«uk četrtek in Posdmezna Stevlik» sfane J-50 «din. vat|a * poštnino vred all V Maribora s pobijanjem M 4om za M« M PI leto 1* Hm., Mn kita 4 In- fores >*MW*ije M «a Na M npraviriMvo iktgs Go®r»iwria* v Mariboru, KoroJka S* 1M se dopo»!a 4» od-pandi. Naročntna se plačuje v npprej. Tdkfan inierurban M lii PoStnln« plačana gotovini. OSPODAR LSST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo Je t Marifco«, Koroika eesla št 5. Roko-w M vrač^«. Uprav-dflM Mra&ilac, t* rekUnacit«. tem p« dof»-kratee efltM* >uil. Mfrapite to proste. Četenl račan ■rada Ljubljana št 10.» Telefon Interurban iL IIS. » mjmrnBmmOi »t 16 iteTilkft. MARIBOR, cbae 17* aprila 1924 58» letnik. Vstajenje politične poštenosti. V petem letu ujedinjenja obhajamo zopet za krščanstvo enega najpomembnejših praznikov: Kristovo vstajenje. Ta prvi največji fpomladanski praznik nas spominja v prvi vrsti najmogočnejše zmage Kristove nad smrtjo; v drugi vreti zmage spomladi nad zimskim spanjem narave. Vsako leto smo obhajali velikonočne praznike z novimi upi ter nadami na vsestransko zboljšanje razmer v maši .mladi državi. A vsi ti upi vstajenja naše države v političnem, gospodarskem ter kulturnem ozira so nas varali. Mesto vsestranskega vstajenja, kakor ga beležijo leto za letom drage po razsulu nastale države, morali smo beležiti od prevrata sem le pogrezanje v balkansko nazadovaje in pokvarjenost. Glavni vzrok, da se še do danes nismo dvignili iz groba nazadovanja, je bila dosedanja zmaga politične zahrbtnosti, nepoštenosti in pokvarjenosti naših najvišjih državnikov nad poštenostjo, odkritosrčnostjo in neumornim delom mož, ki hočejo narodu in državi pripomoči do vstajenja na vseh poljih. Letošnji velikonočni prazniki pa nam odgrinjajo grob nazadovanja v toliki meri, da lahko rečemo z gotovostjo: politična nepoštenost, zahrbtnost ter pokvarjenost na najvišjih mestih je potisnjena v manjšino. Ravno za letošnje velikonočne praznike sta se strogo ločila v naši državi dva tabora: tabor politčne pokvarjenosti in tabor politične poštenosti in pravega dela za narod in državo. Pri pogledu na ta dva strogo ločena tabora pa hvala Bogu lahko beležimo veselo dejstvo: tabor politično poštenih narodnih zastopnikov je znatno močnejši od tabora političnih pokvarjencev in dosedanjih narodnih in državnih pijavk. Pa naj še Pašič in Pribičevič tako spletkarka in zavlačujeta z najostudnejšimi sredstvi ter pripomočki predajo oblasti, tega dejstva ne moreta več zbrisati — namreč: ustvarila se je proti njuni politiki korupcije, nasilja in izžemanja opozicija, ki zahteva prelom z dosedanjim korupcijonističnim in pogubonosnim načinom vladanja, in ta opozicija trdnega upanja na skorajšnjo boljšo bodočnost naroda in države je v znatni večini. Res je tudi, da je Pašič ev odhod od vladnih korit počasen Jkot letošnja zmaga spomladi nad zimo, a moral se bo le prej ali slej doigrati, ker Pašičeve zavlačevalne zahrbtnosti in spletkarije opozicijonalne vrste le krepijo in trdneje sklepajo. Naš politični položaj je ravno za letošnje velikonočne praznike dozorel v toliko, da lahko rečemo kljub Pa-šič-Pribičevičevi res mojstrski prefriganosti glede pokvarjenosti obhaja poštenost opozicije od prevrata sem letošnjo spomlad prvič svoje vstajenje: In da je sploh prišlo po dolgotrajnih, hudih in ostrih političnih bojih do Vstajenja politične poštenosti, je pač glavna zasluga Jugoslovanskega kluba in njenega načel: nika dr. Korošca. Odločitev, da se to započeto vstajanje politične poštenosti pospeši, ali pa zakasni tudi na dobo po novih volitvah, pa je v rokah kralja, ki se bo moral ravno v času velikonočnih praznikov odločiti: ali naj izvojuje popolno zmago politična poštenost nad Pašičem in Pribi-' čevičem pred novimi volitvami, ali pa šele po volitvah. Letošnja Velikanoč — pozna, spremljana od deževja in mrzlih vetrov — prinesla nam je trdno zaupanje v zmago ter vstajenje politične poštenosti. Ako vstane in zmaga v naši država poštenost, potem se bodo tudi od koruptnih centralistov na vseh koncih ter krajih zavožene razmere zboljšale, narod bo vstajal k zadovoljnosti, država se bo cjačevala in pridobivala na ugledu na zno-! traj m predvsem pa tudi na zunaj! Po italijanskih volitvah. Italijanski fašisti praznujejo svojo prisleparjeno in izsiljeno volilno zmago. Volitve so dale diktatorju Mus-soliniju več kot dvetretjinsko večino mandatov. Volitve so bile zelo nasilne in druga temna stran fašistovske zmage je tudi ta, da se kakih 30 odstotkov volilcev volitev ni udeležilo ter je rajši ostalo doma v trdnem prepričanju, da mora biti vsakega nasilja prej ali slej konec. Fašisti so nastopali z dvojno volilno listo: s prvo in večinsko so se borili proti popolarom (kat. ljudski stranki) ter socialistom in komunistom, druga fašistov-ska lista si je pa vzela za nalogo zadušiti narodnostne manjšine: Slovane in Nemce. V Italiji se voli drugače kot pri nas. Uvedena je državna glasovnica in na njej so natisnjeni volilni znaki vseh list dotičnega volilnega o-krožja. Slovani in Nemci so imeli sikupno listo ter za skupen znak na glasovnici navskriž položeno lipovo vejo in planinko. Ta lista je bila v Primorju vložena kot peta in je bil njen znak tudi na glasovnici. Volilec dobi glasovnico od predsednika volilne komisije, stopi v volilno celico, prečrta s črnim svinčnikom znak liste, za katero hoče glasovati, zvije in zalepi glasovnico in jo odda zopet predsedniku. Ker pa ima vsak volilec pravico oddati trem kandidatom prednostni glas, napiše, preden zalepi glasovnico, nanjo priimke dotičnih treh kandidatov. Tako so lahko na skupni listi glasovali Slovenci, Hrvati in Nemci za svoje kandidate. Razumljivo je, da se da tako glasovanje izvesti pravilno le pri popolni svobodi in pri popolni nepristranosti in poštenosti oblasti. Tega pa fašisti ne poznajo in zato so se vršile vsakovrstne sleparije, zlorabe in nasilnosti. Prvič so bili že volilni shodi protiviadnih strank In zlasti še Slovencev pravo tveganje življenja, ko so se na vsak shod in sestanek privlekle oborožene tolpe fašistov. Dan samih volitev pa je v nasilju vse, kar je bilo poprej, seveda daleč prekosil b Gorice se opisuje volil** nedelja takole: »S silo so odganjali slovenske člane rolil-nih komisij na sedež fašija. Posredovanja naših roditeljev pri varnostni straži so bila brezuspešna in pokacala popolno nemoč varnostnih oblasti napram fašistom. Pri skrutiniju (štetju glasov) so se mogle na ta način goditi največje goljufije. To kažejo izidi. Največjo nesramnost pa je zagrešila vlada sama, ker je dala v zadnjem trenutku pretiskati državne glasovnice z lipovo vejioo navzdol obrnjeno. To je bil očiten namen premotiti slovanske volilce. Toda vsi ti poskusi so se jim zdeli še premalo; celo nedeljo popoldan so prihajali vplivnejši možje in fantje iz Brd v Gorico skriti se pred fašistovskimi ne« silstvi. Celo nad ženami in dekleti so se znašali. Našega agitatorja iz Podgore so tako razmesarili, da je obležal polmrtev na mestu; a to še ni bilo dovolj. Karabinerji bo ga še zaprli in le na zdravnikovo zahtevo so ga prepeljali v bolnico.