Ktere zgodovinske podobe in kako pa naj se jemljo v I. — 3. razrednej šoli?(Konec cf. 1. 17.) Na podlagi beril naj se obravnava zgodovina, pravi postava. S tem bi bila zgodovina iz slovenskih šol toliko, kolikor odstranjena, ker se v slovenskih berilih, katera so bila sostavljena še preden se je vpeljala zgodovina v ljudske šole, zgodovinske tvarine ne nahaja nič. Prav dobro je toraj prišla brošurica MPripovesti Štajerske". A vendar, če se tu smejo prosto ia ne prisiljeno izreči lastne misli, tak se sraelo terditi more, da ona brošurica ne ugaja skoz in skoz. Po mojem mnenji naj bi se zgodovina v ljudskej manj razrednej šoli predaašala v kratkih, v zanimivem slog u pisanih povedkah, katerih naj bi bila, vsaka sama zase, uže nekaj celega. Iz posameznih djanj naj bi odsevale duševne kreposti ali slabosti v kolikor mogoče živih barvah. Suhi zgodovinski dogodjaji na otročje serce malo vplivajo, naj bi se v narodnej šoli popolnoma izpustili, ali pa primerno za mladino predelali. V narodnej šoli naj bi spodbudljivi, na serce vplivajoči momenti imeli prednost pred zgodovinsko vrednostjo. V zadevi izbiranja zgodovinskih podob sem jaz tega mnenja, da naj se začenja vselej z naj bližjimi, kakor pri zemljepisji; toraj po času in kraji najbližja pripravna zgodovinska tvarina. Posebno bi bilo paziti, da se kot temelj jemljo zgodovinsko podobe iz domovinske povestnice, in tukaj v pervej versti narodne pravljice in pripovedke iz dotične krajine, iz okraja in potem iz dežele. Tako potem iz sosesknih dežel, iz našega cesarstva itd. — Po takim bi bilo zgodovinsko podučevanje večje vrednosti, pa tudi zanimiveje. Tako zgodovinsko blago bi bilo treba mej ljudstvom in pa po knjigah nabrati in potem, bodi si uže v berilih ali pa v malih brošuiicah, ponatisniti. Na to bi se potem še le jemala zgodovina po raznih dobah. Naj perve naj bi bile toraj narodne pravljice in pripovedke. Tem naj bi sledile bijografije nekaterih slavnih mož, i njib zasluge za narod. Našemu narodu na pr. so iz raznih stališč priljubljeni in zasluženi možje: Slomšek, Vodnik, Janežič itd., itd. V kratkih obrisih naj bi se oraenilo njihovo življenje in delovanje, ter vrednost njunih del za potomce. Glavne poteze 0 vojskah 1866 in 1859 itd. polagoma po važnosti in po letih nazaj grede. Turško-slovanske in turško-avstrijske vojske — Hcrbart Turjaški, Ivan Tatenbach, Celjski grofi itd. Oblega Dunaja 1529. Avstrijska dinastija — grof Habsburški, njegovi nasledniki, kolikor mogoče v posameznih pripovedkah in zgodbab. Naj novejše znajdbe, železnice, telegraf in drugi stroji; tisk, papir, pisanje, ure itd. Kacianar, Svatopluk, Kocelj, kralj Samo; Ciril in Metod, Slovani in starodavna ljudstva. Blizo taki naj bi bil obseg zgodovinskemu predmetu v ljudski šoli.