UDK 070:314.151.3(73=163.6) Timothy Pogačar Državna univerza Bowling Green, Ohio, ZDA pogacar@bgsu.edu IZSELJENSKI TISK V AMERIKI V DIGITALNI DOBI: SLOVENSKO- AMERIŠKI ČASOPIS PROSVETA Slovensko-ameriški časopis Prosveta (od 1908 do 1916 kot Glasilo Slovenske narodne podporne jednote) velja za največji časopis v slovenščini v ZDA. Objavljal je literarne in ese- jistične prispevke, ki so jih spremljale novice iz raznih delov ZDA. Leta 1999 je časopis prešel na digitalni način produkcije, na voljo pa je bil v obeh, tj. v digitalni in tiskani obliki. Od 2001 je v tiskani obliki izhajal najprej tedensko, nato na štirinajst dni in nazadnje enkrat na mesec. Prispevek preučuje, kako sta digitalni način produkcije in distribucije vplivala na vsebinski vidik časopisnih prispevkov v zadnjih petnajstih letih in kakšni so učinki tega na distribucijo časopisa v zadnjih petih letih. Podana bo tudi primerjava z drugimi podobnimi časopisi v ZDA. Ključne besede: časopisje, tiskani mediji, elektronski mediji, produkcija, distribucija, iz- seljenci, Slovenija, ZDA The Slovene-American newspaper Prosveta has been published by the Slovene National Benefit Society (Slovenska narodna podporna jednota) since 1908. Historically, literature and essays occupied a prominent place in the paper, along with organizational news from around the United States. In 1999, the newspaper began digital production and became available in both digital and print forms. Since 2001, the print edition changed from weekly to biweekly and later to monthly. This study will examine the impact of digital production and distribution on Prosveta’s contents over the past fifteen years and on its distribution over the past five years. It will include comparisons to the distribution of similar newspapers in the U. S. Keywords: newspapers, printed media, electronic media, production, distribution, emi- grants, Slovenia, USA 0 Uvod Obravnaval bom sto let razvoja časopisa Prosveta in njegov prehod iz tiskane v spletno obliko, pojasnil razloge za ta prehod in predstavil posledice te spremem- be načina objavljanja. V kratkem orisu politične in kulturne vloge časopisa se bom navezal na konceptualizacijo konstitucije naroda, kot jo najdemo v delih Benedicta Andersona, pri čemer bodo narodna skupnost, na katero se bom osredotočil, sloven- ski Američani, ki predstavljajo podskupino tako slovenskega kot ameriškega naroda. V sklepnem delu bodo predstavljeni tisti sestavni deli časopisa ameriško-slovenske skupnosti, za katere menim, da so napovedovali spremembe vsebine, ki pa so se do- godile prav tedaj, ko je časopis prešel v spletno obliko. Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij344 1 O Prosveti Časopis slovenskih Američanov Prosveta je začel izhajati kot dnevnik v sloven- skem jeziku v Čikagu leta 1916. V stoletni zgodovini se je vsebina časopisa skozi spreminjala, njegova naklada je rasla in potem upadla, dokler ni leta 2000 postal do- stopen tudi v elektronski obliki. V tem času se je časopis preobrazil iz dnevnika v mesečnik, ki izhaja tako v pisni kot elektronski obliki. Prosveta se v začetku izhajanja po izgledu in formatu ni razlikovala od drugih dnevnikov, ki so izhajali v angleščini. V časopisu so bili objavljeni politično napredni prispevki, ki so podpirali delavsko gibanje in ekonomske pravice delavskega razreda. Poleg tega je časopis ponujal celo paleto novic iz domače ameriške in mednarodne politike. Prosveta je prinašala lokal- no obarvane novice, poročala o dogajanju iz vseh slovensko-ameriških »naselbin« v ZDA in tudi o dogajanju v Sloveniji. Časopis je namreč deloval tudi kot glasilo Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ),1 