej najvišjo točko prav s sklenitvijo omenjenega sporazuma. Da je bila odločitev leta 1965 pravilna, skoraj bi rekli daljnovidna, nam potrjuje razvojna smer celotne jugoslovanske skupnosti. Morda ne bo preveč drzna trditev, da na BRESTU zahteve ustavnih dopolnil niso povzročile življenjskih pretresov, kot so jih (ali jih bodo) v marsikaterem drugem podjetju.
°evet mesecev uspešnega gospodarjenja
Velik porast proizvodnje je vplival tudi na povečanje obsega plasmana na domačem, kakor tudi na zunanjem trgu. V prvem polletju smo plasirali nase izdelke predvsem v izvoz, medtem ko smo se v III. tromesečju orien nrjal^ bolj na domače tržišče. Prav solidno se je plasirala na domačem rz'šču sestavljivka BARBARA. Povpraševanje po tem izdelku se iz meseca v mesec veča, tako da je pričakovati ugodno prodajo v prihodnjih tr®h mesecih, ki so za prodajo pohištva skoraj vedno najugodnejši.
pRaznovali smo naš srebrni jubilej
Petindvajset let v življenju na sploh ne pomeni veliko. Veliko pa pomeni Za delo v nekem podjetju ali za življenje okolja, v katerem podjetju deluje. tirest je v tem obdobju iz gospodarsko malo pomembnih žagarskih obratov Prerasel v eno izmed največjih in najpomembnejših podjetij jugoslovanske Pohištvene industrije. Brest je v tem obdobju ustvaril osnove za hitrejši 'n bogatejši gospodarski razvoj tega predela Notranjske.
Vse pomembnejše prireditve v podjetju so bile letos v znamenju pro-'avljanja tega pomembnega jubileja: svečana seja centralnega delavskega lrneta 25' maia s sPreiemom jubilantov, ki že 25 let delajo v podjetju, in z meriovanjem nekdanjega glavnega direktorja tov. Jožeta Lesarja za čast-9a člana delovne skupnosti Bresta, lil. lesariada in veliko gasilsko tekmo-®oje. Sklepne slovestnosti pa so bile od 21. do 25. oktobra.
0 ral<o smo praznovali naš srebrni jubilej; s ponosom smo lahko govorili Petindvajsetih letih graditve Bresta. Že jutri pa bo treba spet poprijeti
Nove osebne izkaznice
V SR Sloveniji smo sprejeli zakon o zamenjavi starih osebnih izkaznic z novimi. Izdajanje novih osebnih izkaznic se je pričelo 1. 7. 1981. leta in bo trajalo do oktobra 1984. leta. Zamenjava je obvezna za vse občane, ki imajo osebne izkaznice, izdane pred omenjenim datumom in imajo stalno prebivališče na območju občine. Nove osebne izkaznice so podobne po velikosti in obliki prejšnjim, razlikujejo pa se po tem, da se lahko vpi-
šejo spremembe stalnega prebivališča in osebnega imena.
Občani pridejo do nove osebne izkaznice tako, da si priskrbijo dve fotografiji, ki ne smeta biti starejši od 6 mesecev in vložijo vlogo in sicer:
—	za krajevno skupnost Loška dolina na krajevnem uradu v Starem trgu;
—	za krajevno skupnost Nova vas na krajevnem uradu v Novi vasi in
— za ostale krajevne skupnosti na oddelku za notranje zadeve občine v Cerknici.
Stroški zamenjave znašajo 15,00 dinarjev.
Zamenjava osebne izkaznice je praviloma opravljena v enem tednu, vendar pa morajo občani upoštevati, da moramo zamenjati v obdobju do leta 1984 več kot 9.000 osebnih izkaznic in da moramo za vse občane pred izdajo novih osebnih izkaznic preveriti osebne podatke v rojstnih matičnih knjigah. Pri tem se pogosto srečujemo z neurejenimi in neenotnimi podatki v matični evidenci starejših matičnih knjig.
Izdaja nove osebne izkaznice se lahko časovno zavleče pri tistih občanih, ki nimajo urejenih osebnih podatkov in prebivališča ter pri občanih, ki so se za stalno prijavili na območju naše občine, zaradi preverjanja podatkov v njihovih prvotnih rojstnih matičnih uradih.
