© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Pravica do izražanja skozi nedavno sodno prakso Tina Rijavec Article information: To cite this document: Rijavec, T . (2018). Pravica do izražanja skozi nedavno sodno prakso, Dignitas, št. 53/54, str. 221-233. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/53/54-12 Created on: 07. 12. 2018 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 221 DIGNITAS n Pravica do izražanja skozi nedavno sodno prakso Pravica do izražanja V času pred referendumom o Družinskem zakoniku, ko smo lahko v medijih spremljali različna soočenja in poslušali mnenja tako pristašev kot nasprotnikov zakonika, sem se večkrat zgrozila – nad nestrpnostjo, netolerantnostjo, nekonstruktivnostjo in neo- bjektivnostjo. Kdo pa je o zakoniku dejansko govoril? Spraševala sem se, ali je res vsakomur dovoljeno izraziti vsakršno mnenje. V enem od svojih člankov tudi profesor Cerar razpravlja o tem, ali (n)ima pravzaprav vsak državljan v demokratični državi, ki prizna- va svobodo mišljenja in izražanja, pravico, da izreka svoja mnenja, ocene, sodbe ipd. o vsem, kar se v družbi dogaja. Ključ do rešitve ponuja v spoštljivem odnosu do drugega, v pripravljenosti učiti se od drugih ljudi, odprtosti, vljudnosti, dobronamernosti in nenaza- dnje skozi ponujeno možnost vsem udeleženim stranem, da javno predstavijo in obrazložijo svoj položaj in stališča. V nadaljevanju pravi, da mora znani latinski rek Audiatur et altera pars (naj se sliši tudi druga plat) še posebej v demokraciji iz temeljne pravne maksime prerasti v temeljno demokratično in civilizacijsko vodilo na vseh ravneh družbe. 1 Eden od bistvenih temeljev demokratične in pluralne družbe je prav svoboda izražanja. Prav ta je namreč najpomembnejše jam- stvo osebne svobode. Pod pojmom osebne svobode razumemo osebno, psihično in fizično integriteto posameznika. To popol- nost, skladnost 2 posameznika dosežemo tako, da mu omogočimo, da to, kar misli, izrazi in javno pove. Svoboda javnega nastopanja oz. javnega izražanja mnenja je nujni atribut svobode mišljenja kot 1 Cerar, Le čevlje sodi naj ..., IUS – INFO kolumna, 2006. 2 Slovar slovenskega knjižnega jezika integriteto opredeljuje kot popolnost, skladnost, oz. neokrnje- nost, celotnost. Pravica do izražanja skozi nedavno sodno prakso Tina Rijavec 12-Rijavec.indd 221 23.5.2012 21:46:54 222 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava in človekovih pravic svobode vsakogar in vseh. Posameznik v interakciji z drugimi lju- dmi namreč čuti potrebo, da izrazi svoje misli, mnenja in stališča. To potrebo lahko začuti vsakdo – in tako pridemo do svobode izražanja. 3 Svoboda izražanja se tako kaže kot »temeljni in nepo- grešljiv pogoj skoraj vsake druge oblike svobode«. 4 Svoboda enega pa se konča tam, kjer se začne svoboda dru- gega. Tudi naša ustava pravi, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava. 5 Zato sem želela raziskati, kako je svoboda izraža- nja omejena, ali je vsakemu dovoljeno izraziti vsako mnenje, ali morda komu zaradi funkcije, ki jo ima, «pritiče« drugačen način izražanja. Na omenjena vprašanja sem dobila odgovor v nedav- ni sodni praksi. V prispevku bom zato predstavila sodbo ESČP z dne 7. 2. 2012, Case of Von Hannover v. Germany (no. 2), sodbo Sodišča Evropske unije z dne 6. 9. 2011, in sicer zadevo proti Aldu Patriciellu, z oznako C – 163/10, ter sodbo US, ki je v primeru Up- 570/09-14 dne 2. 2. 2012 odločilo o ustavni pritožbi Mira Petka in družbe Večer, d. d. Pravica do izražanja skozi nedavno sodno prakso I. Evropsko sodišče za človekove pravice Nedavno je ESČP tehtalo med pravico do izražanja in pravico do zasebnosti v primeru Von Hannover proti Nemčiji. V primeru Von Hannover, ki je iz prakse ESČP znan že iz leta 2004, je mona- ška princesa Caroline tožila nad nadležnostjo rumenih medijev pri objavljanju njenih fotografij. 6 V tej sodbi je ESČP odigralo po- membno vlogo pri določanju standardov tehtanja med pravico do izražanja in pravico do zasebnosti. Hkrati je dokazalo svoj po- zitivno-zakonodajni značaj in nacionalne pravne sisteme pozvalo k dvigu stopnje varstva do zasebnosti v razmerju do komerciali- zacije ali, kot v svojem članku navaja Andraž Teršek, do »porume- 3 Berden, Svoboda izražanja in zaščita posameznikov pred njeno zlorabo, Pravna praksa, št. 431, 1999, str. 17. 