« Podobnih poročil bi bilo še za celo knjigo, ker je fašistovsko nasilje ravnotako kot narodne manjšine tlačilo tudi italijanske delavce in kmete, ki so hoteli glasovati za popolare, socialiste in komuniste. Izid nasilnih volitev je v kratkem ta-le: fašisti so dobili na prvi svoji listi 356, na drugi 19, torej vsega skupaj 375 poslancev. Ker bo štel bodoči rimski parlament nekaj nad 530 poslancev, ne odpade na vse druge stranke niti 160 poslanskih mandatov. CM teh so dobili raznovrstni socialisti in komunisti vsega skupaj 64, popo-lari 39, liberalci in demokrati 30 poslancev ter poleg per dragih malih parlamentarnih skupin še Slovani in Nemci po 2 poslanca. Od Slovanov prideta v rimski parlament Slovenja dr. Besednjak in dr. Wilfan. Četudi je ta zmaga fašizma dosežena z nasilnimi sredstvi in ne izraža dejanske politične volje ljudstva, bode vendar predsednik Mussolini to dosegel, da postane njegova stranka in Italija še važnejši činitelj v Evropi. Prvič so vzori fašizma že prodrli do malega v vse države. Zdrav parlament ima danes samo še Anglija poleg onih severnih držav, ki se niso udeležile svetovne vojne, po vseh drugih državah, ki so sodelovale v vojni ali pa po njej nastale, pa imamo danes fašiste in ob par izjemah je parlament na prav nizki stopnji, ker imajo državno oblast v rokah zastopniki manjšine proti veliki narodni večini. Španija ima tudi svojega diktatorja ter je najbližja fašistovski Italiji, Rumunijo vladajo veleposestniki in vele kapitalisti, v Bolgariji je gosposka vlada z nasiljem prišla do oblasti ter se z nasiljem na njej drži, na Ogrskem imajo fašisti prvo besedo in tako bi lahko našteli po vrsti še druge države. Nemčija je sedaj tudi pred volitvami, njeni fašisti in zarotniški monarhisti gledajo na italijanski fašizem kot na svoj vzor in da ne bomo dolgo ideali po svetu oboževalcev nasilja, si poglejmo samo policaj-demokrata Pribičeviča, Id bi zmago italijanskega fašizma Džungla. Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. (Dalje.) 3 Opustili so iskanje še preden so ga prav začeli, ker sploh ni bilo misliti, da sta Claytona še živa. Sorodniki seve in bližnji znanci so še dolga leta upali, da se vkljub vsemu vendar le še vrneta. Nazadnje pa je tudi to upanje ugasnilo. John Clayton in njegova soproga sta bila za ves kulturni svet mrtva, pokopana na dnu morja. — Fuwalda je bila neznatna jadrnica, kakih deset ton je imela*. Te male jadrnice oskrbujejo običajno bližnji krajevni promet na zapadni afriški obali. Njihovo moštvo ni veliko vredno. Iz vseh vetrov in dežel so nabrani, ljudje, ki so se skregali z življenjem in človeško družbo, izvrški človeštva, pobegli kaznjenci, morilci, ki so ušli roki pravice, roparji in tolovaji vseh narodov in plemen. Tudi Fuwalda ni imela nič boljših ljudi. Njeni častniki so bili brezsrčni siroveži, sovražili so moštvo, moštvo pa je sovražilo svoje častnike. Kapitan je bil sicer dober pomorščak, pa je živinski delal s svojimi ljudmi. Občeval je z njimi le s samokresom in ladijskim drogom in dvomljivo je, da bi bili njegovi podložniki sploh razumeli kake druge »razloge«. In tako se je zgodilo, da sta John Clayton in njegova žena doživljala na krovu Fuwalde dan za dnem * Nekaj nad 10.000 kg. prizore, ki se o njih bere le v krvavih gusarskih romanih. Koj v jutru drugega dne sta bila priči dogodka, ki je postal usoden za oba, nerojenemu bitju, ki ga je gospa Elza nosila pod srcem, pa je usmeril tok življenja, kakršnega še menda nihče ni živel v zgodovini človeštva. Tisto jutro se je kapitan pogovarjal ob ladijski pregraji s Claytonom in njegovo soprogo, nedaleč v stran pa sta dva mornarja umivala krov. Čeber vode sta prestavljala korak za korakom za seboj in pomakala vanj krtače na dolgih drogih. Mornarja sta se s svojim delom bližala gruči. Kapitan je gostoma pripovedoval zanimive reči o Afriki, o njenih prebivalcih in o njenem živalstvu, s hrbtnom je bil obmejen proti krovu in ni opazil, kaj se godi za njim, Clayton in soproga pa sta gledala ven na morje, vsa zatopljena v kapitanovo pripovedovanje. Bliže in bliže sta prihajala mornarja. Sedaj sta bila trdo za kapitanovim hrbtom, še trenutek, pa bi bila mimo in naša zgodba bi se nikdar ne bila začela. Pa prav tistem trenutku se je kapitan obrnil in je hotel stopiti po krovu. Trčil je ob mornarja, se prevrgel in padel v čeber z umazano vodo. V hipu je bil ves premočen. Za trenutek je bil prizor smešen. Pa le za trenutek. Val sirovih kletvic se je usul kapitanu iz ust, obraz mu je krvavo zardel od sramu in jeze, planil je na noge in s silnim udarcem pobil mornarja na tla. Mož je bil star in slaboten. Sirovi napad kapitanov je bil milo rečeno neumesten, ker je bil mornar popolnoma nedolžen. Tovariš nesrečneža pa ni bil ne star in tudi ne slaboten, — pravi medved po postavi je bil, z divjimi črnimi brkami pod nosom in volovskim tilnikom med mogočnimi plečami. Brezsrčni napad kapitanov ga je razdražil, maščevati je hotel tovariša. i S polglasnim besnim krikom je planil na kapitana in ga z enim samim silnim sunkom podrl na kolena. To je bil upor, najhujši prestopek, ki ga more zagrešiti mornar na odprtem morju. In upor je znai kapitan krotiti! Ni bilo prvikrat, da ga je doživel, in vsik-dar še je spravil upornike podse. Njegov rdeči obraz je bil na mah bled ko stena. Ni čakal, da bi se postavil spet na noge, v hipu je potegnil iz žepa samokres in ga ustrelil v plečatega orjaka. Naglo kakor blisk se je vse vršilo. Pa še nagleje je bil Clayton. Se preden je kapitan izprožil, je zamahnil po njegovi roki in krogla, namenjena mornarju v srce, je zadela le njegovo nogo. Ostre besede so vzrojile. Clayton je kapitanu kratko in jasno povedal, da je oduren sirovež in da se taki prizori ne smejo ponoviti, dokler bodeta on in njegova sproga na krovu Fuwalde. Kapitan je imel pripravljen robat odgovor. Pa premislil si je, obrnil je Claytonu hrbet ter jezno mrmraje odšel. Ni se hotel prepirati z Angležem, posebej še ne s takim, ki je bil na uradnem potovanju. Angleži imajo dolge roke, ki segajo v vsa morja, — mogočno bojno mornarico. In te se je bal. Mornarja sta se pobirala od tal, starejši je prijel ranjenega mlajšega tovariša pod pazduho in mu pomagal vstati. Brkasti orjak, ki so ga klicali za Črnega