Prav ob izdajanju novih osebnih izkaznic ugotavljamo, da so nekateri občani premalo pozorni do svojih osebnih podatkov, še manj pa do navedbe pravilnega prebivališča. Zaradi neurejenih razmer in malomarnega odnosa do prijavljanja oziroma odjavljanja stalnega ali začasnega prebivališča je v pripravi novi republiški zakon, v katerem bo dan poseben poudarek prijavi oziroma odjavi prebivališča glede na resnične bivalne stanovanjske prostore in zaposlitev. Predvidevamo, da bo predlog zakona o nastanitvi občanov sprejet že do konca leta 1982.
Posebej opozarjamo občane Cerknice, ki prebivajo v soseskah Peščenk in Sinja gorica, da bo zanje zamenjava osebnih izkaznic šele takrat, ko bo opravljeno novo poimenovanje ulic in oštevilčenje hiš. Po predvidevanjih bo to delo opravljeno do konca februarja 1983. leta.
za delo, še z večjim elanom in odgovornostjo, vsak na svojem delovnem mestu, da nas hitri razvojni tok ne bi pregazil. Že jutri bomo morali govoriti o naši prihodnosti, da bomo lahko ob prihodnjem jubileju spdt s ponosom govorili o naših uspehih.
KJE BO INDUSTRIJSKO OBMOČJE?
Na osnovi vseh kriterijev se je podjetje Brest odločilo za lokacijo na Loškem polju oziroma na zemljišču levo od naselja Podskrajnik. V tem smislu je podjetje zaprosilo skupščino občine Cerknica za določitev industrijske cone na omenjenem zemljišču. Skupščina občine Cerknica je imenovala komisijo, ki naj bi preučila upravičenost lokacije tudi iz drugih vidikov.
Komisija, ki si je ogledala omenjena zemljišča, je naš predlog zavrnila in predlagala, da bi se novo industrijsko območje razvijalo na zemljišču med sedanjo Tovarno pohištva Martinjak in Marofom.
ZAKAJ PREVEČ BOLNIŠKE
Pojavila se je nekakšna potreba po prostem času, ki jo zaposleni skušajo izpolniti tudi tako, da gredo v bolniški stalež. Ne morem namreč razumeti, da bi se zdravstveno stanje zaposlenih kljub izboljšanim delovnim pogojem toliko poslabšalo. Med delavci krožijo različne krilatice, ki niso nič kaj spoštovanja vredne; tako o zdravstvenem osebju kot o delavcih samih. Simulantov je precej in če bi proti njim odgovorno ukrepali, bi jih kmalu odkrili. Tako pa izkoriščajo položaj in tekmovanje v prosti izbiri zdravnika. Po nekih podatkih je baje spodnja meja bolovanja nekje med 4 do 4,5 odstotka. V našem primeru smo od nje precej odmaknjeni. Le s skupnim delom bi bolovanja zaustavili in postopoma spravili v realne meje.
MLADI ŠPORTNIKI SO TEKMOVALI ZA POKAL JANEZA HRIBARJA
Prehodni pokal Janeza Hribarja si je priborila Tehniška srednja šola, ki je v skupni uvrstitvi zbrala največ točk. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Brest in Kovinoplastika z enakim številom točk.
Ženske ekipe so tekmovale za svoj pokal, ki so si ga priborile študentke iz Notranjskega študentskega kluba. Drugo mesto so osvojile mladinke Bresta, tretje pa so bile dijakinje Tehniške srednje šole v Cerknici.
Tisoč kilometrov po Sloveniji
(pOPOTNI DNEVNIK)
Nadaljevanje in konec)
p°nedeljek, 23. avgusta
hmU|t-l'an-ie sonce nas najde me Km6 ■ v'mi nas®di v Savinjski dolin hm 80 ze na njivah; obiranj Zavr 3 Se (e Počelo. Pri Prebold s* jeiT10 na glavno štajersko mag q0 .0 Proti Trojanam. Spremlja na
kai i .J,utranji promet, vendar le ne aJ kilometrov
p -""""čirov.
skna .Tr°janami zavijemo v Tuhin |6D . 'no. Tudi ta dolina je izredn m; ln slikovita, posejana z majhn
miniaaSnaai?n ka.tt}rih 7slog ž,e sp( demo 03 Gorenjsko. Z asfalta pr
rriana spet na makadam, ki ga prt se aJ"° ^r peš. Na vzhodni strar Kamn.iP^ažejo Kamniške Alpe. O iZr„ .'ka Peljemo proti Ljubljani gostem prometu.
