UCTEUSK
Glasilo jugoslovanskega uilteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati »amo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je poiiljati franko.	Učiteljski TovariS izhaja Tsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . -J0-— K pol leta .... 20-— „ četrt leta .... 10— „ posamezna številka po 80 vin.		Z» oznanila je plačati od enostoipne petit-vrste, ee se tiska enkrat . . SOvin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja uvršeenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/10. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine Se 45 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstva naročnine posebe plačevati.	
Učiteljski kongres v Beogradu določen za 18. julij!
Vodstvo Zaveze je prejelo iz Beograda tole brzojavko: Kongres učiteljstva odložen za 18. julij. To je skrajni rok. Odlaganja ne more više biii. Predsednik: Dim. So-kolovič.
Učiteljsko udruženje v Beogradu je bilo prvotno sklenilo, da se vrši kongres dne 23. maja t. 1. na bšnkoštno nedeljo. Toda v tem času bi se moglo le majhno število učiteljstva iz daljnih pokrajin naše kraljevine udeležiti kongresa. Zato so vse organizacije posredovale, da se kongres preloži, kar se je tudi zgodilo.
Kongres se bo torej nepreklicno vršil dne 18. julija 1920. Na nas je sedaj, tovariši in tovarišiee, da bo udeležba iz Slovenije kar najmnogobrojnejša. Agitacija za to se mora takoj pričeti. Okrajna učiteljska društva naj skličejo čimprej društvena zborovanja, na katerih naj se posvetujejo, kako omogočiti častno udeležbo. Vsako društvo mora biti dobro zastopano one dni v Beogradu! Tudi vodstvo Zaveze bo delovalo na to, da preskrbi udeležnikom če ne brezplačno, pa vsaj znižano vožnjo po železnicah in cena prenočišča v Beogradu.
Tovariši, tovarišiee, takoj na delo, na marljivo delo!
Vodstvo Zaveze:
Blagajnik:	Predsednik:	Tajnik:
Fr. Luznar. L. Jelene. Vil. Rus.
Nove gmotne zahteve javnih nameščencev.
Dne 16. aprila se je vršil ob 8. zvečer v veliki dvorani „Uniona" shod javnih nameščencev v zadevi gmotnega položaja in nove regulacije prejemkov. Dvorana je bila nabito polna, shoda se je udeležilo tudi učiteljstvo ljubljansko in bližnje okolice skoro polnoštevilno. Govorniki: gg. Lilleg, Vojska, Reisner, Urbančič, Tavčar so z ostrimi besedami bičali vlado, ki ne stori ničesar proti vedno naraščajoči draginji. Javni nameščenci so tako prisiljeni staviti zopet nove zahteve: in sicer naj se no-vemberske plače lanskega leta v kronah stavijo al pari z dinarji.
Zahteve organizacije javnih nameščencev, ki se jih je stavilo vladi, so sledeče:
1.	Vsak javni uslužbenec ima z veljavnostjo od 1. aprila prejemati najmanj službene prejemke v izmeri današnjim draginjskim razmeram odgovarjajočega eksistenčnega minima. Priznavamo upravičene razmero diferenciranja službenih prejemkov po kvalificirani strokovni službi in službeni dobi.
2.	Zahtevamo odmero službenih prejemkov na podlagi razmerja, kakor je bilo 1. novembra.
3.	Zahtevamo, da se prejemki od 1. aprila določijo v razmerju 4: 1 K prejemkom od 1. novembra 1919.
4.	Zahtevamo, da se upokojencem prizna pravica do polnih pokojninskih prejemkov neglede na to, ali imajo privatni zaslužek ali ne.
5.	Zahtevamo, da dobi vsak upokojenec pokojnino v enaki odstotni meri od sedanjih prejemkov aktivnega uslužbenca njegovega čina, kakor je to bilo pred nastopom draginjske doklade.
6.	Zahtevamo, da se vsem našim zahtevam čimprej ugodi, najkasneje pa do 15. maje 1.1.
7.	Zahtevamo enkratni nabavni prispevek, in sicer za neoženjeue oziroma ne-omožene 2000 K, za rodbine pa 4000 K.
Ker ima učiteljstvo že dinarske plače, je podal v imenu ,Zaveze jugoslovanskega učiteljstva", ki je celotno včlanjeno v osrednji organizaciji javnih nameščencev, predsednik tovariš .Jelene nastopno
izjavo:
Učiteljstvo, organizirano v „Zavezi jugoslovanskega učiteljstva" v Ljubljani, se solidarno pridružuje izjavam ostalega državnega uradništva in izjavlja:
1.	da vztraja na svoji načelni zahtevi, da se uvrsti v pragmatiko ostalega državnega uradništva z analogno t. j. dovršeno srednjošolsko izobrazbo;
2.	da zahteva, dokler se to parlamen tarnim potom ne izvede, povisek k dosedanjim prejemkom v obliki draginjskih doklad, s katerimi se popolnoma zjednači z vsakokratnimi prejemki ostalega državnega uradništva z isto izobrazbo, isto službeno dobo in istim številom družinskih članov:
3.	za meščansko-šolsko in strokovno učiteljstvo je računati prejemke za en či-novni razred višje;
4. Sorazmerno z vsakovrstnimi poviški aktivnega učiteljstva se imajo zvišati prejemki tudi upokojencem.
Vladi se je stavil termin do 15. maja. Povisek naj se uveljavi od 1. aprila nadalje.
L. JELENC:
Jezijo se . . .
Odbor Slomškove zveze je objavil v v svojem glasilu »Slovencu« dolgovezno poslanico vsem podružnicam in okrajnim učiteljskim društvom v Sloveniji. Na široko so vrgli svoje mreže in nadejajo se bogatega lova. V naše strnjene vrste so posegli in kal razdora hočejo vreči med nas. Naša okrajna učiteljska društva so zavedna dovolj, da vedo sama brez pomoči odbora Slomškove zveze najti pravo pot in ukreniti ono, kar ima biti v korist n blaginjo učiteljskemu stanu in napredku šole.
Ker pa odbor Slomškove zveze v po-Htiškem svojem glasilu objavlja stvari, ki ne odgovarjajo resnici in v svoji neorien-tiranosti potvarja dejstva, hočem razmere med našo Zavezo iti Slomškovo zvezo pojasniti v kratkih besedah.
Torej učiteljski svet! Tu se je ustanovil, da bi na skupnih sestankih razpravljali o obče učiteljskih vprašanjih. Bili i smo mnenja, da je to mogoče. Toda komaj smo imeli dve seji, smo se že uverili, da člani učiteljskega sveta, ki jih je Slomškova zveza poslala v ta odbor, deloma j ne smatrajo te institucije za resno, de-| loma pa hočejo porabiti te sestanke v to, da se točno informirajo o vieh naših namerah. ukrepih in sklepih, skratka, da bi bili informirani o vw m našem delovanju in nas tako lažje posnemali, saj itak hodijo v vsem svojem delovanju za nami in nas posnemajo. Sklepov, ki so se storili na teh dveh sejah učiteljskega sveta, se niso držali, in so v nasprotnem smislu za hrbtom istega pošiljali vloge na ro-verjeništvo za uk in bogočastie. Tajnik, ki je bil vzet iz njih srede, ni spisal nobenega zapisnika in rekel predsedniku, ki ga je zahteval od njega, da je pač nekaj sestavil, pa vrgel vse skupaj v peč. Videli smo in spoznali, da smo se prenaglili z ustanovitvijo učiteljskega sveta, ki se ni bil ustanovil na pobudo Slomškove zveze.
kar napak trdi odbor; misel je bila izšla iz upravnega odbora naše Zaveze. To omenim samo mimogrede.
Odbor Slomškove zveze je posebno
ponosen in polaga veliko važnost na resorna jo, ki so jo sprejele podružnice blomskove zveze in nekatera naša okrajna učiteljska društva, na resolucijo, ki govori in z veliko vnemo nagovarja na ustanovitev skupnega stanovskega učitelj-skega udružeja v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Meni pa se vidijo te resolucije čisto nepotrebne. Že takrat, ko so jih z velikim navdušenjem sprejemali na zborovanjih je bila ustanovitev naše stanovske osrednje organizacije gotova stvar. Udruženje je že tako rekoč ustanovljeno. Gre samo za čas, kedaj se to javno na slavnostnem zborovanju izreče, ali dne 23. maja t. 1. kakor žele naši tovariši v Becgradu, ali kakor zahtevajo j druge organizacije v mesecu juliju ali av-j gustu zavoljo lažje in večje udeležbe od naše strani.* Res je pa tudi, da Slomškova zveza kot taka ne more vstopiti v udruženje in to iz enostavnega vzroka, ker so podlaga snujoči se organizacije okrajna učiteljska društva in ne učiteljske zveze. Tisti člani Slomškove zveze, ki bodo hoteli biti člani našega stanovskega udruženja. bodo morali pristopiti k okrajnim učiteljskim društvom, v nasprotnem slučaju bodo ostali izven udruženja. Nikakor se pa s tem ustanovitev ne prepreči, kakor mislijo nekateri naši tovariši. Dalje se pritožuje odbor Slomškove zveze nad tem, da nismo hoteli poslati zastopnikov, s katerim bi bilo možno sestaviti pogoje za ustanovitev strokovne organizacije. Čemu sestavljati pogoje za ustanovitev korporacije, ki je že ustanovljena? Saj so se obrnili preko Zaveze v Beograd po informacije. Drugačnih navodil pa jim tudi beograjski tovariši ne morejo dati, nego sem jih napisal v gornjih vrsticah. Torej v okrajna učiteljska društva!