4 US Supreme Court, 302 U.S. 319 (1937), 6. 12. 1937, Palko v. State Connecticut. Dostopno na: http:// caselaw.lp.findlaw.com/scripts/getcase.pl?navby=case&court=us&vol=302&invol=319 (zadnjič obiska- no: 24. 3. 2012). 5 URS, Ur. l. RS 33/1991 do 68/2006, 15. člen. 6 European Court of human rights, 24. 9. 2004, Case of Von Hannover v. Germany. Dostopno na: http://cmiskp.echr.coe.int/tkp197/view.asp?item=3&portal=hbkm&action=html&highlight=von%20 |%20hannover&sessionid=89855299&skin=hudoc-en (zadnjič obiskano: 24. 3. 2012). 12-Rijavec.indd 222 23.5.2012 21:46:54 223 DIGNITAS n Pravica do izražanja skozi nedavno sodno prakso nelosti« medijskega trga. 7 Omenjeni primer pomeni pomembno prelomnico na področju varstva pravice do zasebnosti, ki so mu nacionalna sodišča sledila v svojih nadaljnjih odločitvah. Tako se je zgodilo tudi v primeru z dne 7. 2. 2012, Case of Von Hannover v. Germany (no. 2). 8 V Case of Von Hannover v. Germany (no. 2) sta se pritožni- ka, monaška princesa Caroline von Hannover in princ Ernst Au- gust von Hannover, Carolinin mož, sklicevala na kršenje pravice do zasebnosti, 9 saj sta dve nemški reviji objavili fotografije, ki jih po njunem mnenju ne bi smeli. Zgodba se začne že v začetku 90. let, ko je Caroline na sodiščih večkrat poskušala doseči prepoved objavljanja svojih fotografij iz zasebnega življenja v medijih, nena- zadnje tudi na ESČP, kjer je v zgoraj omenjenem postopku iz leta 2004 dosegla, da je sodišče priznalo, da je prišlo do kršitve pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Po tej sodbi sta pritožnika na nemških sodiščih v civilnih postopkih večkrat zahtevala prepoved nadaljnje objave fotografij, ki so se pojavile v nemških revijah. 10 Sporne fotografije so bile objavljene v dveh nemških revijah, in sicer Frau im Spiegel ter Frau Aktuell. Prva fotografija, ki se je pojavila v obeh revijah na isti dan, prikazuje pritožnika med spre- hodom v enem od znanih zimskih letovišč, kjer sta počitnikovala. Revija Frau im Spiegel je fotografiji dodala spremni tekst, v kate- rem je pisala o zdravstvenem stanju monaškega princa. Po priče- vanju revije je princu Rainierju družbo delala njegova najmlajša hči Stephanie, ki mu je stala ob strani in mu krajšala čas. Spremni tekst ni imel prave povezave s fotografijo. Revija je namreč pri- tožnika omenila in dodala, da se Stephanie, Caroline, Rainierjeva najstarejša hči, in Ernst August izmenjujejo pri skrbi za bolnega princa, ki ne sme biti sam doma. Frau Aktuell pa je fotografijo ko- 7 Teršek, Svoboda izražanja in pravica do zasebnosti, 2005, str. 8–10. Dostopno na: http://www.scribd. com/KlubRevus/d/26480780-Revus-2005-4-Ter%C5%A1ek-svoboda-izra%C5%BEanja (zadnjič obiska- no: 24. 3. 2012). 8 European Court of human rights, 7. 2. 2012, Case of Von Hannover v. Germany (no. 2). Dostopno na: http://cmiskp.echr.coe.int/tkp197/view.asp?item=1&portal=hbkm&action=html&highlight=von%20 |%20hannover&sessionid=89857617&skin=hudoc-en (zadnjič obiskano: 24. 3. 2012). 9 8. člen EKČP: Vsakdo ima pravico do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja, doma in dopisovanja. Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen če je to določe- no z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato, da se prepreči nered ali kaznivo dejanje, da se zavaruje zdravje ali morala, ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi. 10 European Court of human rights, 7. 2. 2012, Case of Von Hannover v. Germany (no. 2). Dostopno na: http://cmiskp.echr.coe.int/tkp197/view.asp?item=1&portal=hbkm&action=html&highlight=vo n%20|%20hannover&sessionid=89857617&skin=hudoc-en (zadnjič obiskano: 24. 3. 2012). 