svoje ustanoviteljice. SNPJ bi bila za pokritje stroškov izdaje Prosvete za začetek potrebovala vsaj 5000 naročnikov, vendar je kljub nižjemu številu naročnikov (3000) in zaradi organizacijske vrednosti, ki jo je imela publikacija v narodni skupnosti, vseeno prišlo do izdajanja. Takó so se za- čela desetletja subvencioniranja tega slovenskega dnevnika, kar je leta 1947 prisililo izdajatelje h krčenju izdajanja na pet, nato štiri in v sedemdesetih letih še manj izdaj tedensko.2 2 Prosveta med tiskano in spletno izdajo in v kontekstu ideje o slovensko-ameriški »zamišljeni skupnosti« Prehod iz tiskane v spletno obliko pa lahko pojasnimo z željo po izpolnjevanju izvorne vloge časopisa, ki si je zadal ustvariti, če uporabimo pojem Benedikta Ander- sona, slovensko-ameriško »zamišljeno skupnost«.3 Anderson je definiral narod kot zamišljeno politično skupnost – ki si jo zamislimo kot obenem inherentno zamejeno in su- vereno. Ta skupnost je zamišljena, ker člani še tako majhnega naroda večino drugih članov tega naroda ne bodo nikoli spoznali, jih srečali ali pa celo slišali o njih, vseeno pa si bo vsak izmed njih izoblikoval miselno podobo te skupne povezanosti. (2006: 6) V duhu narodotvornih podvigov devetnajstega stoletja so časopisi predstavljali ključni člen pri izgradnji teh zamišljenih skupnosti, dodaja Anderson. Čeprav je dis- tribucija Prosvete pokrivala celotno ozemlje ZDA, je časopis deloval kot lokalni ča- 1 Največja zavarovalna družba ameriških Slovencev v ZDA, ustanovljena na pobudo društva Slavija 1904 v Čikagu. Ob ustanovitvi je štela slabih 300 članov, po 2. svetovni vojni pa več kot 70 000. Od začetka je veliko pozornost namenjala kulturi in izobraževanju (publicistična dejavnost) in bila zlasti od 2. svetovne vojne v stikih z Jugoslavijo oz. Slovenijo. 2 Oddelek za zavarovalništvo zvezne države Illinois, ki je odrejal delovanje SNPJ kot zavarovalne družbe, je v reviziji leta 1949 izrazil zadržke glede neposrednih subvencij SNPJ časopisu Prosveta, ker da s tem zavarovalna družba prevzema še dodatne vloge delovanja (Sedmak 2004: 80). Ti očitki države so bili brez dvoma oblikovani pod vplivom Komisije Kongresa ZDA o preiskovanju protiameriških dejavnosti, ki je ugotovila, da SNPJ in nekateri izmed njenih vodilnih članov simpatizirajo s komunisti, tj. Jugoslovani (gl. Poročilo o ameriško-slovanskem kongresu in sorodnih organizacijah 1950). 3 Andersonovo misel so na različne načine vpeljali tudi v zgodovino novinarstva in novinarske dejav- nosti; npr. Gavrilos (2003) in Funk (2012). Timothy Pogačar: Izseljenski tisk v Ameriki v digitalni dobi: Slovensko-ameriški časopis Prosveta 345 sopis, ki je povezoval ameriške Slovence, ki so jih ločevale velike razdalje. Časopis je ustvaril nekakšen retorični prostor, v katerem so lahko slovenski priseljenci in njihovi potomci javno ustvarjali svojo identiteto.4 Posebnost Prosvete je bila le v tem, da je raztegnila časovni okvir udeleženosti svojega bralstva. Drugače kot ostali časopisi, ki so distribuirani v enem mestu zjutraj ali zvečer (kar poimenuje Anderson »sočasna povezanost«), so nekateri naročniki prejeli Prosveto šele nekaj dni po tem, ko je bil časopis po pošti odposlan na njihov naslov. V vsaki številki so lahko v rubriki »Glaso- vi iz naselbin« našli novice iz Kalifornije, Kolorada, Michigana, Ohia, Pennsylvanije in drugih zveznih držav ZDA. Andersonovi pogledi na modernost in nacionalizem se lahko uporabijo tudi pri obravnavi sestavnih delov posameznega naroda – v tem primeru slovenskih Ameri- čanov, naprednega dela slovenskega naroda ali slovenskih Američanov, naprednega dela novega jugoslovanskega naroda.5 Andersonova prostorska sestavina