Odbor Slomškove zveze menda res misli, da je v svoji poslanici napisal zgodovino ustanavljanja naše osrednje orga-
* Kakor je razvidno iz brzojavke, priobčene v današnji številki našega lista» ; se vrši učiteljski kongres v Beogradu de-! fnitivno dne 18. julija t. 1. Opom. ured.
LISTEK.
I. komorni večer godalnega kvarteta Zika.
(R. Zika: I. gosli, K. Sancin: II. gosli, L. Černv: viiolu, I Zika. čelo: s sodelovanjem prof. .]. Ravnika: klavir.)
Komorna glasba spada med najlepše, kar nam nudi instrumentalna glasba. Prvotno je služila le za domačo zabavo skladateljev ali pa se je proizvajala v ožjem krogu liubiteijev glasbe. Od števila proiz vajalcev je bila odvisna navadno tudi skladba sama. tako da ie potreba pravzaprav povzročila pestre zasedbe, ki iih nahajamo v tej vrsti glasbe (kvartet, trio itd. itd.) Najbolj se je priljubi' godalni kvartet in to kot najpopolnejši zastopnik komorne glasbe. Udomačil se je polagoma na vseh koncertnih otirih; s tem je sicer Pridobil na ugledu, izgubil pa na čaru intimnosti, ki ga je imel prej. Iz dvodelne pesmi in skromne sonate so postali kvarteti mogočne skladbe s sinfoničnim zna-
čajem, ki nam lahko služijo za merilo komponistovih zmožnosti.
Modern kvartet zahteva od proizvajalcev veliko tehnično potenco in absolutno razumevanje skladbe. Vsak mora biti popolnoma samostojen umetnik, ki je zmožen brez dirigenta pravilno tolmačiti intencije skladateljeve, To moramo imeti pred očmi. ako hočemo primerno oceniti delo g. primarija in ostalih članov kvarteta. Najbolj pa moramo biti hvaležni g. Ziki za inicijativo. da ie oživel zopet komorno glasbo, ki ie s Talichom menda popolnoma izginila iz naše koncertne dvorane.
Od obeh kvartetov vzporeda je najboljši Dvorakov F-dur kvartet. Ki ga prištevamo med najpopolnejša dela kvar-tetne literature. Posebno prvi stavek je radi svoje tematike in polifonije pravi biser. Čajkovskega kvartet je. akoravno tudi prvovrsten, vendar boli mehek in ne tako karakterističen kakor Dvofakov. In terpretirana sta bila oba izborno. Malo medel se mi je zdel prvi stavek D-dur in Finale F-dur kvarteta. Ostali stavki so bili iako dobro proizvaiani — naravnost
mojstersko pa Andante (D-dur) in Lento (F-dur). ki so se odlikovali posebno po fi • nem niansiianju in preciznem igranju. Majhen nedostatek je bil v tem. da ni bilo popolnega ravnotežja med 1. vijohno in čelom na eni in med II. viiolino in vijolo na drugi strani. (Ton drugih dveh je bil polnejši.) Na kvar tonu je bila tu pa tam uporaba umetnih potez loka : s d i c c a t a (sautillé) in neke vrste p i c c h i e t-t a t a. V kvartetu, pri tem majhnem številu sodelujočih, se morajo rabiti kolikor mogoče zvočne poteze. Sautillé ne bi smel biti tako sekan in suh, ampak sočnejši. Ker so ga mestoma vsi štirje enakega uoorabliali, mislim, da ie bilo namenoma. To ie dalo tudi Finalu DvoFakovega kvarteta premalo moči, ki je bil drugače kot celota brilantno proizvajam
Izborno je bila prednašana tudi Sin-dingova Serenada za 2 gosli (R. Zika, Sancin) in klavir (prof. Ravnik). Kakor lep, ne vsiljiv glas čela, se je vpletel med kontrapunktirajoča glasova vijolin, klavirski part. Občudovati sem moral neprisiljeno. tematično in tehnično dovršeno igrani« g. prof. Ravnika. Noben motiv
tudi najmanjši ni ostal zanemarjen in vendar ni bil klavir nikjer vsiljiv, tudi ne preglasen. kakor se to večkrat dogaja.
Usr>eh večera je bil popoln, tako, da je moral kvartet vsled zasluženega, ne ne-haiočega aplavza dodati še eno skladbo, Občinstvo ie tudi razumelo oomen komornega večera, zato ga je oosetilo v nenavadno velikem številu. (Želeli bi. da bi se prihodnji, ki bo kakor upamo kmalu sledil prvemu, ne vršil več v dvorani Nar. doma. Ako mora že slavna poštna uprava, rekvi-rirati Filharmonično dvorano za starega avstrijskega šimelna — sai ni menda razen starih recepisov nič pametnega tam spravljenega -— bi bilo umestneie. da bi se vršil koncert v Unijonski dvorani. Dvorana Nar. doma je premalo akustična in oder. ki tam stoji, več škodi kakor koristi, ker ii odvzame resonanco zadnje stene in stropa nad njim.)	Ado Gg.
aaaaaaDaaDODaaoaoDDaaaDDaaaaiKiBD
Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!"
HttBPHBMBMBaUHHttBHNHMM»
nizacije. Ne. ni zgodovina to, potvorba j dejstev je. ki kaže kako slabo je o vsem • tem informiran odbor Slomškove zveze! j Najbolj pa kaže to s tem. da v svoji zlob-nosti trdi, da hoče vodstvo Zaveze vprašanje ustanovitve udruženja spraviti s sveta, tisto vodstvo, katerega člani imajo mnogo zaslug, da se je udruženje ustanovilo. Vaš poskus, tovariši v Slomškovi zvezi, ki ga nameravate s svojo poslanico, bo samo udarec v vodo. Podobni ste svetopisemskim devicam, ki so zamudile svoje ženine. Prepozno in zamujeno!
aoaooaaoaaoonaaoanaannaaaaaaaana
Pristopite k „Jugoslovanski Matici!"
aaonnoaoaaaannaaanHBaaapotiaaatjano
DR. P. STRMSF.K:
O predlaganem učnem načrtu za slovenščino na naših srednjih šolah.
Šolska oblast je razposlala strokovnim učiteljem učni načrt za slovenščino, da izrečejo svoje mnenje, na kar bo po-verjeništvo načrt odobrilo. Želim se tukaj dotakniti dveh načelnih vprašanj:
I.
Načrt, kakršnega imamo v rokah, suoji na strogo slovenskem stališču. Tega ne spremeni niti ozir na »najvažnejše pojave srbohrvaškega in po možnosti tudi svetovnega slovstva«. Načrt prezre, da odslej slovenščina ni več samo predmet, temveč tudi edini učni jezik. Učitelj slovenščine mora tolmačiti poleg slovenske slovnice in slovenskega slovstva tudi razvoj tujih književnosti. Če se to ne bo zgodilo, se bo naš duševni horicont zožil v novi domovini, akoravno te naloge tudi nemščina ni vršila docela. Očetje avstrijskih učnih načrtov so smatrali nemščino za cvet svetovnega slovstva in se ozirali le na Shakespeareja ter semtertje na Danteja, Miltona, Mollierja, Rousseauja, Bvrona in Zolaja. Vsi drugi, posebno pa Rusi, so jim bili tuji. Ker v tem ne smemo slediti nemškemu načrtu, je treba, da se že v načrtu odloči najmanj en tečaj v ta namen, da se govori o razvoju tujih slovstev: nemškega, francoskega, laškega, češkega, ruskega, poljskega, pa tudi španskega in nordijskega. Ker ne gre toliko za imena ali celo za letnice, je treba podajati povsod kratko vsebino najboljših del. da se tako morejo razbrati glavne misli in smeri. Kolikor je treba, naj se doda privatno čitanje originalov in dobrih prevodov.
Najpripravejši čas za to je prvi tečaj zadnjega leta, da se na tak način poglobi razumevanje jugoslovanskega slovstva, ki ga je v drugem tečaju itak ponavljati za zrelostni izpit.
Dalje pa Je treba pojasniti tudi vprašanje srbohrvaščine. Učni načrt se ne ozira ne na slovnico in ne na slovstvo srbohrvaško; iz tega se da sklepati, da naj ostane srbohrvaščina predmet zase. Temu pa moramo odločno oporekati.