12-Rijavec.indd 223 23.5.2012 21:46:54 224 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava in človekovih pravic mentirala malce drugače, rekoč, da je v glavnem Stephanie tista, ki skrbi za očeta, medtem ko pritožnika počitnikujeta. Druga in tretja sporna fotografija, objavljeni v Frau im Spiegel, prikazujeta pritožnika na počitnicah. Spremni tekst druge fotografije bralcu govori o sreči zakonskega para. Besedilo, ki spremlja tretjo foto- grafijo, pa govori o tradicionalnem plesu v Monaku in zakonskem življenju pritožnikov, ki sta praznovala peto obletnico, pritožnik pa petdeseti rojstni dan. 11 Ker sta pritožnika menila, da omenjene fotografije pomenijo poseg v njuno zasebnost in družinsko življenje, sta pravico iska- la pred nemškimi sodišči. Regionalno sodišče je potrdilo, da gre za kršitev. Poudarilo je, da bi bilo za objavo omenjenih fotografij potrebno soglasje pritožnikov. Pri tehtanju pravic v konfliktu je ugotovilo, da prevlada pravica do varstva zasebnosti. Sodišče se je oprlo prav na primer Von Hannover iz leta 2004. Višje sodišče se s to sodbo ni strinjalo. Četudi je bil članek s fotografijami za- bavne narave, imajo mediji še vedno pravico do poročanja. Javne osebe se zato, po mnenju višjega sodišča, sicer morajo zavarovati pred grožnjo, da bi bile fotografirane ob vsakem času na vsakem kraju, vendar to ne pomeni prepovedi vsakršnega poročanja. Po- stopek se je nadaljeval na nemškem zveznem in nemškem zve- znem ustavnem sodišču. Zvezno sodišče ni pritrdilo mnenju višje- ga sodišča. Glede druge in tretje fotografije je potrdilo prepoved objave in se strinjalo z regionalnim sodiščem. Ocenilo je, da sta članka s fotografijami zabavne narave in da nimata velike infor- macijske vrednosti, ki bi bila v splošnem interesu, saj obravnavata predvsem zasebno življenje pritožnikov. Bralčev interes, da se ob branju članka zabava, ima manjšo težo kot pravica do zasebnosti posameznika. Treba se je vprašati, ali je članek prispeval k splo- šni razpravi ali je le potešil bralčevo radovednost. V primeru, da besedilo prispeva k splošni razpravi, je razmerje med pravicami drugačno. Večja kot je informacijska vrednost za splošno javnost, manjše je varstvo zasebnosti posameznika. Prav zato je v zvezi s prvo fotografijo, kjer spremni tekst govori o zdravju monaškega princa, sodišče ugotovilo, da so o tej temi novinarji pristojni poro- čati in da je njihov interes legitimen. S to odločitvijo se je strinjalo tudi nemško zvezno ustavno sodišče. 12 Pritožnika pred nemškimi sodišči nista docela uspela, zato sta 11 Prav tam. 12 Prav tam. 12-Rijavec.indd 224 23.5.2012 21:46:54 225 DIGNITAS n Pravica do izražanja skozi nedavno sodno prakso se obrnila na ESČP, saj naj bi jima bila kršena pravica do spoštova- nja zasebnega in družinskega življenja. Sodišče je pričujoči primer vzelo pod drobnogled predvsem z vidika pravice do zasebnosti in pravice do izražanja. Pravica do zasebnosti sestoji iz več elemen- tov, med njimi so osebna, fizična in moralna identiteta. Četudi gre za javno osebo, lahko ta upravičeno pričakuje varstvo in spošto- vanje njenega zasebnega življenja. Na drugi strani pa imajo tudi mediji pravico poročati, medtem ko ima javnost pravico biti ob- veščena. Sodišče je poudarilo, da predstavlja pravica do izražanja enega od bistvenih temeljev demokratične družbe, hkrati pa tudi enega od osnovnih temeljev njenega razvoja in samouresničitve posameznika. Vendar je treba biti previden, kako daleč seže pra- vica medijev. Sodišče je opozorilo, da lahko fotografije posežejo v posameznikovo zasebnost, saj človeka njegova podoba na fo- tografiji na neki način »razgali« pred javnostjo. Fotografija lahko vsebuje zelo osebne in celo intimne informacije o posamezniku in njegovi družini. 13 Zaradi izpostavljene problematike je moralo ESČP skrbno pre- tehtati med pravicama v konfliktu. Pri tem si je pomagalo z nasle- dnjimi kriteriji: Prispevek k razpravi v splošnem interesu: Kaj pomeni raz- - prava v splošnem interesu, je odvisno od okoliščin posameznega primera. Sodišče je izpostavilo, da razprave v splošnem interesu niso zgolj tiste, ki se tičejo političnih zadev, ampak tudi tiste, ki zadevajo športne teme, kulturo … Vsekakor pa zakonske težave predsednika republike ali finančne težave slavnega pevca niso bile spoznane za informacijo, ki bi bila v splošnem interesu. Kako znana je oseba, ki je fotografirana, in kaj je predmet pri- - spevka: Pri tem kriteriju je treba razlikovati med posamezniki in osebami, ki delujejo v javnem kontekstu, kot npr. politiki. Javne osebe prav gotovo ne morejo zahtevati tolikšnega varstva zaseb- nosti kot ostali. Pri poročanju pa je treba razlikovati med tistimi