v našem primeru ni nujno problematična (Tomlison 1991: 83). Njegovo poudarjanje časa in napredka je bilo seveda tudi nekaj, v kar so verjeli naprednejši slovenski Američa- ni. Še posebej pa sta kapitalizem tiska in časopis po Andersonu predstavljala vidno povezavo, ki so jo člani skupnosti potrebovali (Anderson 2006: 35–36). Teoretična nadgradnja Andersonove interpretacije naroda in modernosti, ki za nekatere kritike v pretirani meri poudarja geografske meje, je vpeljava pojma »fiktivne etničnosti« avtorja Étienna Balibarja (1991). Fiktivna etničnost se izoblikuje na jezikovnih in genealoških sorodnostih in na zgodovinskem spominu nekega formativnega dogodka. V primeru slovenskih Američanov pomeni skupno točko izvora v tej fiktivni identiteti imigracija. Skupna lastnost te skupnosti je bil odhod iz slovenskih pokrajin na različ- ne lokacije po ZDA na začetku 20. stoletja. Slovensko-ameriške korenine v različnih pokrajinah prednacionalne države in pomembnejše dialektalne razlike so seveda ovi- rale zedinjenje, ki so si ga zastavile za cilj publikacije, kot je bila Prosveta. V glavnih slovensko-ameriških središčih, kot je bil Cleveland, je poleg vseslovenskih kulturnih organizacij npr. deloval tudi klub Belokranjcev. Hkrati pa so obstajale panslovanske težnje in nekateri Slovenci so od 20. do 80. let navajali Jugoslavijo kot rodno deželo. Časopis je zato deloval kot nekakšna centripetalna sila, ki je povezovala člene sloven- sko-ameriške skupnosti. V luči novinarskih ved so bili odnosi med časopisi in skupnostmi, na katere so se nanašali, večinoma geografsko obarvani, kar pa se je spremenilo s prihodom in- terneta (Stamm 1985). Pri Prosveti so ta geografski kontekst predstavljale ZDA, slovensko-ameriške skupnosti v ZDA in Slovenija ali Jugoslavija. Koncepti skupnosti 4 Po besedah Dine Gavrilos so ameriški časopisi spodbujali diskurz o narodni in etnični identeti in ji na ta način pomagali, da se je prek tega določila in definirala. »Časopis je prostor, ki uteleša kolektivno blagi- njo, ki želi poročati o vseh podrobnostih in pogojih bivanja svojim bralcem in jih želi obvestiti o ‘njihovi’ skupnosti. Na ta način lokalni časopis služi kot ‘središče opolnomočenega znanja’, ki umešča bralce v za- mišljeno skupnost kot člane te skupnosti in v njihov posebni položaj v tej skupnosti, ko poroča, poimenuje in konstituira različne etnične odnose v skupnosti« (2003: 21). 5 V 20. stoletju je začelo izhajati večje število slovensko-ameriških časopisov. Nekateri izmed njih, kot je npr. Proletarec, so bili blizu usmeritvi Prosvete, drugi, kot je npr. Ameriška domovina, pa so bili bolj katoliško obarvani. Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij346 v manjšem obsegu kot Bennettove nacionalne skupnosti poudarjajo članstvo, vpliv, izpolnjevanje potreb in skupne emocionalne povezave (McMillan in Chavis 1986; McMillan 1996). Emocionalne povezave ponavadi vsebujejo dogodke, ki smo jih skupaj doživeli, skupno zgodovino (McMillan 1986: 14), in se odražajo v simboličnih predstavitvah. V teh okvirih Prosveto lahko razumemo kot simbolično predstavitev dela slovensko-ameriške skupnosti. Ta reprezentativna vloga časopisa se je ohranila kljub temu, da se je zmanjšala sporočilnost vsebinskega dela publikacije in se je ta preoblikovala po zgledu specializiranih publikacij, ki so zaznamovale 60. leta 20. stoletja. Sčasoma so poročila o delovanju SNPJ popolnoma izrinila vse ostale novice, s čimer se je uresničila usmeritev, ki se je začela nakazovati že v dvajsetih letih. Edina izjema so bile še novice iz Slovenije, ki so ohranile svoje mesto v časopisu. Razloge za to, da je SNPJ subvencionirala Prosveto več desetletij