Michaela, je poskusil prestreljeno nogo in ko je videl, da najrajši pisal in vezal v zlato knjigo ter zraven še pristavil: Tako se morajo voditi volitve! — Drugi važni pomen pa imajo italijanske volitve z o-zircm na italijansko zunanjo politiko, ki zelo drzno in za soseda zelo nevarno hlepi po tuji zemlji. To pohlepno politiko pa vodi Mussolini zelo premeteno in bistroumno. Doslej je že mnogo dosegel, poslej bo pa še več, ker se lahko sklicuje na to, da je on sedaj po volitvah priznan gospodar Italije. Italija je v tesnih zvezah s Španijo, da lahdco nagaja Franciji, potem ima že stare in trdne zveze z Ogrsko, dobre odnošaje z Bolgarijo in tudi z Grčijo je obnovila stike. Te zveze so pa tako spretno urejene, da se vsak čas lahko prekinejo, obnovijo, razširijo itd. Ce Italija s Španijo enkrat nagaja Franciji, ima pa tudi vse pripravljeno, da dobi tudi Francijo na svojo stran, ter nagaja potem Angliji. Vpričo splošnega položaja sveta, ki je od vseh strani zastrt z oblaki in posebej še vpričo italijanske politike je prav dobro razvidno, kakšnega življenjskega pomena je za našo državo, da ima pošteno, na dejanski ljudski volji in zadovoljstvu slonečo in samo za splošnim blagrom stremečo vlado, ki se ne bo opirala na eno in sicer srbsko narodnost, marveč na vse narode. Zato je politika sporazuma na podlagi popolne narodnostne enakopravnosti po avtonomističnih načelih edino umestna in potrebna tudi z zunanjepolitičnega vidika. — Jugoslavija se mera iznebiti Pašiča, Pribičeviča in drugih politikov, ki imajo fašistovsko nasilje za vzor, ter postati na podlagi poštenega sporazuma močna in odporna na znotraj in zunaj. «inanMitHrr.i'1 ..^.' v-. tjiujejEi. rrMgMmarag & Saimie mtimm to ji Eno najvažnejših opravil v sadonosniku je sajenje sadnega drevja. Ker se pri tem poslu vrše često napake, ki jih pozneje ni mogoče več izbrisati in katere nevešči sadjerejci pripisujejo prav radi drevesničarjem na ro-vaš, podajem glede sajenja naslednja navodila. Kaka naj bo jama? Jame za sadno drevje naj se izkopajo nekoliko časa pred sajenjem, najbolje že v rani jeseni, da se zemlja do časa sajenja prezrači. S tem pa še ni rečeno, da bi morali čakati s sajenjem drevja do pomladi, kajti jesensko sajenje je vsekakor boljše od pomladanskega. Glede širokosti jam se držimo pravila, da je jama tem boljša, čim širša je. Zatorej tudi 3 metre široka jama ne bo preširoka in le v posebno dobri zemlji se lahko zadovoljimo z jamo od 1.50 m širokosti v kvadratu. Z ozirom na globočino se ravnajmo po kakovosli spodnjih zemeljskih plasti. Ako naletimo že v globo-čini pol metra na pusto, skalnato ali kameniio spodnjo plast, ne bomo dalje kopali, ker bi s tem skušali spraviti drevesne korenine na umeten način v nerodovitne spodnje plasti, kjer bi ne našle dovolj hrane in bi dre-yo začelo hirati. Kot pravilo torej velja, da se skalnatih tal naj ne dotikamo, ako hočemo omogočeti uspešen raz voj posejanega drevja. V slučajih, ko imamo opravili z ■neugodnimi spodnjimi plastmi zemlje, se poslužimo bolje sajenja na gričke, ali navožene kupe. Takšni kupi morajo biti kolikor mogoče široki in naj imajo kolikor mogoče poševne stene. Navadno se kopajo okrogle jame, akoravno tudi četverooglate jame niso napačne. Ako računamo širo-kost jame v premeru, so štiriofjlate jame celo boljše, ker je zemlja zrahljana tudi v ogljih, ki pri okroglih jamah odpadejo. Pri kopanjii jam moiamo ¡skrbeti za to, da pridejo i posamezne plasti zemlje na posebne kupe. Zgornja naj-boljšafplafst zemlje pride pri pozr-ejšem zasipavanju v neposredno bližino drevesnih korenin, manj dobra zemlja pa se porabi za dopolnitev jame. Če pri sajenju obenem tum gnojimo, tedaj spravimo 1 gnojilo — dobro strohneli hlevski gnoj ali kompost — ;; v jamo šele takrat, ko je do polov ve ali dveh tretjin za- • sufca. Na dnu jame ne gnojimo, ker bi ostal gnoj v tej globočini brez učink.a; tudi bi zvabil korenine pregloboko v zemljo, kar bi imelo za poznejše uspavanje drevja siabe posledice. Nekaj o kolu. ' Visokodebelna in polvisokodefcelna drevesa potre- , bujejo v prvih letih po sanjenju opori; ali kola. Mogoče j pa je vzgojiti drevje tudi brez kola. in to v legah, ki so zavarovane proti vetrovom. Ko! je zabiti v jamo pred sajenjem in sicer tako, da pride s spodnjim delom v trdo neprekopano zemljo, ker le na ta način more nuditi zanesljivo oporo. Da mu podelimo večjo stalnost in pokončno lego, pribijemo na spodnjem koncu kola, kjer se j dotika trdih tal preči.o latico, ki varuje obenem tudi pred zlobnim izruvanjem kola iz zemlje. Ako bi kol postavljali še le po sajenju v zemljo, bi se lahko pri- j petilo, da ne bi ustrezal svojemu namenu kot opora drevesu, ampak bi sam potreboval oporo od drevesa, kar neredkokiat opažamo v zanemarjenih sadovnjakih. Tudi bi se lahko pripetilo, da bi pri postavljanju kola poškodovali drevesne korenine. Da obvarujemo kol pred trohnenjem, ga je treba prepojiti s sredstvom, ki ga napravi trpežnega. Za surovo kolje se priporoča 5 odstot. raztopina.modre bakrene, galice (Kupfervitriol), v kateri ga namakamo tako dolgo, da je skozi in skozi prepojeno. To se je zgodilo tedaj, ko se pokažejo zeleni znaki na gornjem, tanšem koncu kola. Za suho kolje pa vzamemo lesni izvleček ali ekstrakt (Teer) ali karbolinej, ki ga segrejemo in z vrelo tekočino kolje namažemo. Kol naj ne sega v drevesno krono, ker bi se lahko ob njem obdrgnile in poškodovale veje v vetrovnem vremenu. Vsajeno drevje se priveze na rahlo h kolu in sicer za to, da pri poznejšem sesedanju zemlje ne obvisi na njem. Šele za kakega pol leta, ko se je zemlja že dovolj vsedla, se vezi obnovi in drevo na kol trdneje priveze. Še nekaj o drevesni jami. ; Neposredno pred sajenjem se jame tako daleč za- ' sujejo, da lahko sadimo drevesa ter se pri tem ne bo- < jimo, da bi prišla pregloboko v zemljo. Drevo sme priti v zemljo tako daleč, da je površina zemlje v enaki viši- j ni s tistim delom debla*'kjer se začenjajo korenine. Ra- i čunati pa je, da se zemlja po sajenju vsede za 15 do 20 ; . odstotkov. To sesedanje se ublaži nekoliko s tem, da i ■ zemljo pri sajenju potlačimo z nogami. V tem slučaju * je potrebno vsaditi drevo tako globoko, oz. visoko, da pride najspodnji del debla 8—12 cm nad zemeljsko površino. Ako tega pravila ne bi vpoštevali bi se zgodilo, da bi vsadili drevo pregloboko, kar t»i imelo posledico, da bi drevo trpelo na pomanjkanju potrebnega zraka. Dno jame, kamor se postavi drevesce s svojimi ko- j reninami, naj ne bo jamasto, temveč nekoliko vzbočeno. J Ta oboka omogoči, da se korenine lažje porazdele in S spravijo v zaželjeno lego. Starost drevesa. bo šlo, se je obrnil h Claytonu in se mu godrnjaje zahvalil. Njegov glas je bil neprijazen in oduren, pa njegove besede so bile dobro mišljene. Še preden je končal, se je obrnil in je odšepal, naslonjen na tovariša. Ni hotel čakati na Claytonov odgovor. Par dni ga nista videla in tudi kapitan jima ni privoščil druga ko godrnjave besede, kadar je ?