Najidealneje bi seveda bilo, da bi bili slovenščina in srbohrvaščina združeni v eni roki; pa kaj, saj večkrat slišimo, da sta komaj dva Slovenca, ki govorita čisto srbohrvaščino; vsi drugi pa le neko mešanico. Zato je tudi treba, da ostane hrvaščina kot jezik, kjer je le količkaj mogoče, v rokah rojenega Hrvata: slovstvo pa se ne sme nikdar ločiti od slovenskega. Prej je mogoče deliti domo-vinoznanstvo v zgodovino Slovencev, Hrvatov in Srbov; v kulturnem oziru pa so bili stiki ves čas tako ozki, da jih ne gre sedaj umetnim potom ločiti. Le pomislimo na mogočni vpliv Ciril-Metodovega dela, na dobo reformacije, ko je skušal Ungnad poluteraniti vse Jugoslovane, na proti-•-eformatorje, ki so ustvarili književnost v Bosni, prosvetljeno dobo, ki je vzbudila slavonsko knjigo in znova poživila srbsko književnost: vse samo sile. ki so ravno tako mogočno vplivale na slovensko književnost. Kako je mogoče tolmačiti Preše-ren-Vrazovo nasprotje, a prepuščati iliri-zem tovarišu Hrvatu? Ali naj mar oba učitelja nonavljata isto snov. vsak iz svojega vidika in tako sedaj raztrgata ono, kar nam je bilo skupno vkljub mogočnim, a nam sovražnim političnim silam?
Jugoslovanska kulturna povestnica naj pride kot en predmet v šesti in sedmi razred naših gimnazij (na drugih šolah sorazmerno) s štirimi tedenskimi urami, da bo mogoče najvažnejša dela tudi v šoli obravnavati. Učna uprava naj skrbi za dobre in bogate čitanke, potem pa za cenene izdaje naših nailx>ljših del. Učitelji slovenščine se bodo gotovo i veseljem lotili, študija srbohevatske književT tresti, pa tudi svetovne literature, sai se
bodo zavedali, da uce nekaj celotnega in ne samo nekaj ozko omejenega, kar bi b'la slovenščina po predloženem učnem načrtu. Učni načrt naj nam poda potrebna navodila in naj nam odmeri zadostno šte-viio ur.
V	Srbiji in pri nas.
V	predzadnji številki »Učit. Tovariša« smo čitali, na kaj se vse ozira srbska naučna uprava pri podelitvi raznih učiteljskih mest. Prosilec mora odgovoriti na 20 vprašanj. Znano je. da se vrlo upošteva tam delo na književnem polju i" kulturno delo izven šole. Kako pa pri nas? Pri nas pa v prvi vrsti protekciju in sorodstvo. Naš višji šolski svet se na kako izvenšolsko delo jako malo ali pa celo nič ne ozira. Ne razume tega, da je učitelj ki je vajen izvenšolskega, kulturnega deia, ki posveča ves svoj prosti čas svojemu narodu, tudi v šoli delaven in marljiv. Ljubši mu je učitelj, ki hodi samo radi tega v šolo, da potegne prvega svojo plačo, ljubši oni, ki misli le na posteljo in svoj želodec. Gospodje! Kdor ni dela vajen zunaj šole. ta tudi v šoli ne dela ali kdor se boji izvenšolskega dela, temu tudi šola ne diši.
Ako pa pridemo tako daleč, da se bodo zapostavljali naši najboljši tovariši, tov., ki delujejo že leta in leta, nekateri celo svoje življenje za blagor, napredek in procvit naroda, potem žalostna nam majka! Potem se bo pač vsakdo stokrat premislil posvečati svoj prosti čas izven-šolskemu delu. Učitelj ne sme biti samo učitelj in vzgojitelj mladine, ampak tudi naroda. Le takega si predstavljamo za pravega in zavednega slovenskega učitelja. Mnogokrat se sliši, da nima vsak talenta in veselja za izvenšolsko delo. Nerazumljivo pa 'nam postane potem vprašanje, kako naj imajo dotični zmožnost in veselje za uspešno delo v šoli. Zato pravimo in to je naše trdno prepričanje, da se le lenuhom ne ljubi delati naj si bo potem že v šoli ali izven šole.
Take parasite, ki hočejo delavnim in zmožnim učiteljem odjedati boljša mesta.^ moramo imeti stalno v evidenci, in dolžnost je naše organizacije, da posveča v tej smeri največjo pazljivost in pozornost. To je korupcija, proti kateri se mora boriti organizacija z vsemi sredstvi. To je v prvi vrsti nujno in potrebno, potem pride šele drugo.
Srbsko učiteljstvo je vzgojilo svoj narod tako v šoli. kakor izven šole. To delo srbskega učitelja je prineslo srbskemu narodu svetovno slavo in svobodo, ovenčano z uspehi, kakršnih ne pozna svetovna zgodovina. To pa zna in ve ceniti srbska naučna uprava.
Sramotno je tudi za naš stan, da hočejo nekateri neznačajneži odjedati razna učiteljska, zlasti pa nadučiteljska mesta na ta način, da se vrinejo na kako šolo, na kateri deluje kak tovariš celo vrsto let in o katerem se ve, da radi tega reflck-tira na ono mesto. Ker je mogoče nekoliko starejši, pa si misli: Jaz sem starejši, vpoštevati me bodo morali.
Takih slučajev je v zadnjem času več in nas le veseli, da se višji šolski svet ni vsedel povsod na te limanice.
Učiteljski zastopniki bodo morali izvajati strogo kontrolo, ako hočemo, da se našega učiteljstva ne polasti letargija in mlačnost. Zahtevamo na vodilnih mestih delavnih in mislečih tovarišev, ne pa zaspancev. To mora imeti pred očmi tudi najvišja šolska oblast v deželi, zavedajoč se važnosti vsestransko delavnega učiteljstva za osvoboditev naše neodrešene domovine.
Le v tej smeri leži spas in bodočnost našega stanu in našega naroda. I. J.
ŽIHFR:
Iz življenja upokojenega učitelja.
Bil je sin vdove iti pet let star, ko mu je umrl oče. S pomočjo blagih dobrotnikov, se mu je posrečilo dovršiti spodnjo realko in učiteljišče v Mariboru. Navdušen in vesel je vstopil v učiteljski stan. Učiteljval je nad 44 let, od teh 41 na eni in isti šoli. Deloval je uspešno. Njegov šolski vrt, da-si neugodno ležeč, je bil iz-boren; radi so ga prišli ogledovat tovariši, a tudi lajiki. Okoli šolskega poslopja je nasadil sadna drevesa, zid so kinčale marelice in vinska trta. Tovarišem je dajal cepike žlahtnih dreves in sadik raznega gnničja brezplačno, ravnotako sadna drevesca iz šole izstopivšim učencem v spomin, nad tisoč drevesc pa revnim posestnikom. Podarjeni so mu radi pripovedovali po mnogih letih, da jim rode drevesa krasen sad, katerega prodajajo po lepi ceni. Učence je poučeval v cepljenju
dreves in trt; dečki, ki so se naučili, so hodili cepit trte v sosedne kraje ter siza-sluzili lep denar. Lanajst pismenih pohval in priznanj je dobil za to delovanje od šolskih oblastnij. Da si službojoč v najdražjem kraju celega okraja, je bil upokojen po 3. plač. razredu, kajti nadzornik-renegat mu ni bil naklonjen zaradi njegove narodnosti in pa zaradi njegovega neupogljivega tilnika. — Imel je sedem o'.rok. Koor pozna 3. plačilni razred, si lahko predoči, kako težka je bila »stanu primerna« vzgoja in šolanje in to tembolj, ker ni imel nobenega privatnega premoženja. — Pa vzgojil jih je vendar in kakor še sedaj rad s ponosom naglasa, vzgo-i:'l jih je v narodnem duhu torej za narod in za državo. Ko pa je začel slabeti, šel je v pokoj. Pokojnino je dobil nakazano iz Gradca 295 K mesečno, katero je pozneje višji šolski svet v Ljubljani zvišal na 425 K. Draginjske doklade ima 300 K, toraj skupaj 725 K, čitaj: sedemstopeiin-dvajset kron! Star je čez 70 let, žena precej nad 60: potrebujeta slabotnežu-Uidi strežnico. Strežnica, mora dobiti raz-ven plače tudi jesti in to pri tej grozni draginji! Obleka gre h koncu in obutev je raztrgana. Pomislite, ljudje božji, na kak način si bodeta reveža to nabavila.
Bolezen potrka tudi zelo rada pri starih ljudeh, pa zdravnik je za upokojenca predrag, ravnotako zdravila. Zdravilo proti pljučnemu kataru, ki je stalo pred 6imi leti nekaj žez eno krono, stane sedaj 16 K 80 vin. Bivši dež. šol. nadzornik Linhard je nekdaj nahrulil bo-lehavega učitelja, ki ga je prosil, da bi mu posredoval za denarno podporo: »F.iu Landlehrer braucht keinen Arzt und keine Apotheke, er soli' sich mit Hausinitteln behelfen.« — Potožil se mi je tovariš, da ima bolane oči. Svetovali smo mu, naj gre v Ljubljano k specijalistu. Z mesečnimi 700 K si tega ne more privoščiti in če tudi mora oslepeti. Na mesec marec se je ta družinica veselila, ker bilo je citati, da bodo draginjske doklade zvišane tudi upokojencem. Sklenila je, da si bode s priboljškom nabavila podplate za slabo obuvalo. Pa kako žalostno presenečenje! Prišla je nakaznica glaseča se samo na 701 K, 24 K se je odtegnilo kot dohodninski davek. Rekel mi je dotičnik ves potrt, da si želi samo še skorajšnje smrti Znane so mi tudi druge obitelji učit. upokojencev, ki v pravem pomenu besede stradajo in zmrzujejo. Ako primerjamo draginjske doklade železničarjev in orožnikov z onimi učiteljev upokojenev, se nam lasje ježivo. Prvi imajo 800 do 1500 I< mesečnih doklad. zadnji pa 300 K. Pa kaj hočejo? Štrajkati ne morejo, a država jih sploh ne potrebuje! Upokojenim učiteljem se godi kakor prevžitkarjem, kateri imajo nehvaležne naslednike.