od njenega na- stanka, gre na eni strani iskati v politiki identitete in na drugi strani v specifičnih družbeno-političnih (progresivnih) prepričanjih. Časopis je bil narodotvoren medij, ki je omogočal izmenjavo novic med zelo oddaljenimi naselbinami slovenskih Ame- ričanov. Ne samo z vsebino, časopis je tudi s svojo vizualno podobo dokazoval, da ta skupnost obstaja. Svetovni nazor, ki so ga bralci Prosvete delili z drugimi člani zamišljene skupnosti slovenskih Američanov, je bil jasno opredeljen in je naslavljal le tiste, ki so podpirali napredne poglede in tudi finančno podpirali SNPJ. »Napreden/ progresiven« tu pomeni delavski oz. socialističen. Bralci so finančno prispevali takó, da so se zavarovali pri SNPJ, obenem pa se je od njih pričakovalo, da bodo jednoto tudi organizacijsko podprli pri različnih družabnih dejavnostih. Cilj Prosvete je bilo poročanje o mednarodnih in domačih (tj. ameriških) političnih in drugih dogodkih in poročanje o posameznih dogodkih iz slovensko-ameriških naselbin po ZDA. Poleg tega je Prosveta objavljala komercialne oglase iz večjih slovensko-ameriških naselbin in obveščala o poslovanju SNPJ. Vizualna podoba Prosvete se ni spreminjala, dokler je ta izhajala kot dnevnik, ena- ko podobo je ohranila tudi, ko je izhajala štirikrat in petkrat tedensko. Že samo nekaj novic iz časopisa je bralcu dalo vedeti, da se tu nagovarja skupnost, ki ima delavske- mu razredu naklonjene poglede in nastopa proti imperializmu in fašizmu, obenem pa ohranja zanimanje za dogajanje v matični domovini;6 skupnost je tudi sponzorirala podobne dogodke v manjših skupinah po celotnem ozemlju ZDA in se tudi v teh oko- ljih za podporo naslonila na podobne ustanove (npr. na lokalne banke). Razseljenost slovenskih Američanov je še dodatno poudarjala visoko pomembnost jezika in besedne umetnosti. Zato si je Prosveta zadala, da bo svoje bralce ozavešča- la o slovenski literaturi in tuji literaturi v slovenskih prevodih. Ta vloga časopisa je nenavadna, še posebej glede na to, da se naprednejša politična usmeritev časopisa ni odražala v izboru literarnih del, ki bi jih lahko večinoma uvrstili med literarne klasike (npr. dela Walterja Scotta, Ivana Tavčarja). Zdi se, da je na tem področju uredniška politika sledila usmeritvam slovenskih literarnih zgodovinarjev in želela v duhu 19. 6 Urednik Ivan Molek je zapisal, da je namen Prosvete »poudariti ekonomsko in socialno demokracijo (z drugimi besedami: socializem)« (1979: 243). Timothy Pogačar: Izseljenski tisk v Ameriki v digitalni dobi: Slovensko-ameriški časopis Prosveta 347 stoletja poudariti enakovrednost slovenske kulture nasproti kulturam drugih narodov. Odločitev, da se v časopisu pojavljajo literarni prevodi, je Prosveta prevzela od svo- jega predhodnika, časopisa Glasilo, in je bila v veliki meri tudi posledica tega, da se je v ZDA ustvarilo bore malo izvirne slovenske literature. Prosveta je zato objavljala izvirna in prevedena literarna besedila še vse tja do 70. let.7 Zanimivo je, da je to uredniško politiko objavljanja prevodov ponovno obudila druga generacija slovenskih Američanov, ko so začeli po letu 1926 v Prosveti obja- vljati angleško stran. Eden izmed njih je zapisal: Z uvedbo angleške strani se je načrtno promovirala ameriško govoreča loža SNPJ, ki je bila v podrejenem položaju, in sicer z namenom, da Jugoslovani v Ameriki zavzamejo osrednji položaj v ameriškem življenju. Želel je, da bi Američani spoznali, da so jugoslovanska kultura in jugoslovanske institucije enakovredne kulturam in institucijam v Zahodni Evropi in da se lahko pohvalimo z literarnimi geniji iste- ga tipa, kot so bili Shakespeare, Milton, Burns, Dickens, Dumas, Thomas