>il prisiljen govoriti z njima. Bila sta njegova gosta pri mizi, pa kapitan je sleherni dan našel izgovor, da mu ni bilo treba jesti s svojima gostoma. častniki so bili neizobraženi, robati ljudje. Nič boljši niso bili kakor moštvo, izogibali so se Claytonov, kjer so le mogli. Ni jim dišalo, da bi mno^o občevali z izobraženim angleškim lordom in njegovo soprogo. Zato sta večinoma živela sama zase. Kar jima je bilo tudi popolnoma po godu. Nista si preveč želela divje družbe sirovih mornarjev. Tako samotno življenje je pa seve imelo tudi senčno stran. Ker nista z nikomur občevala, tudi nista zvedela, kaj se pripravlja med mornarji pod navidezno mirnim površjem vsakdanjega življenja in da bo v kratkem izbruhnila na krovu Fuwalde krvava, usodna igra —. Le to sta oba čutila, da visi nad jadrnico nekaj kakor soparno ozračje pred nevihto. Na zunaj je šlo vse svojo enakomerno, enolično pot, pa oba sta slutila neznano pretečo nevarnost. Par dni je minilo. Neko jutro je prišel Clayton iznenada na krov. In videl je, kako sta pravkar dva mornarja nesla enega svojih tovarišev v spodnje prostore. Nezavesten je bil, morebiti celo mriev. S plamenečimi očmi je stal prvi Častnik z debelim ladijskim drogom pred gručo svojih ljudi —. Clayton ni zinil besedice. Razumel je prizor. — Dan pozneje so se. pojavili na daljnem obzorju mogočni obrisi velike angleške bojne ladje. Clayton je napol sklenil, da bo zahteval, naj ga kapitan prepelje z ženo in prtljago vred na njen varni krov. Zle slutnje so ga obhajale in bal se je, da si z ženo nisla več življenja varna na Fuwaldi. Opoldan so bili bojni ladji toliko blizu, da bi jo bili lahko nagovorili. Clayton se je pripravljal da pove kapitanu svojo željo. Pa mahoma se mu je njegova zahteva zdela smešna. Kaj naj poreče poveljniku bojne ladje? S čim naj opraviči svojo zahtevo? Da sta kapitan in njegov prvi častnik sirovo ravnala z nepokornimi, upornimi pod-ložniki —? Smejal se mu bo za hrbtom in si mislil, da je zapustil Fuwaldo, ker je strahopeten. John Clayton lord Greystoke ni zahteval, naj ga prepeljejo na bojno ladjo, in proti popoldrevu je zamišljen gledal, ka';o so vrhovi najvišjih jamborov izginjali pod ravno črto, kjer je nebo slonelo na morju. Pa še preden je utonila angleška bojna ladja pod brezkončnim obzorjem, je zvedel, da so bile njegove slutnje upravičene, in je grenko obžaloval svoj neumni ponos, ki mu je zabranil, da ni rešel svoje mlade žene in sebe, dokler je bila rešitev še blizu, — rešitev, ki je tislikrat že bila nemogoča. — Proti večeru je bilo. Clayton je stal s soprogo ob pregraji. Zrla sta za izginjajočo ladjo. Slari, slabotni mornar, ki ga je kapi- Drevo, katerega mislimo presaditi v sadovnjak, na« ne bo starejše o ^ y Eeo^adu[ Vse prizadete posojilnice — nekatere sicer bolj počasi in pozno — so napravile prošnje z zahtevanimi po- ---------. . , , . datki in dokazili, prošnje so bile pregledane in potrjene „.pepca maia 1923 Človek bi mislil, ta rec bo brez vseh . ^ • , i-f - meseca maja ^uvti « . .. - -r j i,0i od okrajnih glavarstev m preko velikega župana so ro- okolnosti v par dneh ali vsaj tednih rešena. Toda kakšna ^ y ^ ^ Beogradu. In sedaj se za- zmota! Sele dne 8. aprila 1924 sem zamogel po j ^ ^ ^^ Mo j& nadležaJ y oddelku J slove. Kako delalo v Beogradu I samo dva vzgledal Navedel pa bi jih iz izkušnje lahko celo vrsto. Prvi vzgled. Ministrstvo financ v Beogradu izda naredbo, da se strgani papirnati denar v zameno pošlje v posebni oddelek »Uprave fondova« — sedaj: »Državna hipotekama banka« — v Beogradu. Na podlagi te naredbe odpošlje tudi poštni urad Sv. Tomaž v Slov. gor. uradno, priporočeno pismo s 170 dinarji na označeni naslov prve dni sedemkratni intervenciji in trikratnemu pismenemu vprašanju poštnega urada poslati označeno svo-to na omenjeni naslov. Ker je zadeva poučna za našo javnost, jo hočem podrobnejše opisati! Poštni urad po preteku poldrugega meseca ni dobil svojega denarja, zato se je g. poštar obrnil na naslov podpisanega s prošnjo, da posredujem. Grem in prodrem nijo, pri načelniku dr. Svetku, sem posredoval in izvedel, da so prošnje res potrjene prišle, da pa ministrstvo notranjih zadev s tem nim& posla, zato jih je poslalo v zunanje ministrstvo v oddelek za izvršenje ugovorov z drugimi državami. Grem k šefu oddelka, g. pooblaščenemu ministru dr. Rybaru in ta mi pove, da so sicer prošnje prišle, da pa njegov oddelek pravzaprav s tem nima nobenega posla. Najbrž bo treba vse izročiti ministrstvu v »Upravo fondova« v k etnih prostorih skozi sobo kjer ^ . i so taborili «je vojaki kakor v kakšni kavern , v prosto, e ; £ ^ ^^ zakons]d £ - kjer se naj vrsi štetje m ^menjavanje toaa cddelek ni , ^^ od ^^ JJJ ^ g £ na^ačasm) posloval a niti vojaki, niti portir, niti ndice drug ni ve - Q Q da bomQ k e da sa del, zakaj ni uradnistva tam. ^dem tore dru. c s o Po ^ naJ ^ ^ . da h'J in srečno dobim ljudi na poslu. U adnvk kateri se mi , & zadriIgam, da /e finančrd Jminister takrat isto£aslvo predstavi ket sef oddelka pa ni rniel P^J^kS? ! izjavil, da je treba prošnje tako in tako sestaviti in na-sva šla v arhiv. Po eni uri iskanja msmomc^ ugotovti, . ^ n& ^^^ da ima ^ več lot e kedaj in kje je vpisano doticno pismo od Sv. Tomaža^ r£z kred iz keter5h bi se lahko stvar naglo £ eno_ Pustil sem torej svoj naslov m izvleček iz p«postnega j ^^ Tako ^ * si[ne urada tamkaj in obljubilo se mi je, da bodo poiskaliiz- . y&ž za nekatere nflše male N; še J kra. menjavo izvršili m mene obvestili. Javim to g. poštarju........ . ■> 1 Toda pridejo parlamentarne počitnice avgust-september in jaz zastonj čakam na obvestilo, poštni urad pa na svoj denar! V pozni jeseni dohim drugo pismo in s tem zopet grem tretjič na »Upravo fondova.