in- formacijami, ki prispevajo k razpravi v demokratični družbi, npr. o politikih pri opravljanju njihove funkcije, in tistimi informacijami iz zasebnega življenja, ki se javnosti ne tičejo. Sodišče je poudarilo pomen medijev, ki so kot »pes čuvaj« v demokratični družbi, ven- dar je hkrati ugotovilo, da njihova vloga v pričujočem primeru ni bila tako pomembna. Fotografije iz zasebnega življenja pritožni- 13 Prav tam. 12-Rijavec.indd 225 23.5.2012 21:46:54 226 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava in človekovih pravic kov so bile zabavne narave in so v prvi vrsti imele namen potešiti bralčevo radovednost. Prejšnje vedenje zadevne osebe: Ali so se pritožniki pred obja- - vo fotografij že pojavljali v medijih, je tudi dejavnik, ki ga je treba upoštevati. Vendar pa zgolj dejstvo, da so v preteklosti z mediji že sodelovali, še ne pomeni, da se jim lahko odreče vsa zaščita pred objavo spornih fotografij. Vsebina, oblika in posledice publikacije: Sodišče je tehtanje - opravilo tudi na podlagi dejavnikov: ali je zadevni časopis državni ali lokalni, kako so predstavljene osebe na fotografijah ter način objave članka in fotografij. Okoliščine, v katerih so bili posamezniki fotografirani: Po- - membno je, ali so fotografirane osebe dale soglasje za fotografijo ali se je to zgodilo brez njihovega védenja ali morda pod pretvezo. Pozornost je treba nameniti tudi resnosti vdora v posameznikovo zasebnost ter posledicam, ki jih je ta vdor imel. 14 Na tej podlagi je sodišče odločilo, da ni prišlo do kršitve pravi- ce do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Sodišče je svojo odločitev oprlo predvsem na to, ali so sporne fotografije pri- spevale k razpravi v splošnem interesu ter v kakšnih okoliščinah so bile posnete. Glede prve fotografije, ki poroča o zdravstvenem stanju princa Rainierja, je zato sodišče reklo, da do določene sto- pnje prispeva k splošni razpravi in da imajo mediji o tem pravico poročati. Strinjalo se je z odločitvijo nemškega zveznega ustavne- ga sodišča in zato sklenilo, da ni prišlo do kršitve 8. člena EKČP. 15 II. Sodišče Evropske unije Eden izmed pomembnih vidikov svobode izražanja je, da lahko vsakdo svobodno zbira, sprejema ter širi vesti in mnenja. Možnost svobodne razprave, ki omogoča, da se brez strahu pred kazensko ali drugo odgovornostjo svobodno izraža poglede, mnenja in sta- lišča, pride še posebej do izraza pri parlamentarnem delu. Toda – kako je treba razumeti pojem mnenje, kje so njegove meje, kako daleč seže imuniteta? S tem vprašanjem se je ukvarjalo tudi Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju: sodišče) v sodbi z dne 6. 9. 2011, v zadevi C – 163/10. Gre za zadevo Alda Patriciella, proti kateremu je bil v teku kazen- 14 Prav tam. 15 Prav tam. 12-Rijavec.indd 226 23.5.2012 21:46:54 227 DIGNITAS n Pravica do izražanja skozi nedavno sodno prakso ski postopek, ker je med prepirom leta 2007 na javnem parkirišču, nedaleč od nevrološkega inštituta in blizu njegovega prebivališča, uslužbenko občinske policije mesta Pozzili krivo obdolžil nezako- nitega ravnanja. 16 Aldo Patriciello, član Evropskega parlamenta, bi moral glede tega po italijanskem kazenskem zakoniku odgovarjati za kaznivo dejanje krive ovadbe, z obteževalno okoliščino, da je to storil ura- dni osebi pri izvrševanju njenih nalog. Aldo Patriciello naj bi trdil, da je uslužbenka zadevne občinske policije ponaredila podatek o času pri sestavi zapisnikov za več voznikov, ki so vozila parki- rali tako, da so kršili zakon o varnosti cestnega prometa. S tem je uslužbenko obdolžil storitve kaznivega dejanja ponareditve javne listine. Te trditve je ponovil tudi pred cestno policijo. 17 Evropski parlament se je odločil, da bo zaščitil imuniteto in privilegije poslanca, ker naj bi ta zgolj komentiral javna dejstva o pravicah državljanov do enostavnega dostopa do bolnišnice in zdravstvenih storitev, kar je pomembno za vsakodnevno življenje njegovih volivcev. Temu sledi, da je v okviru svoje politične de- javnosti deloval v splošnem interesu svojih volivcev. Parlament je zaščito imunitete v nadaljevanju utemeljil s tem, da je Aldo Patrici- ello opravljal dolžnost poslanca Evropskega parlamenta, tako da je pred svojimi volivci izrazil mnenje o zadevi javnega interesa. 