Paine, Hawthorne, Holmes, Longfellow, Sinclair Lewis, Upton Sinclair, Jack London itd. (13. jan. 1926) Gotovo so primerjave nenavadne: Jugoslovani namesto Slovencev in Zahodna Evropa namesto ZDA. Morda uporaba teh izrazov odraža takratne tesne stike med slovanskimi etničnimi organizacijam v ZDA, morda pa tudi manj razvito nacionalno zavest slovenskih Američanov, ki so se pogosteje identificirali s pokrajino, iz kate- re so prihajali (npr. z Belo Krajino ali Primorsko). Naj so se zaradi slovenske zgo- dovinske izkušnje od 18. stoletja (Vodopivec 2006) do čitalniških društev, ki so v 2. polovici 19. stoletja sploh služila »za učinkovitejše narodnokulturno delovanje« (Perenič 2012: 366; tudi 2011), imeli za Jugoslovane ali Zahodnoevropejce, ni prese- netljivo, da so ohranjali prepričanje, da mora literatura služiti kot kulturni ambasador. Uvedba angleščine v časopis leta 1926, tj. v desetem letu izhajanja, je viden dokaz o spreminjanju slovensko-ameriške skupnosti v obdobju, ko je odrasla druga generaci- ja, rojena v ZDA. V Prosveti najdemo daljše objave romanov v nadaljevanjih. Še posebej je bil pri- ljubljen zgodovinski roman. Morda ni tako pomembno, kakšne vrste besedil so v pre- vodih objavljali v Prosveti, kakor to, da je že vizualna podoba časopisa očitno kazala na to, da je literatura njegov obvezni del. Literarna dela so se objavljala vedno na isti strani, in sicer v vsaki številki. Tako je bil časopis Prosveta obenem fikcija zamišlje- ne skupnosti in forum za objavljanje fikcije. Ta dvojna vloga časopisa potrjuje tezo Benedicta Andersona, da sta bila roman in časopis, oba sicer proizvoda 18. stoletja, sredstvi za zamišljanje naroda (2006: 25). Kot še opaža Anderson, so uporabili »ča- 7 Nike Kocijančič Pokorn ponuja štiri poglavitne razloge, ki so botrovali objavi prevodov v Prosveti: a) prevodi so bili namenjeni kratkočasju bralcev, b) prevodi so imeli didaktični namen izobraževanja bralcev in so podajali pregled najpomembnejših avtorjev svetovne literature, c) prevodi so predstavljali slovensko literaturo drugi in tretji generaciji slovenskih izseljencev v ZDA, d) angleški prevodi slovenskih literarnih del so predstavljali angleško govorečemu okolju izbor slovenske literature, ki je po njihovem mnenju pred- stavljala slovensko kulturo v najboljši luči (2016). Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij348 sopis-kot-fikcijo« za povezavo bralcev, ki so oddaljeni drug od drugega, v sorodno skupnost v določenih zgodovinskih obdobjih. Seveda je vprašljivo, če so vsi naročniki Prosvete prebrali časopis v celoti. Nezna- ni avtor v prispevku Kako je treba čitati časopis ponudi anekdotični vpogled v to, da so bralce predvsem zanimale novice iz različnih slovensko-ameriških naselbin: Čudno je le to, da je mnogo ljudi v tej novi deželi, ki pravijo, da jih ne zanima čtivo podučnih člankov, pač pa le dopisi iz naselbin. (26. jun. 1926)8 Avtor prispevka iz Illinoisa nadalje pojasnjuje, da predstavljajo časopisi najpo- membnejše institucije javnega življenja v ZDA. Razberemo zavedanje o pomembnos- ti časopisov za proces tvorjenja slovensko-ameriške skupnosti, ki je podobna vlogi časopisov v ZDA širše na začetku 20. stoletja, ko je število dnevnikov v angleškem jeziku stalno naraščalo.9 Dodati moramo, da se je ta trend ustavil, saj je bilo število dnevnikov v ZDA leta 2014 enako številu dnevnikov, ki so izhajali v ZDA leta 1920. Leta 1936 (po desetih letih) se je angleška stran razširila na več strani, pokazal pa se je razkorak med bralci Prosvete in člani SNPJ. Urednik Ivan Molek10 je ta razkorak opisal kot trk med starejšimi, slovensko govorečimi člani, ki so jih zanimale finance in politika, in