« Uspeh: Izvem, da so ta čas uredili zadevo drugače, kajti v sporazumu s finančnim ministrstvom so prenesli oddelek jz »Uprave fondova« v finančno ministrstvo ter ga podredili računskemu oddelku, češ: saj »Uprava fondova« s temi rečmi pravzaprav nima nikakega posla, kar je sicer res, a bi morali to vedeti in primerno ukreniti že od vsega za- j programa ju, ali odnehali ne bomo! Iz navedenih dveh slučajev vidite, kako se posluje in uraduje v Beogradu in kakšne muke ima poslanec, da kako samoumevno stvar spravi naprej. Enakih slučajev ima vsak poslanec celo vrsto. Razvidno pa je iz tega vsega dvoje: 1. Beograjska centralistična uprava s svojimi uradniki, slabo organizacijo in bedastimi formalnostmi ter predpisi ni zmožna in ni sposobna, da bi nas zadovoljila. Zato je treba popolno decentralizajo v smislu našega lju prava sreča za politično življenje Nemčije, ki ne bo poprej urejena, dokler se ne odpravi ali izumrjs duh oblastiželjnega velenemštva. Angleško-ruska konferenca se je v ponedeljek začela v Londonu. Otvoril jo je angleški ministrski predsednik Macdonald, ki je ugotovil, da znači konferenca avtomatično posledico priznanja ruske vlade s strani Anglije. Posebna naloga konference bode likvidirati preteklost in proučiti medsebojne obveznosti obeh držav, kakor tudi ustvariti pogodbe za trajne mirne odnošaje. Nato se je dotaknil Macdonald vprašanja predvojnih pogodb in izrazil upanje, da 'bi bile obstoječe trgovske pogodbe skoraj nadomeščene z definitivnimi trgovskimi pogodbami. Angleška vlada upa, da bo propaganda s to konferenco končala in da bodo ti razgovori pomenili novo dobo napredka in dobre volje. Ruski zastopnik je naglnšal, da mora ta konferenca tudi ugodno uplivati na rešitev vprašanja razorožitve in evropskega miru. Naša zborovanja. V Mariboru bo v četrtek, dne 24. aprila v dvorani nove hiše gospodarske banke (poleg samostana očetov frančiškanov) na Aleksandrovi cesti ob 8. uri zvečer shod naših somišljenikov za celo mesto. Na shodu govorita poslanca Vesenjak in Žebot ter občinski svetovalec di. Jerovšek. Sv. Marjeta ob Pesnici. Na velikonočni ponedeljek po rani službi božji bo pri g. Krambergarju shod SLS, na katerem govori naš poslanec Franjo Žebot. Sv. Ilj v Slov. gor. Poslanec Žebot bo na belo nedeljo po rani službi božji poročal v Slov. domu o sedanjem zanimivem političnem položaju. Na velikonočni ponedeljek po maši shod na Breznem, v nedeljo, dne 27. t. m., po rani maši shod v Smartnem pri Slovenjgradcu. Na obeh shodih poroča poslanec VI. Pušenjak. V Laškem se vrši na belo nedeljo, dne 27. aprile, ob 7. uri zjutraj v »Pivnici« okrajni shod SLS. Govori g. poslanec Kugovnik in g. dr. Ogrizek. M® mimltn. četka. 2. Poslancev ne zadene nobena krivda, ako ne do- Četrta pot me vodi k šefu računskega oddelenja in j bite reg.tye syo..h zadey tako Mtro -n tako ug{xln0i kakor tam izvem, da se je res ves metenjal prepeljal, da pa se bilo zQ nas tno in potrebno, za držav0 pa koristno. i____r ____Wo,+]rAmQi.A vvnrTnnv/irfiušar, Ljubno, Leopold Stare, in Jožef Hafner, Bled, Va- čakovati je, da bo postala še cenejša. V Bački se pro-lentin Krof, Prevalje in Rudolf Zupan, Radeče pri Zidanem J daia po 317—320 din. m c <11 U.inti'« A 1 „ i O _ ..X____!_____ 1.' . I . !__________ ' " mostu. — Fantje od 1. čete 48. pešpuka v Kolašinu — Črna , gora: Ivan Ožinger iz Placarovec, Alojz Šešerko iz Mez- ! govc, Franc Polak iz Cerovca, Jožef Kržanec iz Rogatca, j Blaž Koren, Pavlovci, Andrej Strucl, Gruškovje, Franc Vi- j dovič, Pohorje, Martin Zemljak, Zg. Ložnica, Aleksander Lesjak, Crnovci. — Fantje iz Vranja v Srbiji: narednik Janko Vrabl iz Stare cesti pri Ljutomeru, Alojzij Strašek iz Celja in kaplar Franjo Kosi iz Mariboru, — Fantje 1. peš-puka v Vranju, Srbija: kaplar Štefan Cišmešija iz Kraljeve, kaplar Ivan Jurač iz Kraljeve. Redovi: Franc Klančnik, Šoštanj, Ferdinand Imprl, Sevnica ob Savi, Anton Bratec, Sv. Rupert, Braslovče, Ivan Sušeč, Stari trg. Slovenjgradec, Jo žef Želodec, Mežica, Koroško, Anton Uršič, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Bernard Balon, Bizeljsko, Jožef Krajnc. Dobrna pri Celiu, Franc Prevršek, Ljubečna pri Celju, Ivan Jesih, Trbovlje, Franc Soba, Trbovlje, Herman Strahornik, Hrastnik, Jožef Seier, Zagorica, Martin Kralj, Raka pri Krškem, Ciril Knez, Celje, Ivo Sekarčnik, Stari trg, Slov. Gradec. — Fantje pri artilerijski delavnici v Osijeku: Kaplar Franc Potočan iz Zreč, redovi: Karol Potrč iz Zg. Korene, Albert Zidanšek iz Snitaliča, Franc Sel iz St. Janža na Dravskem polju, Alojz Gojkovič iz Cirkovc, Ant. Krajnc iz St. Lovrenca v Slov. gor. Martin Pohovnik iz Sv. Florjana, Josip Burjak iz Črne, Ivan Holer iz Marenberga, Bernard Pisfotnik iz Slov, Gradca, Alojz Enoh iz Mrtvic, Ivan Gorišek iz Artič, Mihael Ograjenšek iz Velike Pirešice, Anton Radej iz Sevnice, Franc Sober iz Gradaca, Franc Mau-ser iz Cermašnjic, Mihael Sterk iz Labinje, Vinko Dolinar iz Garbrja, Avgust Sever iz Semiča. — Fantje od 32. pešpuka iz Nevesinja v Hercegovini: Franc Sagadin, Sesiei-že, Majšperg, Anton Lah, Cirkovce, Janko Santl, Ptujska gora, Ljutomerčani: Franc Pevec, Rudolf Gregorenčič, Al. Kovačič, Martin Sršen, Franc Meir, Anton Krbos, Roman Kosi, Ludvik Jašovac, Jožef Prelog, Anton Novak, Jožef Slana, Jožef Fridl, Ptuj, Kapi Zelan. — Fantje 11. čete 3. baterije, 48. pešpuka, Berane, Črna gora. Vojniki Franc Verhovčan in Ludvik Žibrat, Pušenci, Ormož, Maks IJrh, Ormož, Fr. Bezjak, Runeč pri Ormožu, Franc Nedok Ptuj, Janez Toplak, Podvince, Fr. Solina, Fr. Pilinger, Stojinci, Andrej Krajnc, Leskovec, Ludvik Mesaric, Geračja vas, Jerenko Matjaž, Obrožec Štefan, Podlesnik, Fr. Vogrin, Gradišak, Simon Koren, Sedlašek, Fr. Pukšič, Spulilje, vsi pri Ptuju. Rajh Fr., Dobrovšek, Jožef Blagovič, Lahonec pri Ormožu,- Antoni Rep, Savci, Orinož, Milan Taciger, Ža-homberc, Štefan Taciger, Stobrce pri Ptuju. Oto Goleš, Sv. Koruza se ponuja v Bački po 230—235 din., v Sremu po 240—250 din., v Zagrebu po 270—275 din. Ječmen je po 340 din. za 100 kg. Kupujejo ga pivovarne. Oves je edini ostal čvrst v ceni ter se bo polagoma še dvignil. V Bački je po 255 din., v Zagrebu pa po 290 din. Otrobi se prodajajo po 215 din. Regrat kot solata. Ker se prične čas regratove solate, napišem nekaj o regratu. Regrat (latinski: leontodon j taraxacum, hrvatski: maslačak, nemški: Löwenzahn) pri nas nikakor nima še veljave, kakor zasluži, med tem, ko j ga na Francoskem in v Rusiji visoko čislajo. Ker pri nas kot zelišče divje raste po travnikih, njivah in tudi ob po- j tih, ga imajo marsikateri za navadno in tuintam neprijet- j no plevel in zato ga tudi ne cenijo kot solato, zdi se jim kot navadna ničvredna zelenjava in ga prezirajo. Pa rav-no zavoljo tega, ker nam daje regrat v zgodnji spomladi solato, ga moramo čislati. Regrat raste rad, dobro us- i peva, je vstrajen ter nam daje mnogo let solato. Regra- i tova peresa se kot solata pripravljajo kakor vrtna solata. Koristen in zdrav je, ker čisti kri in zato ga tuintam rabijo za spomladno zdravljenje, kakor v jeseni grozdje. ' Pisec teh vrstic je imel dolgo let katar v želodcu. Leta i 1909 mu je neki zdravnik priporočil regret in sicer vsaki dan. Bolezen je ponehala in od tistega časa je zdrav. ! Regrat se tudi lahko goji na vrtu. Seme se v spomladi poseje v dobro zemljo na