18 Vendar pa je italijansko sodišče, pred katerim je tekel kazenski postopek, Tribunale d’Isernia, opozorilo na 9. člen Protokola, ki pravi, da evropski poslanci v zvezi z dejanji, storjenimi na ozemlju svoje države, uživajo imunitete in privilegije ob enakih material- nih in formalnih pogojih, kot so določeni v nacionalnem pravu. Italijanska ustava glede tega določa, da se privilegij neodgovorno- sti nanaša na zunajparlamentarne dejavnosti samo, če so te tesno povezane z izpolnjevanjem značilnih dolžnosti in s cilji poslanske- ga mandata. 19 Zato je Tribunale d’Isernia nasprotovalo odločitvi parlamenta. Poudarilo je, da mnenje, ki ga je podal Aldo Patriciello, ni bilo po- vezano z nikakršnim izražanjem mnenja pri opravljanju dolžno- sti evropskega poslanca. Poslanec je uslužbenko izrecno obdolžil 16 Sodišče Evropske unije, sodba sodišča (veliki senat), 6. 9. 2011, C- 163/10. Dostopno na: http://curia. europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=109142&pageIndex=0&doclang=sl&mode=lst &dir=&occ=first&part=1&cid=595678 (zadnjič obiskano: 24. 3. 2012). 17 Prav tam. 18 Prav tam. 19 Prav tam. 12-Rijavec.indd 227 23.5.2012 21:46:54 228 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava in človekovih pravic ponarejanja listin, kar odstopa od splošnega interesa njegovih vo- livcev. Vendar pa je Tribunale d’Isernia tudi zaradi lojalnega sode- lovanja z evropskimi institucijami prekinilo postopek in sodišču v predhodno odločanje predložilo vprašanje v pričujoči zadevi. Temeljno vprašanje, ki se odpira italijanskemu sodišču, je, ali gre v zvezi s kaznivim dejanjem, ki se očita poslancu in je po italijan- skem kazenskem zakoniku kvalificirano kot kriva ovadba, za mne- nje, izraženo pri opravljanju poslanskih funkcij v smislu 8. člena Protokola. 20 8. člen Protokola varuje svobodo izražanja in neodvisnosti evrop- skih poslancev. Imuniteta, ki zagotavlja to varstvo, velja, če obstaja povezava med izraženim mnenjem in parlamentarnimi dolžnost- mi, pri tem pa ni nujno, da mora biti mnenje izraženo v Evropskem parlamentu. Pojem »mnenje« je treba razumeti široko, tako da zaje- ma besede ali izjave, ki po vsebini ustrezajo trditvam, ki odražajo subjektivno presojo. Povezava med izraženim mnenjem in parla- mentarnimi dolžnostmi mora biti neposredna in očitna. 21 Sodišče je ocenilo, da je bilo mnenje Alda Patriciella dokaj od- daljeno od dolžnosti člana Evropskega parlamenta in da zato malo verjetno pomeni neposredno povezavo s splošnim interesom, ki ga imajo državljani. Takšno povezavo bi bilo sicer mogoče doka- zati, a ni očitna. Kljub temu je sodišče zaključilo, da je predmetni člen treba razlagati tako, da izjava, ki jo je evropski poslanec podal zunaj Evropskega parlamenta in v zvezi s katero se je začel kazen- ski pregon v njegovi državi, pomeni mnenje, izraženo pri opra- vljanju poslanskih dolžnosti, ki je zajeto z imuniteto, le če ta izjava ustreza subjektivni presoji, ki je neposredno in očitno povezana z izvrševanjem teh dolžnosti. 22 III. Ustavno sodišče Republike Slovenije US je o pravici do izražanja odločalo tudi v primeru Up-570/09- 14, v ustavni pritožbi Mira Petka in družbe Večer, d. d. (v nadalje- vanju: Večer). 23 20 Prav tam. 8. člen Protokola govori, da se zoper člana Evropskega parlamenta ne sme začeti preiska- va, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti. 21 Sodišče Evropske unije, sodba sodišča (veliki senat), 6. 9. 2011, C- 163/10. Dostopno na: http://curia. europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=109142&pageIndex=0&doclang=sl&mode=lst &dir=&occ=first&part=1&cid=595678 (zadnjič obiskano: 24. 3. 2012). 22 Prav tam. 23 US, 2. 2. 2012, Up-570/09-14. Dostopno na: http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/383A227198D 12-Rijavec.indd 228 23.5.2012 21:46:54 229 DIGNITAS n Pravica do izražanja skozi nedavno sodno prakso V pravdnem postopku je tožnik, prepoznaven koroški podje- tnik, zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpel pri posegu v svoje osebnostne pravice, in sicer s člankom »Preiskave namesto slavja«. Novinar Miro Petek je v ome- njenem članku poročal o nepravilnostih oz. kršitvah predpisov o preprečevanju pranja denarja pri poslovanju banke. Ta pri izvaja- nju deviznih pologov v zneskih, ki so zahtevali poročanje Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, ni izpolnila svoje zakonske dolžnosti. Novinar je v članku izpostavil, da je ban- ka kršila predpise le v primeru nekaterih oseb, med drugim tudi v primeru znanega koroškega podjetnika, ki ga je Miro Petek raz- kril z imenom in priimkom, s čimer naj bi žalil čast in dobro ime tožnika. 