mlajšimi, angleško govorečimi člani, ki so se v glavnem ukvarjali s podporo SNPJ za športne dejavnosti. Angleško pišoči so časopis izkoristili za promo- viranje lokalnih dejavnosti v srédini izdaji časopisa, ki so jo prejeli vsi člani SNPJ. Kot pravi Molek, so mlajši, angleško govoreči člani, manj podpirali interese starejših članov (in ne obratno). Starejši člani so se tudi v večji meri osredotočali na besedila, objavljena v Prosveti, kar je razvidno iz nagrade v višini 1000 $, ki jo je SNPJ leta 1930 ponudila za deset slovenskih kratkih zgodb (1937). V 20. letih 20. stoletja so angleško govoreči domovi SNPJ večinoma promovirali plese in piknike, v tridesetih letih pa so enako pomembne postale športne dejavnosti. Očitno je bilo nezadovoljstvo s sestanki v slovenščini. Kot je poročal še en neznani pisec 6. jan. 1926, so mladostniki pravili, da razpravljajo več ali manj samo o politiki, pa še v slovenščini, ki je ne razumem tako dobro, zato samo plačam članarino in grem na ples. Izdaja z dne 3. marca 1937 vključuje novice o plesih, piknikih, gledališki igri in bejzbolu. Na angleški strani te številke zelo izstopa velika politična karikatura, ki ponazarja napetosti znotraj skupnosti bralcev in članov društva. Nekateri pisci v Prosveti so kazali svoje znanje angleščine z uporabo športnega 8 Pisec izrazi absurdno mnenje, da morajo bralci prebrati celotno vsebino številke: »Za mojo osebo imam izkušnje, da vsak čitatelj in čitateljica ‘Prosvete’ dobi veselje do čitanja le na ta način, če list prečita od prve do zadnje strani.« Njegova opomba se konča z zahvalo za prispevek knjižnici slovenskega doma in povabilom na piknik, kar potrjuje pomembnost lokalnega v mreži namišljene skupnosti. 9 Leta 1920 je bilo 1295 ameriških mest z dnevnim časopisom, leta 1986 pa 1513. Število mest z dvema časopisoma je upadlo s 689 na 28 (Busterna in Picard 1993: 26). 10 Gre za njegov prispevek Comments on this and that: Main problems confronting the society z dne 24. mar. 1937. Timothy Pogačar: Izseljenski tisk v Ameriki v digitalni dobi: Slovensko-ameriški časopis Prosveta 349 žargona v naslovih, ki so promovirali športne dejavnosti. Naslov iz številke 10. mar. 1937 omenja »cage tourney« (tj. košarkarski turnir). V drugem naslovu naletimo na izraz »cagers and keglers« (tj. igralci bejzbola in kegljaši). Tretji naslov, ki uvaja pri- spevek o organizacijskih novicah, uporabi bejzbolsko metaforo »Off the President’s Bat« (tj. neposredno od predsednika). V dvajsetem letu izhajanja je Prosveta postala dvojezičen časopis, v katerem se je jezikovna igrivost angleških člankov o lokalnih dejavnostih močno razlikovala od nevtralnejših slovenskih poročil. Angleško pišoči lokalni pisci so agresivno promovirali dogodke in uporabljali sočen jezik, slovenske novice pa so bile bolj zadržane in stvarnejše. Časopis je še vedno predstavljal slo- vensko-ameriško skupnost, vendar je postalo očitno, da je ta postala raznorodnejša z vidika jezika, generacij in interesov. Ustanovna politična načela SNPJ so bila še ved- no na naslovnici, angleščina pa je bila povsem očitno na drugem mestu, saj se pojavi šele na šesti strani. Angleške strani so bile vizualno vključene v slovenske. Položaj književnih prevodov je to razliko še poudaril. Leta 1937 je bila objava romana Bratje Karamazovi Fjodorja Dostojevskega v nadaljevanjih na slovenskih straneh v očitnem kontrastu z »zabavno« angleško vsebino. Knjižni prevodi, ki so po 2. svetovni vojni v Prosveti še vedno zasedali precej prostora, so bili del mednarodnega kulturnega konteksta, ki se je oddaljeval od slovensko-ameriške skupnosti. Promocijska narava večine angleških vsebin nakazuje smer, v katero se je