vrtu v vrstah, ki so 40 cm narazen ter se kakor vsako drugo solatno seme le lahko z zemljo pokrije, rabi pa nekaj dalje, da začne poganjati. , Sadike naj se v vrsti sadijo 15 cm ena od druge. Celo delo -obstoji potem v tem, da se zemlja zrahlja in lepo očisti plevela. Zalivati sicer ni treba, vendar se lahko umestno in potrebno, da se vsakemu graditelju, bodisi meščan ali seljak, prihrani škoda Jaz sem večkrat opazil, da opekarne, ki imajo težkoče pri izdelovanju zarezanih strešnikov, priporočajo bobrovce, češ, da je z bobrasto opeko pokrita streha cenejša in boljša od strehe, ki je pokrita z zarezano strešno opeko. Da se odjemalcem predoči razlika pri pokrivanju strehe z bobrasto, odhosno zarezano strešno opeko, se ugotavlja sledeče:Na 1 kvadratni meter je treba 30 komadov bobraste opeke in 7 metrov letvic; na 1 kvadratni meter je treba 15 komadov zarezanih strešnikov in 4 metre letvic. Iz sledečega primera je razvidno razmerje med na videz cenejšo bobrasto opeko in baje dražjo zarezano opeko, ki stane pro mile 5600 K, dočim bobrasta opeka stane 3200 K. Stroški pri pokrivanju z bobrasto opeko na 1 kvadr. meter: 30 komadov bobraste opeke po 3.20 K stane 96 K, 7 metrov letvic po 4 K je 28 K, torej pride na 1 kvadr. meter strešne ploskve 124 K čistih stroškov za materijal brez delavnih mezd — Stroški pri pokrivanju z zarezano strešno opeko na 1 kvadratni meter: 15 komadov zarezanih strešnikov po 5.60 K je 85 K, 4 metre letvic po 4 K je 16 K, torej pride na 1 kvadratni meter strešne ploskve 100 K čistih stroškov za materijal brez delavnih mezd. Na 1 kvadratni meter odpadajoča razlike znaša torej 24 K, kar je iz predstoječega razvidno in jasno dokazano. Ista razlika znaša n. pr. pri poslopju, katero je 15 m dolgo in 10 m globoko, tako da se šteje 150 kvadratnih metrov zazidanega prostora in 210 kvadratnih metrov strešne ploskve, ako se isto poslopje krije z zarezano strešno opeko, 210 krat 24 K, to je 5040 K. Omenjena streha je torej, ako se krije z zarezano opeko, za 5040 K cenejša od strehe, katera bi se krila z bobrasto opeko. Predstoječi primer naj si predoči graditelj meščan in tudi kmet v slučaju potrebe in sem prepričan, da bo vsakemu koristil. Ob tej priliki moram tudi navesti, da dotični graditelj dobi večinoma le slabo, ročno izdelano, oziroma tudi strojno izdelano, malo trpežno opeko, iz česar sledi, da se mora taka epeka za 5 ali največ 10 let izmenjati. Pri solidno izdelani zarezani strešni opeki na modernih strojih, valjih itd. in pri polletnem ležanju pripravljenega meterijala tovarnar epeke, ako razpolaga z izvrstnim surovim materijalom (Tonschiefer), ki potrebuje za žganje 1200 stopinj vročine, lahko jamči za svoje izdelke na 100 let Predstoječe vrste temeljijo na dolgoletni izkušnji in imajo ta namen, da je splošno mnenje, da je bobrasta opeka cenejša od zarezane opeke, napačno in da je zarezana strešna opeka cenejša, čeprav je na videz dražja. Zarezana strešna opeka predstavlja najcenejši, najlažji in brezdvemno najboljši materijal za pokrivanje streh, čeprav bi prišel 1 komad na dvojno ceno bobraste opeke, kar danes pa ni res. Tudi se trdi, da skozi streho, katera je pokrita z zarezano opeko, po zimi prodira prahast sneg. To je popolnoma brezpomembno in pri dobro izdelani zarezani opeki tudi izključeno. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 80 din., 100 francoskih frankov stane 483 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 11 para, za 100 čehoslo vaških kron 239 din., in za 100 laških lir 350 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 7.10 cent. zgodi v suši. Ako so sadike že v prvem letu dovolj moč-Lenart v Slov. gor., Josip Kukovič, Pobrez, Sv. Vid, Steten j ne postale, se en del izkoplje in v pesek in zemljo v kleti fovše, Sv. Lenart v Slov. gor. Franjo Nedok, veliki in dugi, , 7flkoni;„ (lf5 sp uPiiir) /h„]p n^tnnpirO DP1rr=t ¡rr,,, tudi Ptuj, Mi j o Aračič. Iinotsko, Dalmacija, Kaplar Marjan Ju- ! ,pI]e' , se celijo (bele postanejo). Kegrat ima tudi «MESNBKMSSrcaiin^ttSVE w. :nasni2 irjraKPran«! kič, kaplar Ivan Kdnjunčič, kaplar Josip Buljubašič, vsi iz Dalmacije. — Fantje od 40. pešpuka v Ohridi — Makedoni- i'a: Ivari Piki in Franc Pobko iz Griž pri Celju, F. Ajdič, -.ešče pri Celju, Gajšek Franc, Ostrožno pri Celju, 'Ivan Turnšek, Ostrožno pri Celju, Martin Storman, Vincenc RandI Gotovlje pri Celju, Vid Jazbinšek, Martin Luskar, Sv, Vid pri Planini, Franc Juhart, Vransko pri Celju, Martin Potočnik, Liboje, Kristl Kuhar, St. IIj pri Velenju, Jožef Ko-kotec, Leve pri Celju, Alojz Plesnik, Luče, Franc Jehart, Slovenjgradec, Alfonz Cičigoj, Trbovlje, Maks Sanda, Rečica pri Laškem. Adolf Dobrav Guštanj, Alojz Repovš, Trbovlje, Franc Golčar, St. Peter v Sav. dolini. — Fantje pri pekarski četi v Osijeku: kaplar Anton Arčan od Sv. Jurija ob juž. že., kaplar Martin Plaušteiner iz Sv. Jurija ob južni železnici, Martin Vučer iz Žalca pri Celju, Josip Vidovič iz Ptuja, Franjo Plahuta, Rajhenburg, Josip Druš-kovič Rajhenburg, Štefan Lužar, Jankova pri Vojniku, Jernej Suhadolc, Brezje pri Dobrovi. — Velikonočnim čestitkam so se tudi pridružili podčasniki 23. topničarskega pu-ka, Maribor: podnarednik Anton Sagadin, Sesterže, pod-narednik Anton Geč, Samošani, Moškanjci, podnarednik A. Živec, Trst, podnarednik Franc Copf, Šmarje, narednik Martin Maček,' Sv. Peter v Sav. dolini. Vesele velikonočne praznike želijo čitateljem ^Gospodarja« tudi tile gardisti-Slovenci kraljeve garde: Janez Standeker, Sp. Sv. Kungo-ta, Franc Vicman, Jarenina, Anton Sternad, Hoče, kaplar Viljem Albreht iz Konjic, Franc Flis iz Konjic. Fantje 1. pe-šadijskega puka iz Vranja v Srbiji- Jože Prislan iz Brns-lovr, Franc Birnovčar iz Koprivnice, Franc Pisar iz Mežice pri PreValjah, Janez Valenšak iz Trnovelj, Ciril Suber iz Griž, Alojz Gašperič od Sv. Jurja ob juž. žel., Franc Junker iz Artič. — Pisari-Slovenci, 5. in 21. art. puka v Veliki Ki-kindi želijo vsem svojim znancem in čitateljem »Slov. Gospodarja« vesele velikonočne praznike. Ernest Bregar, Stanko Stergar, Valentin Kukovič, Anton Mirnik in Ivan Veršec. Kmetijsko kat. izobražvalno društvo na Frankolmvem priredi na velikonočni ponedeljek popoldne ob pol štirih v Društvenem domu igro »Čevljar — baron.