Ljuhi:S ,ni° štampiljko dobimo p se lanskem dnevniku. Pogostim tem 8 astno pizzo v Kora baru, pc ljubi iPa spet na kolo. Skozi gos ŠentVvi Prornet se prebijemo d Ves -lda’ kjer zavijemo proti Kranji Vr0gCa8 v°zimo po stranskih cesta! Trj:;e ie- V Kranju zavijemo pro kiTier Vozimo se med polji, kje V r? Ppspravljajo svoje pridelke nia _ pPljah nam prijazna gospodi gilMaže pravo pot, da se ne h trto o a Podeželskih cestah. Vozi mirnn d 3Vi. Proti Brezjam, nato p; qum„.J\dvinsl<e9a gradu proti Be p0,j m- ^a naši desni nas prijazni Bem, -'Jaj0 Karavanke s Stolom ii PostiJSCICO' Popoldanska vročini vožmpoma pojenjuje; prijetna ji se , lv večernem hladu. Ustavimi nem, Y08loveah' Finžgarjevem rojsl
mu kraju Prenočišče sj poiščem,
l' Prijaznem kmetu.
T°fek, 24. avgusta vit?k°zi prašne Jesenice se odpra 0 v gornjesavsko dolino. Hribi sc
vedno bliže. Promet je kar gost, vendar brez težkih tovornjakov, tako da vozimo dokaj brezskrbno. Ustavimo se v hotelu Lek v Kranjski gori, kjer dobimo v svoje knjižice še eno štampiljko. Pišemo razglednice in nehote pogledujemo proti našemu najvišjemu gorskemu prelazu, Vršiču.
Nekaj časa je v megli, potem pa spet v soncu. Prelaz je visok 1611 m in dokaj zahteven za tiste kolesarje, ki nimajo dobrih menjalnikov. Kmalu smo duševno pripravljeni za vožnjo. Po dveh kilometrih Vršič že pokaže svoje zobe. Moramo razjahati konjičke in nekaj časa hodimo peš. Samo oba mladeniča, Peter in Frenk, vztrajata in prevozita do vrha. V dveh urah pa smo le vsi na Vršiču.
V	Tičarjevem domu si privoščimo malico, potem pa se spustimo v našo najlepšo alpsko dolino, Trento. Spust je zahteven, saj je nekaj kilometrov ceste makadamske. Potem, ko pridemo na asfalt, pa zdrvimo v dolino globoko pod seboj. Cesto so med prvo svetovno vojno gradili ruski ujetniki in je izredno drzno speljana. Mnogi ujetniki so pustili svoja življenja v teh strminah. V letu 1916 je v snežnem plazu, ki je pri-grmel izpod Mojstrovke, izgubilo življenje več kot 200 ujetnikov.
V	enem izmed strmih spustov se mi odtrga vijak na prvi zavori. Nadaljujem samo z eno, kar pa se mi krepko maščuje v dolini spodnje Trente. Spuščamo se niže in niže, mimo spomenika dr. Juliusa Kugy-ja, znanega pisca in osvajalca mnogih vrhov v Julijskih Alpah.
Prvo srečanje s Sočo, vso razkošno v svoji svetlo zeleni lepoti. Poznavalci jo imajo za najlepšo reko v Evropi. V enem izmed spustov doživim tudi prvi padec. Popustila je zadnja zavora, tako da v enem izmed
ovinkov krepko letim po zadnji plati na pesek. Kolo je celo, sam pa imam nekaj prask. Popravim zadnjo zavoro in čez pol ure se spet spuščamo.
Soča je sedaj že prava reka, globoka, čista in še vedno lepo zelena. Cesta ni prometna in zato je po njej voziti pravi užitek.
V Desklah iščemo prenočišče. Prijazen domačin nam po dogovoru s sosedi odpre vrata v garažo, kjer bomo prespali. Na dvorišču si pri koritu spiramo prah, se šalimo in sanjamo. Sedaj že vemo, da je najtežja pot za nami.
Sreda, 25. avgusta
Iz Deskel je samo še kakšnih deset kilometrov do Nove Gorice. Tam nam prijazna receptorka v Argonavtih da predzadnjo štampiljko v naše knjižice. Mesto hitro zapustimo. Cesta se začenja vzpenjati, vendar ni še prevroče in lahko složno peljemo proti Štanjelu. Pozdravijo nas vinogradi, prepolni belega in črnega grozdja. V teh krajih je doma znani kraški teran.