Prosveta razvila po letu 1945. Ravnotežje jezikov se je začelo spreminjati po drugi svetovni vojni, ko je razmerje med naročniki dnevnika in člani doseglo največji razkorak (Slika 1). Leta 1948 se je urednik Anton Garden odločil, da bosta prvi dve in zadnji dve strani srédinega časo- Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij350 pisa v angleščini, notranji dve pa v slovenščini.11 Naklada srédine ali tedenske izdaje, kot so jo še imenovali, je bila mnogo večja kot naklada dnevnika, ki se je v nasled- njih desetletjih znižala s štirih ali treh številk tedensko na dve.12 Slovenske strani so v tedenski številki ostale do konca leta 2015, ko je bila objavljena zadnja slovenska stran. Dnevnik je prenehal izhajati leta 1978, čeprav sta takrat v resnici izhajali samo še dve številki tedensko: v ponedeljek slovenska, v sredo pa »tedenska«. Opustitev slovenskega dnevnega časopisa Prosveta kaže tudi na to, da člani SNPJ niso bili nuj- no tudi bralci Prosvete in da so predstavljali dnevni naročniki vedno le majhen delež članstva v SNPJ. Članstvo v SNPJ je doseglo vrh v poznih 50. letih 20. stoletja, v 60. in 70. letih pa je močno upadlo. V teh desetletjih je Prosveta ohranila delavskemu gibanju naklo- njeno pozicijo, a ni odsevala družbenih sprememb v ameriški družbi (Sedmak 2004: 90, 106). Po nemirnem obdobju v 40. in 50. letih 20. stoletja, ko je ameriška vlada še pose- bej kritično motrila delovanje Američanov slovanskega porekla in njihove povezave z novimi socialističnimi družbenimi ureditvami v Evropi, je vodstvo Prosvete postalo previdnejše pri tiskanju novic iz Slovenije ali Jugoslavije.13 Z upadom članstva se je preoblikovala tudi vloga časopisa, ki se je v tem obdobju posvečal predvsem promo- viranju SNPJ in njenih lokalnih ali nacionalnih dejavnosti, kot je npr. narodno kultur- no zborovanje Slovenfest (1981–). Slika 1: Članstvo SNPJ in naklada slovenske dnevne ter angleške tedenske številke.14 3 Prosveta po letih 1990 in 2000 Ko je Slovenija postala samostojna država, je matična domovina slovenskih Ame- ričanov nepričakovano ponovno pristala na straneh Prosvete. Vpeljava poročil o sti- kih s Slovenijo, ki so zavzemala osrednje mesto v časopisu, so se začela s pozdravom predsednika Kučana na narodni konvenciji SNPJ leta 1990 v Clevelandu, SNPJ pa je leta 1991 tudi podprla slovensko neodvisnost (Sedmak 2004: 132, 136). Ponovna uvedba slovenskega gradiva je spremenila mešanico prispevkov na naslovnici za na- daljnja tri desetletja. Leta 1993 sta se SNPJ in Prosveta preselili iz Čikaga na območje Pittsburgha, se tako simbolično ločili od svojih socialističnih korenin in ustanovili sedež v regiji, v kateri se Američani slovenskega porekla družbeno najbolj udejstvujejo. Prosveta je še naprej izhajala kot tedenski časopis do leta 2001, ko je začela izhajati enkrat na dva 11 Garden je spremembo prvič predlagal leta 1946, dejansko pa so jo uvedli 1948 (vir: e-pošta Jaya Sedmaka, odgovornega za publikacije pri SNPJ, z dne 24. oktobra 2016). 12 Januarja 1974 je prišlo do krize, ko je vodstvo SNPJ, odločilo, da odpove tri slovenske številke na teden. Delegacija iz Clevelanda je odločitvi nasprotovala, slovenske številke pa so izhajale še dve leti. Leta 1975 je bilo naročnikov slovenske izdaje približno 2.500. 13 E-pošta nekdanjega urednika Prosvete Theodora Pogačarja z dne 10. oktobra 2016. 