« Po igri zapoje domači pevski zbor več narodnih pesmi. Prijatelji poštene zabave, pridite v obilnem številu! Gasaodarstoo. Vinarska zadruga »Ljutomerčan«, Sv. Bolfenk pri Središču, ima v soboto, dne 26. t. m., ob 11. uri dopoldne svoj občni zbor v Obrežu pri g. M. Rakuša, ne pa ob 2. uri popoldne, kakor smo zadnjič pomotoma javili. Mariborsko seimsko poročilo. Na svinjski sejem dne pred zimsko endivijo to prednost, da njegova peresa v kleti dalje ostanejo in ne gnijejo tako hitro. Ako hoče pa kdo iz regratovih sadik, ki so črez zimo na prostem ostale, imeti dobro in mehko solato, naj jih potem v jeseni ali vsaj spomladi dobro z zemljo ogrne. Treba je dobro zrahljane, lahke zemlje. Marsikateri pokrijejo regratove rastline z slamo in na slamo pa dajo malo zemlje, zopet drugi ovijejo rastline z papirjem. V drugem m tretjem letu postane regrat prav plodoviten. Starejše regratove rastline, katere se ne negujejo več, treba je z zemljo (Komposterde) pokriti. Potem ne trpijo od vlažnosti in ker se kompostna zemlja prej ogreje, kakor v vrtu, nam dajo tako zakopane, rastline še enkrat prav dobro, belo solato. C- no, lepo ia w.w suit Z ZAREZANO ALI BOBRASTO OPEKO POKRITA STREHA? Od izkušenega strokovnjaka smo prejeli sledeče pismo in sicer: Da se preprečijo pomote ter napačna mnenja pri pokrivanju streh z bobrasto opeko (Biberschwanz) ali z zarezano opeko (Strangfalz), je namen sledečih vrst, da dajo izčrpna pojasnila. Pri današnjih težkih razmerah je in kamgarn, hlačevino, cefir, tiskanino (druk) platno, volneno blago in vso manufnkturno robo kupite edino v veletrgovini R. Slermecki, Celje. Kdor ue verjame, naj se sam prepriča. Zaloga velikanska. Trgovci engros ccnc. Cenik zastonj. SMT" Pozer» kmetiel mWm Torarift st?ojer, livaria žele*» is kovin PmitJo P|rlž> N>?ibo^. ■BI BBHBinn: SmnumHEnMMHHHHBMM MlatUaice vsake vrste, sadni mlini sistem ,Dangl', veterjači sistem ,Kalmarš'. — Vse lastni izdelki. 10% ffižle ceae, fcifcsr drugod! Tam v kopališču pranje letno Je z milom »Zlatorog« prijetno, ko polne pene vse so banje, clo dame kukajo skoz' špranje. (Nadaljevanje sledi). Ugodni nakup! wßmmm mm. Kompletno, skoro novo pohištvo za predsobo, jedilnico, spalnico, sobo za gospode in kuhinjo se ceno proda. — Tezno, Kovina. — Poizvedbe pri vratarju. 520 MAUS OZNANILA. Iščem 14—15 letno, razumno, čisto in zdravo deklico k enemu otroku. Ponudbe na naslov Anton Kežman, Dobova. 518 Močne hlapce za vinograd, polje, travnik in živino potrebuje župnišče Setine pri Zagrebu. Cela oskrba, mesečna plača 1400 kron in več. 494 Svicer z dvemi delavnimi močmi k 30 kom. živine, se sprejme pod ugodnimi pogoji pri upravi veleposestva Tur-niš pri Ptuju. Tam se sprejme tudi več družin s poljedel skimi delavci v stanovanje. 490 3—1 Hlapec, ki zna tudi konje upravljati, se takoj sprejme v splošni bolnici v Mariboru. Mesečna plača 1800 K, prosto stanovanje in hrana. 508 Čvrstega poštenega franta v starosti od 15—17 let, ki je navajen pri konjih, sprejme v stalno službo Franjo Gnilšek, trgovina z vinom v Mariboru, Razlagova ulica 25. 515 Vinarska in sadjarska šola v Mariboru sprejme v stalno službo enega kmetijskega zidarja takoj, za navadna zidarska dela in enegai viničar-ja v novembru 1924 s pet do šest prvovrstnimi delovnimi močmi. Ponudbe za zidarsko službo do 28. aprila, za vini-čarsko službo do 1. julija. 511 2—1 Starejši šafer, kateri se pri mlekarstvu dobro razume in se z dobrimi izpričevali izkaže, in kateri sam tudi poma ga delati, se za večjo posestvo v Sloveniji takoj išče. Ponudbe so za poslati pod »Schweitzer< na upravo >S1. Gospodarja«. 517 Razpis zidarskega, tesarskega in kleparskega dela pri popravilu cerkve Sv. Duha aa O. vrhu, pošta Selnica ob Dr., do 15. maja 1924. Ivan Kaiser. 522 2—1 Učenec se takoj sprejme pri g. Antonu Marčič, usnjarju v Slov. Bistrici na tri leta. Za hrano in obleko se bode skrbe lo. 482 2—1 Uprava ljubljanske škofije, Marijingrad p. Mozirje rabi drvarjev več partij in plača za sekanje brez spravila od kub. metra po 20 D. Za spravilo bi se dogovorili po izvršeni sečnji. — Ponudbe je poslati direktno na upravo. Skupaj bi rabil ca 100 drvarjev. 365 4—1 Kuharica za uradnike se sprejme. Spričevala in mezdna zahteva se pošlje ua Marija grofica zu Eltz, Vukovar, Slavonija. 351 6—1 Novo hišo s tremi sobami, 2 vrta, sadonosnik, travnik, njiva, hlev, klet itd. v prijaznem kraju, četrt ure od mesta (postaje) prodam radi selitve po nizki ceni. Schneider, Devina, Slov. Bistrica. 527 2—1 Dobra trgovina, gostilna in trafika ter pet oralov zemlje, proda takoj Andrej Marine v Matkah, p. Sv. Pavel pri Preboldu. 513 Nov težki platovoz na peresa, nov štirisedežni linčki voz, malo rabljen lovski voz za cisem oseb in nov enovprežni voz proda Vinko Bezjak, kovač na Teznu. 521 Mlin na prodaj na dobri vodi, 2 para kamnov, 1 valjar, s posestvom in stanovanjem. Vpra šati je pri M. Koler, Črešnjev-ci, Gornja Radgona. 525 3—1 Mlin na več parov, sadonos. nik, pašnik, vrt, v dobrem stanu, vse zidano, dober promet, se zavoljo starosti po pri merni ceni proda. 60 vodnih konjskih sil, ki bi se dale izrabiti za druge obrti: za tkalnico platna ali žago. Zanesljivi kupci naj se zglasijo v Pristavi št. 17 pri Ljutomeru. 516 Vinogradniki pozer! Vinotoč, trgovino, koncesijo, stanovan je, pri cerkvi v Studencih, odstopim ali sprejmem kompan-jona. Potrebno 22.000 dinarjev. Segvič. 514 Prodam 4 orale travnika pri Sv. Marjeti. Vpraša se pri Ani Vračko,' Sv. Peter pri Mariboru. 501 Posestvo, 2 in pol orala zemlje, zraven liiša, gospodarsko poslopje, vrt, sadonosnik in brajde, se vsied slučaja smrti pod ugodnimi pogoji proda aH s sličnim pa tudi manjšim posestvom v bližini Maribora zamenja. Več se poizve pri lastnici Mariji Gobec, Sv. Miklavž p. Hoče. 502 Proda se posestvo, okoli 15 oralov, čez pet oralov sado-nosnika, ostalo njive, travniki in vinograd. Hiša z opeko krita, vse v lepem stanju. Kari Čep, Vosek, p Sv. Marjeta ob Pesnici. 486 Pri Sv. Miklavžu, postaja Rimske Toplice se odda v najem ali proda posestvo: sado-nosniki, njive, gozd, lahko se redi 8—10 glav živine. Pojasnila v šoli Sv. Miklavž, pošta Laško. 431 3—1 Opekarmi z okroglo pečjo v Podravini na Hrvatskem z vsem orodjem in 6 orali zemlje se proda. Posestnik Blaž Stimec, Sigetec, p. Drnje, Hrvatsko. 425 3—1 Lepo posestvo v ravnini, ob okrajni cesti z zidanimi in z opeko kritimi poslopji, 10 minut od farne cerkve Sv. Lenart v Slov. gor., proda po ugodni ceni radi preselitve Jos. Jančič, Sp. Jakobski dol. 523 Proda se zelo lepo posestvo pol ure od Maribora. Lepo zidano poslopje, sadonosnik, njive in šuma, velika stiskalnica (preša), veliko vinskih sodov, sena, zrnje, žrmlje: . proda se vse skupaj ali vsa-Slov. Gospodarju v zadevi g. Jerin brez moje vednosti in dovoljenja podpisalo. Gospej V. Jerin. roj. Gnus nisem nobene hvale dolžna. V Mariboru dne 11. aprila 1924. Marija Gnus. _______________________495 Izjava. Podpisana Ana Ivnik, posestnica v Sevnici, prekli-cujem govorice, katere sem razširjala o gospodu Ivanu Mlinaric iz Sevnice kot neresnične ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja. V Sevnici, dne 10. aprila 1924,. Ana Ivnik. 