24 Prvostopenjsko sodišče je pritožnikoma, Miru Petku in družbi Večer, naložilo solidarno plačilo odškodnine v višini 3.000 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. V presežku je odškodninski zahtevek zavrnilo, prav tako tudi zahtevek za objavo sodbe v obli- ki oglasa na stroške pritožnikov. Obe pravdni stranki sta se pritoži- li na višje sodišče, ki je potrdilo prvostopenjsko sodbo. 25 VS meni, da ima javnost pravico biti obveščena o nepravilno- stih pri poslovanju banke, mediji pa imajo pravico o tem poročati. Dopustno je razkritje, da je banka predpise kršila le v primeru ne- katerih oseb, vendar pa po mnenju VS javnost nima legitimnega interesa za razkritje polnega imena in priimka tožnika kot vršilca pologov, četudi ima ta uspešni koroški podjetnik status razmero- ma javne osebe. 26 Omenjeno sodbo sta pritožnika izpodbijala pred US zaradi kr- šitve pravice do izražanja iz 39. člena URS in 10. člena Konvenci- je o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pritožnika ocenjujeta, da je sodba VS sprejeta na subjektivnem vrednostnem stališču, da ne ustreza standardom, ki izhajajo iz 39. člena URS, ter da posega in omejuje novinarsko svobodo. Ocena glede potrebe javnosti po tem, da je hkrati z ugotovljenimi nepravilnostmi v po- slovanju banke obveščena tudi o podjetniških aktivnostih razme- roma javne osebe, mora biti po mnenju pritožnikov prepuščena svobodni novinarski in ne sodni presoji. Svoboda tiska, ki je ome- 24361C12579B500457375 (zadnjič obiskano: 24. 3. 2012). 24 Prav tam. 25 Prav tam. 26 Prav tam. 12-Rijavec.indd 229 23.5.2012 21:46:54 230 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava in človekovih pravic jena zgolj na pravico objave informacije o primarni temi, zanju pomeni nedopustno omejevanje novinarske svobode. 27 US je tudi v tej sodbi poudarilo pomen, ki ga namenja razmerju med pravico do izražanja in varstvom osebnostnih pravic. Pose- ben pomen namenja pravici do izražanja, ko gre za novinarsko poročanje. Svoboda izražanja je pomemben gradnik svobodne demokratične družbe. Posamezniku omogoča, da izrazi svojo osebnost v družbi, javnosti pa daje možnost do oblikovanja mne- nja prek vzpostavljanja in ohranjanja nepristranskih informacij. Iz tega izhaja, da ima svoboda izražanja aktivni in pasivni vidik. Aktivni vidik se kaže v varovanju svobode do posredovanja infor- macij in mnenj, pasivni pa v njihovem sprejemanju, torej v pravici do obveščenosti. 28 Eden od vidikov svobode izražanja je tudi svoboda tiska. Pri presojanju primerov na tem področju US še posebno težo name- nja tehtanju med osebnostnimi pravicami in zasebnostjo, med drugim tudi pravici do dobrega imena in časti. Upoštevati je treba odgovornost novinarjev in publicistov, da ne prestopijo mej gle- de spoštovanja pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Novinarji morajo skrbeti za resničnost informacij, za njihovo jasnost in ne- dvoumnost ter se ne smejo izgovarjati, da dajejo javnosti to, kar si želi. 29 V pričujočem primeru je US vzelo pod drobnogled tehtanje VS. To je bilo mnenja, da ima javnost pravico do obveščenosti o nepravilnostih oz. kršitvah pri poslovanju, mediji pa jih imajo pra- vico razkriti. Javnost in mediji pa nimajo legitimnega interesa za razkritje polnega imena in priimka vršilca pologov. Sicer navajanj o tožniku VS ne šteje za žaljive, pritrjuje celo resničnosti podanih informacij, vendar pa pritrjuje tožniku, da predvsem del članka s podnaslovom »Kdo je Janko Zakeršnik« krni njegovo čast in dobro ime. 30 Za razliko od VS pa je US štelo za odločilno prav okoliščino, da je tožnik prepoznaven koroški podjetnik s statusom razmeroma znane osebe. Iz tega sledi, da je podan večji interes javnosti, da izve za dogodke, povezane z njegovim