Pri Štanjelu nam eden izmed šoferjev skoraj podre Toneta, pri tem pa še hupa in se dere na ves glas. Med tisoči pametnih šoferjev se najde tudi takšen. Spuščamo se in vzpenjamo vse do Sežane, kjer si privoščimo polurni postanek.
Ostali nadaljujejo pot prek Trsta v Koper, midva z Dinetom pa mimo Divače in Senožeč po naši strani proti Kopru. Tam je izredno vroče. Skačeva po trgovinah in iščeva rezervno vzmet za zavore. Ugotoviva, da vzmeti nimajo. Kolo bo ostalo brez ene zavore do konca naše poti. Spet se snidemo z ostalimi in se odpeljemo do hotela Triglav, kjer dobimo še zadnjo štampiljko v svoje kolesarske bukve.
Popoldne ležimo v mestnem kopališču in se predajamo toplim morskim valovom. Večji užitek je plavati kot pa znojiti se v lastnem znoju, kar smo počeli ves teden. Ob petih: na svidenje, morje! Čaka nas samo še znameniti črnokalski klanec. Sopihamo po njem, vendar ga z močno voljo ukrotimo. Ustavimo se na vrhu, kjer nameravamo prenočiti ob cesti. Postavljamo šotore in kuhamo večerjo. Doživimo prvi obisk miličnikov. želijo nam srečno pot, ko vidijo, da smo skoraj domačini. Nekaj časa se še pogovarjamo, potem pa nas pobere spanec.
Četrtek, 26. avgusta
Spali smo nekaj dlje kot navadno. Vreme je lepo, zato se nam tudi ne mudi preveč. Dine nam skuha zadnji
Po peti uri se odpravimo proti Cerknici. Ustavimo se nad Uncem ob avtocesti. Iz prtljažnika priroma čutara žganice. V domače kraje smo prispeli živi in zdravi po tisoč prevoženih kilometrih.
Natanko ob 19. uri se pripeljemo v Cerknico. Pričaka nas množica ljudi. Presenečeni in zadovoljni smo, da nas je pričakalo toliko ljudi. Sledijo pozdravni govori, čestitke znancev, zadovoljstvo je na vseh obrazih. Uspeli smo prekolesariti vso našo ožjo domovino, kar konec koncev ni tako majhen uspeh. Slikamo se še zadnjič za spomin, da se bomo gledali na stara leta, ko ne bomo imeli drugega dela.
Ob koncu naše poti bi se radi zahvalili Avtomoto društvu iz Cerknice, ki nam je posodilo svoje služ-
■ i m

čaj na naši poti. Pospravimo že zadnje zaloge hrane, saj bomo zvečer že vsak na svojem domu pripovedovali o dogodivščinah.
Po dobrih dveh urah vožnje se ustavimo pod slavnim Nanosom v gostišču Bolka, kjer imamo zadnje kosilo. Kmalu zatem se že znajdemo v novem postojnskem bazenu. V njem zdržimo več kot tri ure. Namakanja ni ne konca ne kraja. Za zabavo vržemo še partijo taroka, tako da nam čas izredno hitro mineva.
beno vozilo za spremstvo in Gradbenemu podjetju Gradišče iz Cerknice, ki nam je omogočilo to potovanje. Zahvaliti se moramo tudi Rogovemu servisu v Ljubljani, ki nam je sredi naše poti zelo hitro popravil kolesa.
Upamo, da se bomo še kdaj zbrali v takem številu; ena izmed želja te naše male karavane je namreč bila, da se v prihodnjem letu popeljemo po cestah Jugoslavije.
J. Zakrajšek
Brest zanesljivo zmagal
I. LETNE ŠPORTNE IGRE DELAVCEV SOZD SLOVENIJALES V CELJU
2.	oktobra so se športniki iz članic sestavljene organizacije Slovenijales zbrali v Celju na prvih letnih športnih igrah. Dvajset delovnih organizacij je poslalo svoje ekipe, pogrešali pa smo zlasti predstavnike Lesonita, ki so na dosedanjih športnih srečanjih lesarjev želi vidne uspehe.