506 Išče se za takojšnji nastop kleparski poslovodja vešč slovenskega in nemškega jezika, istotako pridnega učenca za kleparstvo. Ponudbe na oglasni zavod »Ju-gografija«, Celje, Za kresijo 5. 234 Lepa trgovina z dvema velikima skladiščema in gospodarskim poslopjem, 4 sobe, kopalna soba, vse z električno raz-* svetljavo, velik sadonosnik, lep vrt za zelenjavo s« zaradi preselitve takoj proda. Potreben kapital v teku tega leta 200.000 D, ostanek po dogovoru. Informacije se naj ravnajo na poštni predal št. 11, Ormož (Slovenija). 504 »t Veliüa MSa Vinogradniki, pozor! Mnogoletni trsničar, imam še nekaj tisoč divjakov korenjakov od Rip. portalis in nad 10.000 komadov Noah — bela šmarni-ca v trtnici, ki sama rodi sila imenitno in katere ni treba škropiti in je za vsako zemljo, tudi brez rigolanja velja saditi. Cene po dogovoru. — Prosi se znamke za odgovor. Matevž Strašek, posestnik in trsničar, Sv. Ema, Nezbiše, p. Pristava, Jugoslavija. 440 2-1 m— din. kilogram. Obenem priporočam svojo špecerijsko trgovino. Konkurenčne cene, prvovrstno blago! JtKton Poiar, Maribor, Gosposka ulica štev. a. Proda se posestvo, 7 oralov: vinograd, sadonosnik, njive, gozd, hiša in gospodarsko poslopje. Šauperl Terezija Polička vas 14. p. Jarenina. 458 r 2—1 ve uprava Na prodaj posestvo sredi vasi z lepo zidano hišo, zidanim gospodarskim poslopjem, vse v najboljšem stanu, povsod električna razsvetljava, po ugodni ceni takoj. Naslov po- Kovačnico brez orodja in ne- Prodam dva orala zemlje, kaj zemlje zraven se da v na- njivo in travnik v Studencih jem ali proda. Zg. Gorica, go- pri Mariboru po nizki ceni. stilna Vodušek, p. Pragersko. M. Korošec, Sp. Kungota, po- 461 2—1 šta Pesnica. 470 2—1 Cepljene trte imamo, kakor vsak leto večjo množino, vseh j najboljših vrst, na podlagi R. portalis in križankah po dn. cenah. Trte so dobro zarašče ne in vkoreninjene. Prodam tudi več tisoč korenjakov R. ! port., Gothe 9 in samorodnic. Oglas:ti se je pri posestniku ] ! Franc Horvat, Mostje, pošta ' Juršinci pri Ptuju. 197 Tinogradniki posori Na suho cepljene trte so na prodaj in sicer najrodovitnejše vrste. V zalogi je vkoreninjeni divjak Riparia portalis m Gothe .. št 9. Kdor si želi naročiti lepe | • M ¿g 7SfT}f]mf«3 * in močne tre za svoj vinograd • ™ ** 111U M18«C « naj se takoj oglasi ustmeno ali pismeno pri Francu Slod-ajak. trtničar, pošta Juršinci pri Ptuju. Trte se dobijo po najbolj nizki ceni. Za odgovor se naj priloži znamka. 1263 Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Jarenini se vrši dne 27. aprila 1924 v posojil-niških prostorih ob pol 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Po-! ročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje rač. zaključka za leto 1923. 4. Slučajnosti. Načelstvo. 509 naznanjam^ da bom od^pondelka XV I» P® d VI f Ob^l 2 f Hranilnice in posojilnice v Petrovčah, reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 27. aprila' 1924 ob 9. uri dopoldne v zadružni pisarni. lirušfaa* Dne 26. aprila 1924 ob 10. uri dopoldne se vrši pri okrajnem sodišču v Mariboru soba št 27 vi. št 66 d. o. Spodnja Selnica in vi št 87 d. o. Slemen. Posestvo meri -čivka 10 oralov, cenjeno je na 3,068.900 kron, najmanjši pomidek znaša 2,054.396kron. Posestvo ima lepo enonadstropno hišo z mlinom in gospodarskim poslopjem tik ob Dravi, ima električno nt. pel j ar o ter vodno stalno moč za mi in. Hiša je sposobna za trgovino z lesom, za tovarno papirja ter sploh za vsako industrijo. Natančnejše podatke pri dr. Java na, odvetniku v Maribor n-. kupiti po čudovito nizkih cenah došlo manufakturno blago kaknr: kietone, druš-ko tiskovino, volneno blago za moške in ženske obleke, svilene rute ter vse druge potrebščine pri tvrdki Martin fum^r Konjice, Slovenija Proda se : sadike: prima močne braunschvveigske in Conovers, komad 1 D, 2000 in več po 50 par. H Ifriee) RoBisanlt, Bistrica pri Mariboru, pošta Limbuš. 459 2—1 Dnevni 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1923. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen .vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je glasom pravil sklepčen pri vsakem številu navzočih zadružnikov. 488 Načelstvo. ZAHVftlLiA.^ Za vse izraze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naše drage, nepozabne soproge, oziroma sestre, Neže Lapuh roj. Bogovič, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenei.šo zahvalo, posebno vsem onim, ki so jo spremili na zadnji poti. Vsem, posebno še domačemu pevskemu zboru za lepo nagrobnico in darovalcem vencev in cvetja srčna hvala s prošnjo, da se spominjajo blage pokojnice v molitvi. Artiče, 13. aprila 1924. Jožef Lapuh, soprog v imenu svojem, in svojih otrok, v imenu njene matere ter vseh sorodnikov. ■ .j flSfsSBn OTROCI!! Prosite mamo, da Vam kupijo i za barvanje piruhov le bäRVA AXEIAJm • KROMPIRJA več vagonov za izvoz kupi RUDO J PEVEC, MOZUE Slovenija. 451 4-1 ££ ZAHVALA. Za prisrčne izraze sočutja ob bridki izgubi naše nepozabne IVANKE, 13Ietne učenke 5. razreda, katera je v nedeljo zvečer, dne 6. aprila 1924, preminula tek zemeljskega življenja. Izrekamo vsem, ki so počastili njo s tako številnim spremstvom. V prvi vrsti se zahvaljujemo č. g. dr. župniku Ivanu Jančiču, ki so celi sprevod tako ginljivo uredili, č. g. kapucinu iz Celja, g. nad-učitelju R. Senicu za spremstvo in sploh vsemu učiteljstvu, gg. organistoma in vsem, ki so nas tolažili pri tem bridkem udarcu najiskrenejšo zahvale. Ohranite našo Ivanko vl neizbrisnem spominu. Žalujoča rodbina Kunst-ova. _ _ P. TELEFON ŠT. TOMA NOVA faM M 3 ulica ri™ 'Mf HiTR A F CSTREŽBA„ _ PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENg RAČUN PR»: lili ■ Z k ORUZNI-GOSPOmsSKl -BANKI MARIBOR._____ Ena steklenica Elzafluida nadomesti 3 steklenice francoskega žganla! Vsebina te naredit Sestava Fellerjevetja Elsafluida iz najmočnejiia esencev zdravilnih zelišč, cvetja, korenin in listja 'i* z najfinešim destilatom žganja je že čez 25 let " * viroS zahvalnosti nebroj ljudi v vseh delih sveta, Uer jim kakor dober prijatelj v težkih dneh bolečine prežene. Imate bolečine v udih ? V hrbtu ? Zobobol ? Nahod ? Ste slabi, prenapeti, izmučeni >n preveč občutljivi? Želite dober kosmetikum za zobe, zobno meso, lice, glavo? Ali želite v vseh priložnostih imeti zanesljivo sredstvo pri hiši? Poskusite pravi Felierjev Elsafluid! Kmalu bo dete rekli tudi vi: To Je Ri|boijo, kar stm kedaj okušali Je »elifco močnejši in izdatnejši kot francosko žganje hi najboljši äKidstw te_vrste. V vseh dotičnih poitovsicafo zahtevajte same pravi Ebatitald od lekarnarja Feiler. S pakovanjem in poštnino