Vsak stan deluje, da se preživi. Obrtniki in trgovci morajo gledati, da si kaj prigospodarijo za starost. Vsak stan ima dolžnosti napram državi. KakoT posameznik ne more več delati, gre v pokoj. Država in narod nimata več pozneje od njega koristi za občni blagor. Drugače pa je pri učiteljstvu! Učitelj, ki je uspešno de'o-va! več desetletij, ni koristil državi in narodu samo za čas svojega službovanja! Še po njegovej smrti govori ljudstvo o njem in pripoveduje, česa se je pri njem naučilo in za kaj mu je hvaležno. In to velja za vse učitelje, torej ne samo osnovnih, ampak tudi srednjih, visokih in drugih šol. In ti, ki so vse svoje moči izčrpali za narod in državo, morajo kot upokojenci trpeti pomanjkanje! Po smrti takih revežev se čita med drugim v časopisih. da je N. N. dolgo let poučeval z najboljšimi uspehi in da je s tolikimi leti še! v -zasluženi« pokoj. V zasluženi pokoj? A1; je zaslužil tak pokoj, da je moral radi pomanjkanja v prezgodnji grob? Jugoslavija! Tudi učitelji-vkopojenci so pomagali tebe graditi! Usmili se jih. bodi jim pravična, olajšaj jim zadnje dneve njihovega življenja!
Iz naše organizacije.
Skupite zadeve.
+ Razglas, Po sklepu upravnega odbora Zaveze z dne 1. aprila t. 1. se bo vršilo letošnje zborovanje Zavezine delegacije v prvi polovici meseca septembra v Celju. Okrajna učiteljska društva morajo že sedaj skrbeti, da izvolijo za to zborovanje svoje delegate. (Po § 7, lit. e.) odpošlje vsak Zavezin član (§ 4.) na Zave-zino delegacijsko zborovanje vse predsednike, odnosno od teh določene namestnike, vsem posameznim deželnim organizacijam (zvezam) včlanjenih društev. Vrhutega izvoli vsako teh društev do 50 članov po 1 delegata, s 50 do 100 članov po 2 delegata, s 100 do 200 članov I po 3 delegate itd. Vsakemu delegatu se | izvoli namestnik. Vsak delegat je dolžan
udeležiti se delegacijskega zborovanja Zgoraj imenovan § 4. se glasi: „Zavesi lahko pristopijo vse deželne zveze učiteljskih društev; kjer takih zvez ni, pa učiteljska društva".
Tovariše predsednike Zavezinih društev prosimo, da postavijo na dnevni red prihodnjega društvenega zborovanja volitev delegatov, izvoljene delegate prijavite takoj vodstvu Zaveze.
Obenem poživljamo vse svoje članstvo, da ob pravem času prijavijo predloge in nasvete za delegacijsko zborovanje, da se morejo odseki posvetovati o njih in izdelati svoje poročilo.
To bo zadnje Zavezino zborovanj«. Ta dan bo položila račun o svojem 33 letnem delovanju. Zato pričakujemo, da temu važnemu in pomembnemu zborovanju ne bodo prisostvovali le delegati, temveč da pohiti tiste dni v Celje mnogo učiteljstva iz vseh pokrajin Slovenije!
Vodstvo Zaveze:
Blagajnik: Predsednik: Tajnik;
Fr. Luznar. L. Jelene. Vil. Rus.
Društvene vesti.
4- Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj zboruje dne 2. maja popoldne ob eni uri v Kranju v Ijudskošolskeui poslopju z naslednjim dnevnim redom: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev odbora, pregledovalcev računov in delegatov za Zavezino zborovanje. 4. Slučajnosti. — Popoldne ob treh je skupna pevska vaja okrajnega učiteljstva s kranjskim čitalniškim pevskim zborom. Pevke in pevci naj prinesejo note s seboj. Kdor ni navzoč pri tej generalni pevski vaji, n« more sodelovati pri določenih koncertih.
Izredni občni zbor Učiteljskega društva za kranjski šolski okraj se je vršil ob številni udeležbi dne 20. marca v Kranju. Ker je bilo vabljeno na ta dan vse učiteljstvo okraja, se je udeležilo zborovanja tudi več članov Slomškove Zveze.
Predsednik Er. Luznar naglasa v pozdravnem govoru, da je to zadnji poizkus zbližanja učiteljstva v enotno stanovsko organizacijo od strani Zavezinega članstva.
O Uniji poroča podrobneje društveni tajnik V. Rus. S člani Slomškove zveze se je vnela po tem poročilu mestoma prav živahna debata. — Tovariš P. Lavrič (član SI. Zv.) pravi, da se je Slomškova Zveza pogojno že izjavila za Unijo in da je tudi protestirala proli napadom, ki so izšli v „Domoljubu'V „Slovencu" napadajo drugi in ne učiteljstvo. Želi, da bi bila tudi polemična pisava v Učiteljskem Tovarišu drugačna, ker le tako pridemo do ujedi-njenja. — Tovarišica gospa Groznik-Pra-gerjeva je mnenja, da naj se vpostevajo v skupni organizaciji vsi nazori, podcenjevati se nasprotnika ne sme. Vseh dolžnost je, da se vpišemo v Unijo. — Tovariš J. Lapajne izjavlja, da je vseh nas v šoli isto delo, a krušno vprašanje je tudi skupno, najsi že pripadamo zunaj organizacij«? kateremukoli političnemu naziranju. Vse to dosežemo samo v Uniji, zato naj se Slomškova zveza tudi kot kulturno politično društvo ne vzdrži. — Društveni predsednik razjasni nekatere dvome, ki so nastali med debato. — Poročevalec V. Rus poudarja, da so smernice pravilom Unije že začrtane v Ganglovem poročilu z zadnjega delegacijskega zborovanja. V enotni organizaciji se bodo reševala predvsem pravna in gmotna stanovska v-prašanja, v katerih imamo vsi iste zahteve; zakaj politiško naziranje ostane zunaj te nove edinstvene organizacije. Sklepno se sprejme soglasno in z odobravanjem poročevalčev predlog, da naj Učiteljski Tovariš do kongresa ne odgovarja na morebitne napade, pač pa naj jih zabeležuje brez komentarja in brez protinapadov.
Obširno predavanje tovariša L. Kernca z naslovom „Misli in človek" je bilo krasno in ves čas izredno zanimivo, za kar je žel predavatelj vsestransko pohvalo in priznanje. Predsednikov predlog, da naj se objavi referat v Popotniku, je bil sprejet s pritrjevanjem.
Pri slučajnostih se oglasi tovariš J. Lapajne in razpravlja o kaznih šolskih zamud.
Želi, da se kaznjenci rubijo po uradnih osebah in ne od občine, ker bi imela šola na ta način pri ljudstvu več ugleda. Navzoča zastopnika učiteljstva v okrajnem šolskem svetu pojasnita, kako se tam določujejo kazni za neopravičene šolske zamude.
Popoldne se je vršila v čitalniških prostorih prva skupna pevska vaja za koncert, ki se priredi tekom pomladi v raznih krajih na korist Učiteljskemu kon-viktu.
+ Učiteljsko društvo za marenber-ški okraj zboruje dne 22. t. m, ob pol desetih v Vuhredu. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Predavanje dr. Pivka iz Maribora. 4. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi Mirko Lešnik, t. č. predsednik-
-j- Zveza slov. učiteljev in učiteljic na bivšem Štajerskem je na svoji na


_______ . ........
Stran 3.
veliko sredo v Celju se vršeči odborovi seji sprejela sledeče predloge:
1.	Zaveza dela na to, da se izvrši sklep 1. seje višjega šolskega sveta, po katerem je za bivšo Štajersko določiti poseben informator pri višjem šolskem svetu. Mesto naj se razpiše ter da štajerski organizaciji prilika določiti terno-predlog.
2.	Ker sta tovariša Lud. Cernej kot zastopnik in Gnus kot namestnik v viš. šol. svetu odstopila, tovariš Gangl pa je postal višji šolski nadzornik, je volitev enega zastopnika ljud. šol. učiteljstva in dveh namestnikov takoj razpisati.
3.	Neobhodno potrebno je, da se imenuje informator, ki pozna slovensko šolstvo, v Beograd.
4.	Zvezin sklad se uporabi za nakup hiše v kakem zdravilišču.
5.	Zveza se ne razpusti, dokler ni urejena zadeva ujedinjenja jugoslovanskega učiteljstva.
6.	Prispevek Zvezi za leto 1920 se določi 2 K letno od člana. Društva naj čimprej poravnajo članarino.
7.	Zvezin tajnik se poveri, da uredi zadevo pri knjižnici mariborskih učiteljišč-nikov. Kot zastopnika Zveze za pregledo-valca knjižnice se določi tovariša Rakuša iz Krčevine pri Mariboru.