Precej besed je bilo zadnja leta povedanih in zapisanih o delavskih igrah, češ, da so preveč spektakularne in drage; in tako je tudi naša tradicionalna lesariada izumrla, čeprav je pomenila veliko spodbudo tudi za množično športno rekreacijo. Sedaj prirejajo članice Uniiesa svoje igre, z njimi pa je pričela tudi SOZD Slovenijales. Je to kaj ceneje? Prav gotovo je s tem športno tekmovalna plat šibkejša, pa tudi tovariška srečanja lesarjev so osiromašena.
Prve igre v Celju so nadvse uspele. Posebej velja poudariti posrečeno zamisel o skupnem posvetu o izvozu in o skupni likovni razstavi del lesarjev iz članic SOZD (na njej so razstavljali tudi trije Brestovci).
Samo športno prireditev je ocenil Franc Štrukelj, predsednik Brestovega odbora za šport in rekreacijo:
»Organizacija iger je bila izredno dobra, na ravni, ki si jo lahko le želimo. Tekme so tekle natanko po skrbno izdelanem urniku, organizacija in kvaliteta sojenja sta bili zelo dobri, press center pa nam je nenavadno hitro posredoval natančne informacije, tako da smo vsak trenutek vedeli, kaj se na tekmovališčih dogaja. Tudi tekmovalni sistemi so bili primerni, saj so lahko dali realne uvrstitve, število nastopajočih pa je omogočilo, da so bile igre izpeljane v enem dnevu in na enem prizorišču.
Temu naj dodam še uspelo in domiselno otvoritev ter prisrčno
brest
zaključno slovesnost, pa je ugodna slika o prireditvi popolna. Tudi spremljajoče zadeve —• posvet o izvozu in likovni razstavi — so za takšno prireditev zelo primerne in bi kazalo s podobnimi oblikami nadaljevati.
Vsiljuje pa se mi pomislek, ali je smotrno v okviru SOZD prirejati .članske' in .mladinske' športne igre, saj vrsta tekmovalcev tekmuje na obeh, stroški pa se skoraj podvajajo.
Če igre primerjam z lesariada-mi, ugotavljam, da je bilo vsaj v naši ekipi tokrat manj tekmoval-
Brest na naj višji stopnici
nega duha, ker je bila konkurenca prešibka, saj so bili le trije, štirje favoriti in ni bilo treba tako .gristi’. Vendar vse to odtehta izredno prijetno tovariško vzdušje, ki je dalo tekmovanju poseben čar.
Z našim uspehom smo seveda zadovoljni, zlasti če upoštevamo,
35 let
Filmi novembru
i. n.
4.	11.
6. 11.
7.	11.
8.	11.
11. 11.
13. 11.
13. 11.
15. 11.
18. 11.
20.	11.
21.	11.
22.	11.
25. 11.
27.	11.
28.	11.
29.	11.
30.	11. 30. 11.
ob 16. uri in ob 19.30 — ameriška grozljivka MEGLA, ob 19. 30. — italijanski pustolovski film SAHARSKA PREVARA.
ob 19. 30. in 7. 11. ob 16. uri — ameriška kriminalka BALTIMORSKA KROGLA.
ob 19.30 — ameriška komedija ZADNJI ZAKONSKI PAR V AMERIKI.
ob 19.30 — češki ljubezenski film ROMEO IN JULIJA IN ANTI BABY PILULE.
ob 16. uri in ob 19.30 — francoska komedija GADJE MATURIRAJO.
ob 16. uri in 14. 11. ob 19.30 — hongkongški karate film SEDEM VELIČASTNIH BOJEV.
ob 16. uri in 14. 11. ob 19.30 — hongkonški karate film PLAVA LAGUNA.
ob 16. uri in ob 19.30 — italijanski western IMENUJEM SE NOBODV.
ob 19.30 — ameriška shrljivka STREL NI BIL IZBRISAN, ob 19.30 in 21. 11. ob 16. uri — ameriški akcijski film OKO ZA OKO.
ob 19.30 — angleška shrljivka VAMPIRJEVE LJUBICE, ob 19.30 — francoska komedija SLADKE PUSTOLOVŠČINE, ob 16. uri in ob 19.30 — ameriška glasbena komedija BRATJE BLUES.
ob 19.30 in 28. 11. ob 16. uri — hongkonška komedija VARNOST ZAJAMČENA.
ob 19.30 — ameriški akcijski film BRUBEBAKER.
ob 16. uri in ob 19.30 — jugoslovanski vojni film GREMO
NAPREJ.
ob 16. uri — ameriški akcijski film BRUBEBAKER. ob 19.30 — švedski erotični film VPRAŠALA BOM MAMO.
da smo imeli zaradi dopustov izredno kratke priprave. Zato bi kazalo prihodnje igre organizirati v juniju, saj bi to zahtevalo športno rekreativno dejavnost v delovnih organizacijah skoraj čez vse leto. Zadovoljni smo tudi, da je v naših ekipah vse več mlajših, novih tekmovalcev.