podjetniškim udejstvova- njem, mediji pa imajo pravico o njih poročati. Novinar v članku 27 Prav tam. 28 Prav tam. 29 Prav tam. 30 Prav tam. 12-Rijavec.indd 230 23.5.2012 21:46:54 231 DIGNITAS n Pravica do izražanja skozi nedavno sodno prakso ni poročal zgolj o nepravilnostih in kršitvah pri poslovanju ban- ke, želel je razkriti tudi vplivne gospodarske mreže, ki vplivajo na ravnanje bank. S prikazom dejstev o tožniku in njegovi dejavnosti je Miro Petek dal vedeti, da ni naključno, da je banka drugače rav- nala prav v primeru tožnika. Sodišče se strinja, da so bili podatki pridobljeni iz zanesljivih virov, zato ne moremo govoriti o vredno- stni sodbi, saj je imel avtor dovolj podlage v dejstvih. 31 Iz tega sledi, da je VS neupravičeno omejilo in poseglo v pra- vico novinarja in časopisne hiše do izražanja. S tem ko je pritožni- koma onemogočilo posredovanje mnenja in dejstev o obstoju pri- kritih gospodarskih mrež, ki neformalno vplivajo na poslovanje bank, je omejilo manevrski prostor novinarja in časopisa, javnost pa oropalo pravice do obveščenosti. 32 Komentar Svoboda izražanja ima v današnji družbi velik pomen in lahko zaradi neštetih situacij v vsakdanjem življenju pride v konflikt z drugimi pravicami, največkrat s pravico do zasebnosti. Zaradi nje- nega velikega pomena jo srečamo tako v naši ustavi 33 kot v drugih mednarodnih dokumentih. 34 Poudarjeno je že bilo, da je svoboda izražanja neposreden izraz posameznikove osebnosti v družbi, hkrati pa tudi temeljni konstitutivni element svobodne demokra- tične družbe. V okviru pravice do svobode izražanja ima posebej pomembno vlogo svoboda tiska, saj pomaga vzpostavljati in obli- kovati nepristransko informirano javnost. 35 Pri tem moramo biti pozorni, da v poplavi »rumenih medijev« s svobodo izražanja ne posežemo predaleč. 36 Ohraniti je treba 31 Prav tam. 32 Prav tam. 33 39. člen URS: Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. 34 10. člen EKČP: Vsakdo ima pravico do svobode izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Ta člen državam ne preprečuje, da zahtevajo dovoljenje za delo radijskih, televizijskih in kinematografskih podjetij. Izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podrejeno obličnosti in pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon in ki so nujne v demokratični družbi zaradi varnosti države, njene ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, preprečevanja neredov ali kaznivih dejanj, za varovanje zdravja ali morale, za varovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, za prepre- čitev razkritja zaupnih informacij ali za varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva. 35 US, 2. 2. 2012, Up-570/09-14. Dostopno na: http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/383A227198D 24361C12579B500457375 (zadnjič obiskano: 24. 3. 2012). 36 Teršek, Svoboda izražanja in pravica do zasebnosti, 2005, str. 8–10. Dostopno na: http://www. 12-Rijavec.indd 231 23.5.2012 21:46:54 232 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava in človekovih pravic objektivnost, kar posredovanim informacijam daje dodano vre- dnost. Objektivnost se kaže v upoštevanju enakih vrednosti, brez subjektivnih preferenc. Prav zato pa je objektivnost ena temeljnih lastnosti prava, saj je izraz pravičnosti. 37 Tudi sodišče se mora pri odločanju v posameznih primerih, kot npr. v teh, ki so bili ravnokar predstavljeni, odločiti za objektivne kriterije, s katerimi jih bo pretehtalo. Rdeča nit omenjenih prime- rov in kriterij presoje, ki je vsem trem odločbam skupen, je prispe- vek k javnemu interesu. Javni interes je težko opredeljiv pojem, zato je prav, da ga sodišče presoja v vsakem primeru posebej. V luči poskusa harmonizacije pojma javnega interesa v tem članku bi lahko rekla, da je to nekaj, kar je družbi v korist in hkrati pred- stavlja vrednote določene družbe ali jih ščiti. Pravica do izražanja mora ta javni interes zasledovati, pri tem pa ga ločiti od tega, »kar javnost zanima«. 