Odbor je obširno razpravljal o imenovanju nadučitelja v Vojniku ter k razpravi povabil tudi tovariša Eksela.
4- Radovljiško okrajno učiteljsko društvo ima dne 29. aprila t. 1. ob pol deseti uri svoje zborovanje na Jesenicah v slovenski šoli. Predava tov. Janko Baraga o računstvu v I. razredu. Popoldne ob dveh je ogled tovarne s posebnim ozirom na vlivanje zvonov. — Naročila za kosilo naj se pošljejo do 27. t. m. tov. Hudetu na Jesenice. Tajnik.
doaoaDnaaaaaaaoDaliaaaaaaaaaciaaaa
Podpirajte „Jugoslovansko Matico!"
aoBDDaaaoooaononnoaaaaatmoaaDaon
Kronika.
= Naš parlament. Začasno narodno predstavništvo šteje 296 članov, ki se raz-dele približno tako, da pride po en poslanec na približno 40.000 duš. Po „podedovanih'" državnih in deželnih mejah pripade: na bivšo kraljevino Srbijo, vštevši Maeedonijo 108 poslancev, Črno goro 12, vojvodino (deli Bačke, Baranje in Banata) 30, kraljevino Hrvatsko in Slavonijo z Medjimurjem 62, kronovino Dalmacijo 16, Bosno in Hercegovino 32, kronovino Istro 3, mesto Reka 1, Slovenija (bivša vojvo-dina Kranjska, slovenski del bivše vojvo-dine Koroške, slovenski del bivše vojvo-dine Štajerske, slovenski del bivše mejne grofije Goriško-Gradiščanske, mesto Trst in slovensko Prekmuije) 32 poslancev, skupaj torej 296 poslancev.
= Šola za očete. Neki francoski list priporoča ustanovitev šol za očete. Te šole naj bi obiskovali mladi ljudje, kjer bi se jih poučevalo o vsem, kar potrebujejo za vestno izpolnjevanje bodočih očetovskih dolžnosti.
= Strokovna izobrazba voditeljev posvetovalnic za izbiro poklica. Na Dunaju so otvorili prvi tečaj za strokovno izobrazbo oseb, ki delujejo v posvetovalnicah za izbiro poklica oziroma se nameravajo temu delu posvetiti. Pogoj za sprejem je srednješolska ali tej primerna izobrazba in dovršeno 24. leto. Tečaj bo trajal 3 mesece in se bo deloma vršil skupaj s tečajem za uradništvo delovnih posredovalnic.
= Za tehnično ljudsko izobrazbo. Na Dunaju se je ustanovila »Svobodna zveza za tehnično ljudsko izobrazbo«, v kateri so zastopane vse tehnične organizacije in zavodi, predvsem tehnična visoka šola in tehnični muzej. Predsednik je inž. dr. W. F. Fxner. Društvo hoče izpolniti veliko vrzel v splošni izobrazbi ljudstva z ozirom na tehnične vede in znanje in v to svrho prirejati javna predavanja o tehniki, rudarstvu, kmetijstvu, gozdarstvu in dr., izdajati posebno glasilo »Tehnika in Kultura«, ustanoviti lasten arhiv filmov, knjig itd
= Zgodnje počitnice v Avstriji. Temeljem zdravniških preiskav so dognali, da je na dunajskih šolah nad dve tretjini otrok potrebnih okrepitve. Na tisoče in tisoče dunajske dece je že odšlo v inozemstvo, kjer so jo razni narodi človekoljubno vzeli pod streho. Ostalo je dama še 16.000 oslabelih otrok, ki jih pošlje občina sedaj na deželo. Da dobi zanje prostora, v šolah, se bodo začele letos velike »očitnice že 15. junija: v dunajskih šolah, ki so malone izpraznjene, bi se nadaljnji Pouk istotako ne izplačal.
— Avstrijsko katoliško šolsko društvo je imelo 11. t. m. na Dunaju svoj ,-edni občni zbor, na katerega je poslal napežev nuncij Agna Serra papeževo »S-mo,. Društvo šteje 107.000 članov. Zbor le sprejel resolucijo, v kateri zahteva:
Bodoča državna ustava naj zagotovi svobodo pouka in vzgoje, fakultativno versko šolo ter zajamči in zavaruje versko-nabožni pouk in vzgojo; šolska preosno-va naj ne zavrže vsega dosedanjega, marveč naj se izvede v zmislu organič-nega razvoja tega, kar je postalo zgodovinsko; v šolsko-preosnovane komisije naj se v primernem številu pokličejo tudi katoliški strokovnjaki; katoliški starši se poživljajo, da sodelujejo v društvih staršev, ki so se osnovali za šole.
= Velika potreba nadaljevalnih Sol. Neki dunajski list se peča z veliko škodo, ki jo trpi na svoji temeljni izobrazbi mladina, ki je hodila začasa vojne v šolo. Znanje, ki ga je otrok pred vojno prinesel z ljudske ali meščanske šole, je bilo vse kaj drugega nego je tisto, kar so pridobili otroci v šoli za časa vojne. Ta primanjkljaj bo cel rod tako težko čutil vse življenje, ako tisti, ki so v to vpoklicani, ne bodo poskrbeli, da se ta primanjkljaj kolikor mogoče nadomesti. To nalogo morajo prevzeti nadaljevalne šole. ki se morajo kolikor mogoče izpopolniti in razširiti. Obvezni obisk nadaljevalne šole se mora raztegniti na vso mladino — razen one seveda, ki obiskujejo druge šole — c'.o 18. leta starosti. Predvsem pa se morajo preosnovati nadaljevalnošolski sveti, da bodo imeli več zmisla za potrebe in koristi delavske mladine.
= Vprašanje ženskih srednjih šol na Dunaju. Na Dunaju so ženske srednje šole, ki so vse zasebne, na tem, da se zapro. Kljub temu, da so zvišale šolnino od 300 na 900 in 1200 K, ne morejo zmagovati stroškov. Učitelji in učiteljice dobivajo po 400 do 800 K mesečne plače, s čimer seveda ne morejo živeti. Sedaj so uvedli akcijo za podržavijenje vseh ženskih srednjih šol.
= Zakon o davku na vojne bogataše
ie predložil finančni minister prestolonasledniku v podpis. Sedaj so zagotovljeni novi državni dohodki, in sicer: 1. Po zakonu o proračunskih dvanajstinah so v vsem kraljestvu uvedene sodne in administrativne takse. ki so bile v veljavi na teritoriju kraljevine Srbije. 2. Uvedene so nove takse na zabave, gledališča, kinematografe. cirkuse itd. 3. Zakon o davku za vojne bogataše, je. kakor rečeno, sankcijoniran.
= Koliko je judov na svetu. Judovski zgodovinar Frietsch ceni število judov na svetu na 15,430.000. Od teh živi v Palestini samo 100.000 judov. Največ ¡udov živi v Evropi: Na Poljskem 3 milijone in približno toliko tudi v Ukrajini in današnji Rusiji; v Sibiriji 900.000, naRu-s nunskem 600.000, v Nemčiji 540.000, na Ogrskem 450.000. na Češkoslovaškem 450.000, na Francoskem 300.000. na Lit-vanskem 250000, v Jugoslaviji 200.000, na Holamdskcm 110.000 in na Angleškem in Irskem 3 milijone judov. V Združenih državah Severne Amerike je 3,300.000 judov.
Iz Jugoslavije.
— Brzojavka iz Beograda. 16. aprila. Kongres jugoslovanskih učiteljev se ne bo vršil dne 23. maja t. L, temveč dne 18 julija, in sicer na zahtevo tovarišev iz Slovenije, Dalmacije in drugih krajev, ki želijo, da bi bil kongres v času velikih šolskih počitnic, da bi se ga tako mogli udeležiti. — Tovariši in tovarišice! Pripravite se v čim večjem številu, da pohitimo o počitnicah na prvi veliki jugoslovanski učiteljski kongres, ki nam ustvari našo Unijo!
-f Podružnica „Slomškove Zveze" za kočevski okraj je sklenila 8. t. m. sledečo resolucijo kot odgovor na resolucijo okr. učit. dr. za koč. okraj: „Člani Slomškove Zveze so mnenja, da je treba najprej sporazumno z našim osrednjim odborom pripraviti pravila, ki nikakor ne bodo nasprotovala načelom Slomškove zveze"; sicer ni mogoče nadaljnih razgovorov, še manj pa vstop v novo organizacijo.''