S prvimi športnimi igrami v okviru naše SOZD je bil led učinkovito prebit. Vsekakor moramo z njimi nadaljevati, saj bo to obogatilo športno rekreativno dejavnost delavcev, obenem pa utrdilo občutek povezanosti v naši sestavljeni organizaciji in v lesarstvu sploh.«
In še rezultati:
Mali nogomet: L LIK Kočevje, 13. BREST
Odbojka — moški: L TRISO, 2. BREST
Odbojka — ženske: 1. SAVINJA,
3.	BREST
Kegljanje — moški: L BREST Kegljanje — ženske: L SAVINJA,
2.	BREST
Streljanje — moški: L TP Brežice, 2. BREST
Streljanje — ženske: 1. SAVINJA,
2.	BREST
Šah — moški: L TRISO, 2. BREST
Šah — ženske: L BREST Namizni tenis — moški: L TRGOVINA, 3. BREST Namizni tenis — ženske:
L BREST
Igre spretnosti: L BREST Skupna uvrstitev:
točke
L BREST	412
2.	SAVINJA	360
3.	TRGOVINA	328
4.	KLI LOGATEC	274
5.	TRISO SL. GRADEC	248
6.	LIGNOŠPER	193
7.	TP BREŽICE	165
8.	LIK KOČEVJE	112
(Nastopilo je 20 ekip)
B. Levec
B
V SPOMIN
Po hudi in neozdravljivi bolezni je mnogo prezgodaj 21. septembra v 52. letu starosti umrl član kolektiva tovarne pohištva Martinjak Ivan TELIČ iz Gornjega jezera.
V temeljni organizaciji je bil zaposlen od 15. 2. 1979 na delih oziroma nalogah celjenje desk.
Pri svojem delu je bil vesten in marljiv delavec in je imel čut odgovornosti za družbeno lastni no.
Ostal nam bo v lepem spominu kot dober delovni tovariš.
Delovni kolektiv temeljne organizacije Masiva Martinjak
BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o.
Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC
Ureja uredniški odbor: Vojko KARMEL, Vik-tor JERIČ, Srečko KNAP, Jože KOROŠEC, Darko LESAR, Božo LEVEC, Franc MLAKAR, Danilo MLINAR, Janez OPEKA, Vanda ŠEGA in Franc TURŠIČ.
Foto: Jože ŠKRLJ
Odbor za obveščanje je družbeni organ upravljanja. Predsednik odbora:	Anton
PERČIČ.
Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov.
Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov In storitev v prometu, za katere se na plačuje temeljni davek ed prometa proizvodov (mnenje sekretariata za Informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. «1-1/72 z dne 24. oktobre 1974).
Brestovi športniki na likovni razstavi lesarjev v Celju
Košarkarji pred prvenstvom
Košarkarji v prvi slovenski košarkarski ligi, v kateri bo letos nastopila tudi ekipa Cerknica, začnejo s prvenstvom 6. novembra. Moštvo Cerknice se na prvenstvo pripravlja že od sredine avgusta. Odigrali smo deset prijateljskih tekem, tri pokalne tekme, ob praznovanju 35-letnice Bresta pa smo organizirali turnir, na katerem so poleg Cerknice nastopili še Helios iz Domžal, Triglav iz Kranja in Postojna. Rezultati:
HELIOS : TRIGLAV 115:83 CERKNICA : POSTOJNA 73:74 Za 3. mesto: CERKNICA : TRIGLAV 87:83 Za 1. mesto: DOMŽALE : POSTOJNA 94:61
Vse ekipe so bile zelo zadovoljne z organizacijo tekmovanja, izrazili pa so tudi željo, da bi turnir postal tradicionalen.
V ligi nas čakajo zelo težke preizkušnje, posebno v začetku, saj kar dvakrat zapored gostujemo: najprej v Domžalah, nato pa še v Mariboru. Ker se zavedamo, da si bomo obstanek v li-
gi zagotovili le z veliko samood-povedovanja, disciplino in odgovornostjo, zelo marljivo treniramo štirikrat na teden v športni dvorani v Cerknici.