38 Poročanje ne sme zgolj potešiti bralčeve radovednosti, saj pra- vica do izražanja ne more biti sama sebi namen, prispevati mora tudi k splošni razpravi. Večja kot je informacijska vrednost za splo- šno javnost, manjše je varstvo zasebnosti posameznika. Menim, da bi bilo v javnem interesu treba okrepiti kulturo dialoga, etiko javne besede, težiti k objektivnosti ter okrepiti javni diskurz tudi z objektivnim in preventivnim opozarjanjem na morebitne nepra- vilnosti. Tako je npr. US presodilo, da je v javnem interesu, da so mediji pozorni na nepravilnosti in kršitve, ki se dogajajo v gospo- darstvu, ter da na tak način opravljajo svojo funkcijo »psa čuvaja«. Mediji so namreč javna arena, kjer se pred očmi celotne demo- kratične javnosti zaznavajo, razgrinjajo, pojasnjujejo in temeljito preverjajo demokratični procesi. Kot je bilo že poudarjeno, je v moderni demokratični družbi pravica do svobodnega izražanja temeljni kamen demokracije, pa tudi nujni predpogoj za uresniče- vanje številnih drugih temeljnih pravic in svoboščin. scribd.com/KlubRevus/d/26480780-Revus-2005-4-Ter%C5%A1ek-svoboda-izra%C5%BEanja (zadnjič obiskano: 24. 3. 2012). 37 Novak, Poglavja iz filozofije in teorije prava, 2008, str. 37. 38 Teršek, Svoboda izražanja in pravica do zasebnosti, 2005, str. 8–10. Dostopno na: http://www. scribd.com/KlubRevus/d/26480780-Revus-2005-4-Ter%C5%A1ek-svoboda-izra%C5%BEanja (zadnjič obiskano: 24. 3. 2012). 12-Rijavec.indd 232 23.5.2012 21:46:54 233 DIGNITAS n Pravica do izražanja skozi nedavno sodno prakso Literatura in viri Literatura Kaučič, Igor in Grad, Franc, Ustavna ureditev Slovenije, GV Založba, Ljubljana, 2011. Novak, Marko, Poglavja iz filozofije in teorije prava, Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici, Nova Gorica, 2008. Novak, Marko, Uvod v pravo, Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici, Nova Gorica, 2010. Pogačnik, Aleš, Slovar slovenskega knjižnega jezika, priročni ponatis v petnajstih knjigah, DZS, Ljubl- jana, 2008. Pravo, Leksikon Cankarjeve založbe, II., razširjena in spremenjena izdaja, Cankarjeva založba, Ljubl- jana, 2003. Šturm, Lovro et al., Komentar ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002. Pravni viri Evropska Konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Ur. l. RS 33/1994. Ustava Republike Slovenije, Ur. l. RS 33/1991 do 68/2006. Drugi viri ČLANKI IN DRUGI SPLETNI VIRI Avbelj, Matej, Kaj je integriteta?, IUS-INFO kolumna, 21. 1. 2011. Dostopno na: http://www.ius-software. si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?ID=62841 (zadnjič obiskano: 24. 3. 2012). Berden, Andrej, Svoboda izražanja in zaščita posameznikov pred njeno zlorabo, Pravna praksa, št. 431, 1999. Cerar, Miro, Le čevlje sodi naj ..., IUS-INFO kolumna, 20. 9. 2006. Dostopno na: http://www.ius-soft- ware.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=10154 (zadnjič obiskano: 24. 3. 2012). Teršek, Andraž, Svoboda izražanja in pravica do zasebnosti, Revus, 2005. Dostopno na: http:// www.scribd.com/KlubRevus/d/26480780-Revus-2005-4-Ter%C5%A1ek-svoboda-izra%C5%BEanja (zadnjič obiskano: 24. 3. 2012). Teršek, Andraž, Svoboda javnega komuniciranja, II. del knjige Polona Pičman Štefančič, Andraž Teršek, Civilna družba in svoboda javnega komuniciranja, Pravna fakulteta v Ljubljani, Zbirka Manet, 2005. Dostopno na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/clanki/Svoboda_jav- nega_komuniciranja_-_Tersek_Andraz.pdf (zadnjič obiskano: 24. 3. 2012). SODBE European Court of human rights, 7. 2. 2012, Case of Von Hannover v. Germany (no. 2). Dostopno na: http://cmiskp.echr.coe.int/tkp197/view.asp?item=1&portal=hbkm&action=html&highlight=vo n%20|%20hannover&sessionid=89857617&skin=hudoc-en (zadnjič obiskano: 24. 3. 2012). Sodišče Evropske unije, sodba sodišča (veliki senat), 6. 9. 2011, C- 163/10. Dostopno na: http://curia. europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=109142&pageIndex=0&doclang=sl&mode =lst&dir=&occ=first&part=1&cid=595678 (zadnjič obiskano: 24. 3. 2012). US, 2. 2. 2012, Up-570/09-14. Dostopno na: http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/383A227198D24 361C12579B500457375 (zadnjič obiskano: 24. 3. 2012). United States Supreme Court, 302 U.S. 319 (1937), 6. 12. 1937, Palko v. State Connecticut. Dostopno na: http://caselaw.lp.findlaw.com/scripts/getcase.pl?navby=case&court=us&vol=302&invol=319 (zadnjič obiskano: 24. 3. 2012). 12-Rijavec.indd 233 23.5.2012 21:46:54