-f- Podružnica Slomškove Zveze za kranjsko-radovljiški okraj je kot odgovor na zborovanje okr. učit. društva za kranjski okraj sklenila dne 15. t. mv sledeče: „Predsednik Slomškove Zveze (Štrukelj) in urednik „Slov. Učitelja" (Fabinc) sta temeljito pojasnila vsa za učiteljstvo pereča vprašanja, zlasti tudi zadevo glede stanovskega ujedinjenja. Zborovalci so sprejeli resolucijo, kjer pozdravljajo ustanovitev Unije, ki se mora ustanoviti le v sporazumu z osrednjim vodstvom Slomškove Zveze. Ne trpimo nikakega kulturnega nasilstva in hočemo garancij, da bi bilo društvo tudi res stanovsko. Vsa čast mnogoštevilnim zborovalcem, ki se niso dali dosedaj premotiti lepim besedam naših | nasprotnikov. Upamo, da to prebudi še tiste omahljivce. ki ne vedo, kaj jim je storiti. Krščansko učiteljstvo naj krepko
drži skupaj in zaupa svojim voditeljem, pa se ne bo treba bati nobenega terorizma."
»Vsem podružnicam »Slomškove zveze« in okraj, učiteljskim društvom v
Sloveniji.« Z ozirom na naš današnji članek „Jezijo se".......ponatiskujemo
v boljše razumevanje okrožnico odbora »Slomškove zveze« z dne 6. t. m., ki jo je bil priobčil »Slovenec« pod gorenj im naslovom. Dotična okrožnica slove: »Da se zadeva ujedinjenja slovenskega učiteljstva temeljito pojasni in odstrani za bodoče vsako nesporazumljenje, je sklenilo učiteljstvo »Slomškove zveze« na svojem sestanku z dne 31. marca t. L objaviti okrožnico vsemu slov. učiteljstvu, ki naj sedaj odloča o zadevi. Na pobudo »Slomškove zveze« se je osnoval lansko leto »Učiteljski svet«, ki mu je predsedoval učitelj Ivan Petrič, sedanji voditelj v Spodnji Šiški. V tem Učit. svetu so se pripravljala tla za stanovsko ujedinjenje. Vršilo se je nekaj sej, potem pa predsednik že skoraj eno leto ni sklical nobene seje iti zadeva je zaspala brez pravega vzroka. Podružnice »Slomškove zveze« so priredile več zborovanj v svrho razpravljanja o stanovskem združenju. Na ta zborovanja so bili vabljeni tudi člani okraj. učit. društev. Na takem skupnem sestanku v Novem mestu dne 1. maja 1919 je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: »Zahtevamo, naj se združi takoj vse učiteljstvo v Sloveniji v eno samo strogo stanovsko organizacijo, ki pa mu naj pusti v kulturnih vprašanjih popolno svobodo, tudi svobodo združevanja v posebne samo kulturne učiteljske organizacije. Ta učiteljska stanovska organizacija naj se čimprej razširi po vsej Jugoslaviji.« Ta resolucija je bila sprejeta tudi od vseh podružnic »Slomškove zveze«. Na dalje sta »Slov. Učitelj« v št. 5. in 6. lanskega leta in »Učiteljski Tovariš« priobčila članek v navedenem smislu. Na božičnem zborovanju > Slomškove zveze« so bile zopet sprejete resolucije, ki iskreno pozdravljajo ustanovitev stanovske organizacije. Razpravljalo se je o pravilih Unije, ki jih je tudi priobčil »Slovenski Učitelj« v št. 1. let. leta. Na prejšnjih naših zborovanjih pa so se tudi spremenila pravila »Slomškove zveze«, ki naj bi postala le kulturna organizacija. Pravila je najti v številki 7. Slov. Učitelja leta 1919. Obrnili pa smo se nadalje tudi naravnost v Beograd na glavni odbor Udruženja, a odgovora še do danes nismo prejeli. Odbor »Slomškove zveze« se je tudi pismeno obrnil na vodstvo »Zaveze«, poslal mu resoluciji z občnega zbora in ker ni bilo odgovora, smo ponovno pozvali vodstvo »Zaveze« in obenem predlagali, da naj pošlje svoje zastopnike, s katerimi bi bito možno sestaviti pogoje za ustanovitev strokovne organizacije. Odgovor pa je dobila »Slomškova zveza« od vodstva »Zaveze« šele pod pritiskom javnih polemik, ki se glasi tako-le: »Vodstvo Zaveze je napravilo na svoji seji dne 14. t. m. in z ozirom na doposlana dopisa Vaše »Zveze« sledeči sklep: Zaveza jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani stavljenih resolucij »Slomškove zveze«, s katerimi se ta izreka za edinstveno stanovsko organizacijo zajedno je pa sklenila. da svoje >Zveze« ne razpusti, ne more vzeti na znanje. V zvezi s tem odpade tudi vsak nadaljni razgovor s predlaganimi odposlanci.« To je tedaj zgodovini vprašanja stanovskega ujedinjenja slov. učitelja, iz katere je jasno razvidno, da ne zadene odbora »Slomškove zveze« nobena krivda, če zadeva ne pride preko mrtve točke. !z vsega pa je razvidno, da sedanji voditeltfi »Zaveze« zadeve sploh ne smatrajo za resno in to hočejo na vsak način spraviti s sveta. Nam pa se vidi to vprašanje življenjskega pomena za učiteljski stan in ker smo mnenja, da vodstvo »Zaveze« ni izraz nazirania pretežne večine slov. učiteljstva. zato napravimo od naše strani še zadnji poizkus s tem, da se obračamo na formum vsega slov. učiteljstva. ki naj odloči o stvari po svojem preudarku.«
f Ravnatelj Schreiner. V Mariboru je umrl dne 14. t. m. ob 6. uri zjutraj gospod Henrik Schreiner, ravnatelj državnega moškega učiteljišča v Mariboru, ter predsednik Slovenske Šolske Matice. Pokojnika smo poznali vsi slovenski učitelji kot vzornega in duhovitega pedagoga, kot vodnika na našem šolskem polju. O njegovih izrednih zaslugah za razvoj našega šolstva bomo poročali obširneje v eni prihodnjih številk našega lista. R. I. P.
— Srbsko - hrvatski literarni tečaj. Pred Veliko nočjo je zaključil vseučiliški profesor dr. Ilešič srbsko-hrvatski literarni tečaj. V kratko odmerjenem času nam je temeljito očrta! razvoj srbsko-hr-vatskega leposlovja od Vuka Karadžiča do Kranjčeviča. Bila ie to nad vse zanimiva snov. saj nam je bila, žal, do sedaj
| tako malo znana. G. predavatelj pa jo je i tudi podal z njemu lastno globoko iskre-I nostjo, ki prihajajoča iz duše, sega v dno 1 duše poslušalčeve. Vsi udeležniki tečaja s.no sc ločili z iskreno željo, da bi dr. Ilešič drugo leto nadaljeval ta predavanja. Tej želji pa se je pridružila še moja osebna želja, da bi se prihodnje leto teh predavanj udeležilo ljubljansko učiteljstvo v večjem številu, kakor se je to zgodilo le-cos. Ivanka Kalinova.
—	Ljubljanski tovariši, ki ste se svojčas oglasili za učitelje vojakov-analfa-hetov, ste prijazno vabljeni na sestanek, ki se vrši dne 24. t. m., to je v soboto ob 18. uri (6. uri pop.) v pisarni „Hranilnice in posojilnice učiteljskega konvikta", Frančiškanska ulica 6./I. nadstropje. — Vendelin Sadar, sklicatelj.
—	Pevski sestanek ljubljanskega učiteljstva bo v pondeljek, dne 26. t m. ob 17. "uri v ljudski šoli na Ledini. K sestanku vabim vse tovariše-pevce in tova-rišice-pevke, da se pogovorimo o izbora pesmi in o pevskih vajah. — F. Juvanec.
—	Dvojni jubilej. Včeraj je praznoval v Bukovici pri Skofji Loki 65 letnico svojega rojstva in 50 letnico svojega književnega delovanja tovariš Janko Leban. Naš list, ki šteje jubilanta med svoje zveste sotrudnike že dolga desetletja, želi zaslužnemu tovarišu ob redkem jubileju še mnogo srečnih in srečnejših let!
—	Maturanti in maturantke ljubljanskega učiteljišča izza 1.1895. Julija bode 25 let, kar smo bili „potrjeni" in se razkropili po širni Sloveniji. Ali bi ne bilo umestno, da se snidemo tekom poletja na sedanjem času primernem sestanku? Tovariš Rus meni, da bi praznovali 25 letnico v Celju ob priliki Zavezinega zborovanja (v prvi polovici sept.) Mogoče bi se tudi mariborski jubilanti takrat in tam sešli in bi tako lahko skupno slavili svoj jubilej. Tovariši in tovarišice, razmišljajte o tem in povejte svoje mnenje in nasvete! S tovariškim pozdravom! Tratar Jože, II. mestna. Ljubljana.