Ogrodje ekipe, le-ta je od lanske sezone ostala brez treh najboljših igralcev, ki so odšli na služenje vojaškega roka, bodo letos sestavljali: Nele Božo (kapetan ekipe), Levec Tomaž, Klančar Andrej, Klemenc Franc, Drobnič Zdravko, Zakrajšek Franc, Kardum Simon, Šparem-blek Janko, Caserman Gregor, Okoliš Janez, Mlinar Ciril, Mlinar Samo in Jadrič Damir. Ker imamo zelo malo izkušenj, bomo za dosego postavljenega ci; lja, obstanka v ligi, potrebovali tudi precej športne sreče in pa seveda bučnega navijanja naših zvestih navijačev.
Poleg članov bodo letos tudi mladinci prvič nastopili v prvi slovenski ligi, kamor so se uvrstili z 2. mestom za ekipo Postojne v notranjsko — primorski ligi.
D. Jernejčič
Novo strelišče - odlični rezultati
Strelska družina BREST je 16 oktobra pod pokroviteljstvom Bresta organizirala strelsko tek movanje na novem 5-steznem polavtomatskem strelišču v cerkniški telovadnici.
Tekmovanje je bilo organizirano v počastitev občinskega praznika, 15. obletnice strelske družine BREST in 35. obletnice BRESTA.
Sodelovalo je nad 50 tekmovalcev in tekmovalk iz različnih krajev Slovenije. Vse prijavljene ekipe niso prišle zaradi vse težje preskrbe z gorivom. Vsem sodelujočim je bil v kratkem govoru najprej prikazan 35-letni razvoj Bresta. Po podelitvi priznanj za športne dosežke je bilo tovariško srečanje.
Doseženi so bili odlični rezultati, saj je pri moških kar 12 tekmovalcev doseglo 170 in več krogov. Z novim strelišče je dosežena tudi večja varnost. Strelci se ne gibljejo po strelišču, ampak sami premikajo tarče prek mehanizma.
Rezultati:
Ekipno — moški
krogov
1.	POSTOJNA	714
2.	TITAN Kamnik	693
3.	BREST I.	684
4.	ŽELEZNIČAR Maribor	671
5.	BREST II.	648
6.	KOVINOPLASTIKA Lož	631
7.	BREST — mladinci	597
Posamezno:
1.	BELOBRAJDIČ Milan — 180 krogov, Postojna
2.	DEKANJ Adam — 179 krogov, Postojna
3.	ZORE Franek — 178 (89) krogov, TITAN
4.	ISTENIČ Marjan — 178 (88) krogov, Postojna
5.	BARANJA Karlo — 177 (88) krogov, Postojna
6.	MAHNE Franc — 177 (87) krogov, BREST
7.	GRLICA Franc — 176 (86) krogov, ŽELEZNIČAR
8.	KRAŠEVEC Stane 176 (86) krogov, BREST
9.	URANKAR Zdravko 174 (89) krogov, TITAN
10.	KRIŽANČIČ Ivan — 174 (88) krogov, ŽELEZNIČAR
Ekipno — ženske
krogov
L TITAN — Kamnik	444
2.	ŽELEZNIČAR Maribor	433
3.	BREST I	417
4.	KOVINOPLASTIKA	389
5.	BREST — mladinke	351
Posamezno:
L Sivec Jasna 164 krogov, BREST
2.	PERŠIN Francka 158 krogov, TITAN
3.	ULE Anica 156 krogov, BRES f
4.	FLERIN Julka 152 krogov, TITAN
5.	SERNEL Marinka 148 krogov, BREST
F. Mahne
NAŠI UPOKOJENCI
13. septembra je odšla iz TOZ^ Masiva, tovarna pohištva Mart1' njak, v pokoj naša dolgoletna delavka Marija TOMŠIČ, iz Mart1' njaka.
V naši tovarni je bila zaposlen3 od 15. 8. 1947. leta. Delala je n3 različnih opravilih oziroma naj^ gah. V pokoj je odšla z opravi)3' nja del na nad miznem rezkarj* 13' Delovni kolektiv se ji za njen nesebično in marljivo delo zah v3 ljuje in ji želi še mnogo zdrava let.
Delovni kolekb3 temeljne oi~§3iiiz£tci j e