—	Prijateljem potujočega dljaštva! Bliža se čas, ko bomo zopet lahko prijeli za popotno palico, da gremo med svoje ljudstvo in se razgledamo po širni domovini. Le ona inteligenca, ki ostane v tesnem stiku z narodom, more delati zanj. Zato smo si ustanovili vsedijaški »Feri-jalni Savez«, organizacijo, ki naj omogo-čtije in olajšuje tudi revnim dijakom daljša potovanja v počitnicah in tako prispeva k izobrazbi inteligentnega naraščaja. Da dosežemo ta cilj, se obračamo tem potom do občinstva cele Slovenije, da nam da na razpolago brezplačna prenočišča z ali brez hrane, popust v gostilnah itd- V svrho lažjega zbiranja naslovov navedenih dobrotnikov omladine smo natisnili posebne nabiralne pole in jih razdelili med dijaštvo. Ako bi bil kdo pripravljen, dati potujočemu dijaku enkratno prenočišče v dobi od 15. julija do 15. septembra t. t. z ali brez hrane, ali pa nekaj popusta v svoji gostilni in se pri njemu ni nikdo zglasil z nabiralno polo, ga prosimo, da nam prijavi , svoj naslov ter navede, ka-katere ugodnosti je pripravljen dajati. Dijaški Ferijaln! Savez. Ljubljana, Akademski dom (hotel Tivoli).
—	Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja vsem podružnicam in prijateljicam C. M. družbe, ki s skrbjo povprašujejo, če bo Družba še obstala in delovala za prosveto naroda, tole: Družba obstoja in mora obstati, ter s podvojeno energijo delati, če hoče slovenstvu rešiti, kar se rešiti mora. Ono vzdržuje še 30 učiteljev in otroških vrt-naric. Kdo naj prevzame to breme, kdo naj krmi s hrano prosvete one tisoče otrok, ki jih neguje teh 30 učiteljev in vrtnaric? Družba živi, ker mora živeti, deluje, ker mora delati, da ne poginejo oni, ki so kri naše krvi, ki so bili sicer zapisani smrti. Kdor ima srce in rodol jubni čut, delaj za C. M. družbo!
—	Trgovsko šolstvo. Na vseslovenskem trgovskem shodu v Ljubljani dne 11. t m., ki je razpravljal med drugim tudi o trgovskem šolstvu, je bila sprejeta sledeča resolucija: „Trgovci, zbrani na vseslovenskem trgovskem shodu, se živo zavedajo, da je bodočnost Slovenije zasi-gurana le s procvitom trgovine in industrije. Predpogoj tega razvoja je iskati v strokovnem šolstvu, ki ga nimamo. Zanemarjen^ oziroma sistematično zapostavljam od prejšnje države, pričakujemo, da nam nova država v tem oziru ne bo mačeha, in zahtevamo, naj vlada posveti vso svojo pozornost vprašanju trgovskega šolstva, skrbi za to, da v najkrajšem času, ki je mogoč, zgradi nižje, srednje in visoko trgovsko šolstvo, takoj pa izbere primerne moči ter jim s primernimi podporami omogoči, da se izvežbajo za učiteljski poklic na teh šolah. Pozivamo občine naših mest in industrijskih krajev, naj v razumevanju velikega časa posamič ali združeno snujejo [trgovske šole ter s primer-
nimi podporami pospešujejo izobrazbo trgovskega naraščaja. Trgovstvo je pripravljeno, prispevati k stroškom za zgraditev našega trgovskega šolstva".
—	Poročil se je tov. Rado Gruin s I. mestne deške ljudske šole v Ljubljani z gdč. Marijo Skubic. Mnogo sreče!
—	Himen. Naša tovarišica Anica Kre-nova, učiteljica v Smartnem, se je dne ¡2. aprila poročila z gospodom Robertom Neubauerjem, medicincem in rezervnim nadporočnikom v čehoslovaški armadi. Naše iskrene čestitke!
—	»Žensk» Savez««. V Beogradu je vzklila misel, da se učiteljice srednjih šol (v Srbiji jih je vsaj toliko kot profesorjev) in učiteljice ljudskih šol cele države združijo ne glede na organizacijo, v kateri so in ostajajo, v društvo, s katerim bi. pristopile v »Ženski Savez«, da bi na ta način imele vpliv in veljavno besedo na ženskih kongresih v Jugoslaviji kakor tudi na mednarodnih. Do sedaj pač ni bila jugoslovanska žena oziroma učiteljica še nikoli zastopana na ženskih kongresih, zato to misel pozdravljamo in pozivamo tovarišice. da se zanimajo za to ;dejo ter io propagirajo.
—	Narodno gledališče v Ljubljani, ki ga je prevzela država, bo prejemalo na leto 600.000 K kot državni štipendij.
—	Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo o pravoslovnih in državo-slovnih študijah in teoretičnih državnih izpitih na univerzi v Ljubljani je izšla v Uradnem listu št. 48. z dne 17. aprila L 1.
Juridično fakulteto ljubljanske univerze so otvorili v četrtek 15. t. m. s predavanjem dekana te fakultete prof. dr. Leonida Pitamica o »pravu in revoluciji«.
—	7.a referenta umetniškega oddelka
v ministrstvu za prosveto je imenovan največji sedanji srbski književnik Hora Stankovič.
—	Gospodarsko-šumarska fakulteta v Zagrebu. Poverjenik za uk in bogo-častje hrvatske vlade je izdal nov začasen statut gornji fakulteti, ki se deli v gospodarski in šumarski del, oba z osmimi semestri. Kot redni slušatelji se morejo vpisati absolvirani gimnazijci in realei in oni, ki so bili že drugod na enaki šoli vpisani. Predpisani so trije državni izpiti; tretji daje pravico do naslova „inžener". Za dosego doktorata je potrebna kaka znanstvena razprava in en strogi izpit.
—	Odprava zasebnih ženskih krojaških šol v Srbiji. Vlada je dala v Srbiji zapreti vse zasebne ženske krojaške šole, ker je bilo v njih marsikaj nerednega in so si mnoga podjetja nadevala naziv samo zato, da ni bilo treba plačati davka. Vlada bo v nadomestilo povsodi otvarjala državne ženske krojaške ozir. obrtne šele in podpirala enake zavode raznih ženskih organizacij.
—	Zgradba vojne akademije. Na vojni akademiji se je ustanovila komisija, ki bo izdelala načrt za zgradbo velike moderne vojne akademije na Dušanovcu.
Neodrešena domovina.
—	r Na zadnjem zborovanju delegatov „Zveze jugoslovanskih učit. društev'* v Trstu je poročal za šolsko-politični odsek tov. Fr. Mermolja in je bilo sprejetih več za šolstvo in učiteljstvo v zasedenem ozemlju prav važnih predlogov:
1. Šolstvo v zasedenem ozemlju.
Vzpostavijo naj se takoj, kjer so pogoji dani, ljudske, obrtne, kmetijske in srednje šole. Nemudoma pa naj se odprejo vse slovenske in hrvatske šole, ki so obstojale pred okupacijo, in pozove naj se učiteljstvo na svoja mesta, bodisi iz internacije ali pa izza meje.
Interniranemu in pregnanemu učitelj-stvu naj se takoj izplačajo vsi službeni zastanki. (Slučaji: Maslu Alfonz, Orlek (Sežana), Opašič Anton, Pazin, i. dr.)
Protestiramo proti ustanovitvi učiteljišča v Tolminu in gimnazije v Idriji, kakor tudi proti njih notranji ureditvi. Vsem učencem naj se vštejejo kot pravoveljavne vse dosedanje študije izven premirne črte, ako se vrnejo na domače ljudske in srednje šole, ker so bili prisiljeni obiskovati tuje zavode, zaradi begunstva, ali zaradi vojnih razmer in pomanjkanja na srednjih šolah "v domovini. Ob tej točki je stala delegacija na stališču, da je treba zavzeti pri tem vprašanju jasno smer in s tem pokazati, da smo kulturen element.
2. Nadzorstvo šol.
Vzpostavijo naj se zopet vsi okrajni in deželni šolski sveti s primernim zastopstvom učiteljstva in prebivalstva po vedno veljavnih zakonih. Protestiramo proti nastavljanju jezikovno in strokovno nesposobnih nadzornikov.
3. Nastavljanje učiteljeva.
Protestiramo proti nameščenju ne-j usposobljenih učiteljev, ki nimajo zakonite predlzobrazbe.
4. Šolske knjige.
Protestiramo proti letos vpeljanim i ljudskošolskim berilom (De Micheii), ker ne odgovarjajo niti približuo načelom modernega šolstva. Zahtevamo, da se uredijo nove učne knjige, odgovarjajoče vsem tem zahtevam.
5. Poučevanje italijanščine.
Ugovarjamo proti obligatni vpeljavi italijanskega jezika na ljudskih šolah, kjer se ni že preje poučeval kak tuj jezik. Morebitno poučevanje italijanščine na ljudskih šolah naj se poveri izključno le kvalificiranemu, domačemu učitelju proti primernemu plačilu.
<> Pokojnine in službena doba.
Do popolne pokojnine imej pravico vse učiteljstvo s 35-letnim službovanjem in s 57-letno starostno dobo. Pravico do delne pokojnine imej učiteljstvo z 10-let-nim službovanjem. V službi oslabelim učiteljem naj se ta pravica prizna že s 30-letno službeno dobo. Zahtevamo, da se začasnim učiteljem in suplentom všteje v službeno dobo ves čas vojaškega službovanja od mature sem, in tudi onim, ki niso v dobi miru utegnili biti pravočasno nameščeni, ker niso prostovoljno prekinili, oziroma ne začeli svojega učiteljevanja. (Slučaj: F. Sancin, Katinara.)
7. Stik z italijanskim učiteljstvom.
„Zveza" je pripravljena sodeiovati v stanovskih in gmotnih vprašanjih z italijanskim učiteljstvom.
8. Šolske tiskovine.
..Zveza je" predlagala, da se uvedejo nove šolske tiskovine in uradno poslovanje šele s šolskim letom 1920—-21.
9.	Uvoz znanstvenih in literarnih spisov.
,,Zveza" nujno prosi, da se odpro meje vsem spisom znanstvene in literarne vsebine. — Del. Rakovšček predlaga, da bi se dovolil uvoz knjig iz Jugoslavije, a sprejet je bil odsekov predlog, ker je bolj obširen. — Po poročilu šolsko-politiškega odseka je prešla delegacija na željo hrv. tovarišev, ki so morali odpotovati^ nekoliko točk dnevnega reda in je določila enoglasno, naj se vrši bodoče delegacijsko zborovanje meseca avgusta zopet v Trstu ker so tu dani najboljši pogoji za nemoteno in uspešno delo.
— r Štrajk v Trstu. 13. t. m. je končal veliki, enajst dni trajajoči štrajk tržaških občinskih nameščencev in uslužbencev vseh kategorij. Došlo je med vlado in nameščenci do končnega sporazuma. Vlada je bila prisiljena postaviti za izboljšanje plač v proračun za 1. 1920 znesek 13 milijonov lir. — Pouk se zopet vrši od 13. t. m. nemoteno po vseh šolah v mestu in okolici.
Književnost in umetnost.
Zvonček 1S20. Št. 1.-3. — Izšle so prve tri številke letošnjega Zvončka z nastopno vsebino: 1. Borisov: Z juga. Pesmi. — 2. Marija Grošljeva: Uboga pti-čica. Pesem. — 3. Andrej Rape: Vrnitev. Povest. — 4. Albert Š.: Pomlad na Goriškem. Pesem. — 5. Tone Rakovčan: Pisanice. Bajka. — 6. Marija Grošljeva: Dve predici. Pesem. — 7. Prizor iz povesti „Marko Senjanin". Podoba. — 8. Fr. Roječ: Prstan. Čarobna pravljična igra v ireh dejanjih s petjem. — 9. Ob Kolpi. Podoba.
10.	Cvetinomirski: Jazbečeva zvijača. — Basen. — 11. Jos. Vandot: Zibelka. Pesem.
—	12. Vera: To je tvoja domovina! Povest. .— 13. Janko Leban: Jugoslovanska. Pesem. — 14. Albin Čebular: Škratje. Pesem. — 15. Fr. Milčinski: Gašpar, Mihec in Baltazar. Povest s 7 podobami.
—	16. Tone Gaspari: Iz knjige „Pisma iz taborišč". Povesti. — 17. Mar. Grošljeva: Zašumelo in zapelo... Pesem. — 18. Utva : Miklavž in^ Miklavžek. Vesela povest. — 19. Albert Š.: Pomlad. Pesem. — 20. Utva: Kraljična na grahu. Pripovedka. — 21. Mar. Zopfova: Velikonočna — beguncu. Pesem. — 22. Ivanka Kalinova: Velika noč. Pesem. — 23. Pouk in zabava. — 24. Kotiček gospoda Doropoljskega. — 25. V dvajsetprvo leto! — Širite in priporočajte „Zvonček"! Vsak dosedanji naročnik naj si prizadeva, da pridobi listu vsaj še pO enega novega naročnika! Spravite „Zvonček" v sleherno hišo, kjer biva slovenska mladina!
Šolski list. II. stopnja 2. številka. Za
4.	in 5. šolsko leto. Strani 112. Uredil Andrej Rape. Pravkar je izšla pod spretnim uredništvom tov. A. Rapeta druga številka „Šolskega lista" za II. stopnjo, ki obsega
5.	in 6. šolsko leto. List je razdeljen na 6 poglavij, ki imajo nadpise: 1. Zabavi in pouku, 2. Zdravje, 3. Priroda, 4. Prirodo- i pis in prirodoslovje, 5. Iz zemljepisja in j
6. Zgodovina. Učiteljska tiskarna je z izdajo te prepotrebne knjige napravila zopet lep korak dalje na polju ljudskošolskega slovstva. Na nas samih pa je, da list, ki je namenjen v prvi vrsti šolskemu pouku spomladi, čimpreje spravimo med našo ukaželjno mladino. Tovariše in tovarišice prosimo, da nam pri morebitnih ocenah ne prihajajo samo s pavšalno obsodbo: „Šolski list pp večini ne ugaja", temveč želimo, da v svoji oceni navedo, kaj bi utegnilo ugajati. Želeli bi si v glavnem več pozitivne kritike, da se bodo avtorji znali ravnati pri nadaljevanju započetega dela in da pridemo na ta način do čitank, o katerih se bo potem reklo, da po večini ugajajo!
„Visokošolski mladini!" Pod tem naslovom je pravkar izšla v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani knjižica, ki prinaša nastopno predavanje ljubljanskega vseuči-liškega prof. dr. K. Ozvald-a. V njem je predavatelj ugotovil, česa treba našim vi-sokošolcem, da vznikne iz njihovih vrst čimpreje nova kulturna garda, naša bodoča inteligenca. Knjižica velja K 2*60 in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni organizačnl davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. dec.
1918.)
LL izkaz.
I*o 21(i'40 K : Šolsko vodstvo Sv. Vid pri Ptuju. Po 50 K: Jelica Kokoljeva in Marica lvorenjakova — Sv. Barbara v Halozah. Po 33 60 K: Lešnik Janko — Vurberg pri Ptuju. Po 20 K: Marija Kavčič Urbančieeva — Ljubljana; Gselman A.. Angela Kostanjškova — Sv. Martin p. Vurberg. Po 10 K: Jarc Franc — Sv. Martin p. Vurberg. — Današnji izkaz 370 K. Prej izkazanih 19.811 K. Skupaj 20.181 K.
Ivan Petni,
Ljubljana VIL, Gasilska cesta 172.
Listnica uredništva.
Tov. J. Kov. v Podjuni: Članek pride na vrsto v prihodnji številki. Vsled preobilice drugega gradiva ga dosedaj nismo mogli priobčiti. Kar se tiče vračanja rokopisov, prosimo, poglejte na čelo našega lista! Podobno bodete opazili tudi pri drugih listih, n. pr. „Ljubljanskem Zvonu". Pozdrav in priporočilo!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Štev.: 221 III.
Razpis učiteljskih služb.
V šolskem okraju v Sv. Lenart v Slov... gor. se razpišejo v stalno nameščenje nastopna učna mesta:
1.	Sv. Rupert v Slov. gor. 2 učni mesti
prosto stanovanje.
2.	Sv. Jurij v Slov. gor. 2 učni mesti: prosto
stanovanje.
3.	Sv. Benedikt v Slov. gor. 2 učni mesti:
prosto stanovanje.
4.	Sv. Lenart v Slov. gor. 1 učno mesto.
prosto stanovanje. .">. Sv. Barbara pri Mariboru. 1 učno mesto: prosto stanovanje.
Pravilno opremljene prošnje naj se vložijo po predpisani službeni poti do dne 16. majnika 1920 pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Predsednikov namestnik: Ivan Koropec.
Naši himni:	£
j	•
j	1. Lepa naša domovina,	i
:	2. Bože pravde.
S
:	Dvoglasno s spremljevanjem har- ;
;	monija za šolsko mladino priredil	;
•	Fran Marolt. Cena 1 krona. Naro-	;
•	čila sprejema le Učiteljska tiskarna.	;
s	:
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. marca 1920 K 125.303-69. Hranilne vloge se obrestujejo
mr po 4 °/0.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/»5. do 1 ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 1 K. se ne odgovarja.
■■■■■«■■■■■■■■BB
Spominjajte se rezervnega sklada „Zaveze"!
Grobovi tulijo, šume in tulijo razpokam kot nenasitna žrela .. .
Župančič.
Utrnila se je zvezda našega življenja. Predobra nepozabna mamica, oziroma sestra, svakinja in teta, gospa
11 PETIH «oi. IIHR
nadučiteljeva vdova
je danes ob 19. uri po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, dokončala trnjevo pot življenja in nas osta-vila v neizmerni boli.
Pogreb predrage pokojnice se vrši v petek, 16. t. m., ob pol 17. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župnijski cerkvi.
V Kranju, dne 14. aprilla 1920.
Stanko Petkovšek,	Rodbini:
realčnl profesor, Petkovšek-Weithauser.
sin.
Zahvala.
Vsem, ki so me ob prebridki izgubi predobre mamice
PRANJE PETKOVŠEK SOJ.
nadučiteljeve vdove
tolažili in za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti izrekam najiskrenejšo zahvalo.
Posebno pa se še zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so preblago pokoj-nico v bolezni obiskovali, tolažili ter v tako mnogobrojnem številu spremili na njeni zadnji poti.
V Kranju, dne 16. aprila 1920.
Stanko Petkovšek,
realčni profesor.
SIMONA JENKA
PO originalu prof. ALOJZIJA REPICA
prodaja komad po 100 K
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Franflikanska ulica Stev. 6.
Važno za vsa narodna kulturna druStva.

12222216