14 Podatki so vzeti iz Sedmak (2004) in iz vsebine Prosvete. Timothy Pogačar: Izseljenski tisk v Ameriki v digitalni dobi: Slovensko-ameriški časopis Prosveta 351 tedna, oktobra 2015 pa je postala mesečnik. Trenutna vsebina kaže skristalizirano obliko sprememb, ki so nastale z uvedbo angleške strani leta 1926, štirih angleških strani v tedenski izdaji, ki je začela izhajati leta 1946, in okleščenim številom izdaj, ki so bile vpeljane med letoma 2001 in 2015. Na naslovnicah leta 2016 najdemo dogodke, dejavnosti in projekte skupnosti sloven- skih Američanov ter prispevke, povezane s Slovenijo. Občasno se na naslovnici poja- vi večji lokalni dogodek. V naslovih se pogosto pojavi beseda »activity« (dejavnost), têrmin, ki je značilen za ameriško kulturo. Urednik povzema, da je Prosveta danes pravzaprav glasilo za promocijo dejavnosti SNPJ, zato tudi najdemo promo- cijske prispevke SNPJ na osrednjih položajih na naslovnici in drugi strani.15 Notranje strani polnijo novice o lokalnih dogodkih iz različnih delov Združenih držav, vključno s športnimi dejavnostmi. Ena stran je za osmrtnice in posebne pri- spevke.16 Tiskane izvode Prosvete prejema 14.500 članov SNPJ, samo 900 članov pa se je odločilo, da bo na e-poštni naslov prejemalo povezavo do člankov in izvod v formatu pdf, čeprav je ta možnost na voljo že od leta 2001. Večja popularnost tiskanih izvodov je morda povezana s starostjo članov,17 po vsej verjetnosti pa je enako pomemben dejavnik tudi vloga Prosvete kot glasila. Kot časopis z nespremenjeno oblikovno po- stavitvijo, ki deluje kot glasilo, Prosveta vizualno promovira vezi v slovensko-ame- riški skupnosti. Tiskana glasila so še vedno pomembna oblika medčloveškega stika, kar se kaže tudi v tem, da se mnoga podjetja še vedno zanašajo na tiskana glasila in takó vzdržujejo stik s strankami (Bowden 2009). Za veliko organizacij je tiskanje in pošiljanje po klasični pošti predrago, a če člani želijo tiskane izvode, to nikakor ni sla- bo. Ameriško združenje slovenistov Society for Slovene Studies npr. pošilja tiskane izvode svojega polletnega glasila 25 % svojih članov v Združenih državah Amerike in tujini. Združenje za slovanske, vzhodnoevropske in evrazijske študije, ki je mnogo večje, pa pošilja tiskana glasila približno 25 % (1100) svojih članov.18 Ker so tiskani izvodi naročnikom pomembni, ni čudno, da tudi Prosvetin pdf oh- ranja časopisni značaj. Za razliko od drugih glasil v obliki pdf-ja Prosveta (še) ne vsebuje hiperpovezav.19 Pravzaprav je navpična postavitev tiskane izdaje in izdaje v obliki pdf v nasprotju s hiperbralnimi strategijami bralcev. Kot blog je stran Prosve- te podobna številnim drugim glasilom. Ta format spodbuja selektivno branje. Poleg 15 E-pošta Jaya Sedmaka z dne 24. okt. 2016. Sedmak je tudi napisal, da so prispevki nacionalnih dele- gatov SNPJ in nacionalnega rekreacijskega centra postavljeni na prvi dve strani. 16 Npr. o 25-letnici neodvisnosti Slovenije ali o slovenskih vinih v številki 1. nov. 2016. 17 To tezo je postavil Jay Sedmak v e-pošti z dne 24. okt. 2016. Pripomnil je, da novi člani hitro preklo- pijo na digitalno obliko, potem ko avtomatsko prejmejo prvi tiskani izvod Prosvete. 18 E-pošta Jonathana Swiderskega, koordinatorja članarin in naročnin Združenja za slovanske, vzhod- noevropske in evrazijske študije, z dne 31. okt. 2016. 19 Blogerska programska oprema je pogosto naslednji naravni korak po pretvorbi iz tiska v obliko pdf (Watson 2011). Prosveta v obliki pdf je naložena na blogovsko stran. Podobno je npr. s premikom Združe- nja za tuje jezike v Ohiu (Ohio Foreign Language Association) z glasila v obliki pdf v blogovski format leta 2012, po komaj enem letu spletnega izdajanja. Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij352 tega naročniki lahko e-poštno obvestilo povsem spregledajo, tiskanega izvoda, ki je naslovljen nanje, pa ne. Prosvetin Facebook ni pretirano obiskan. Objave predvsem športnih dogodkov in družabnih srečanj skupnosti, kakršne lahko najdemo v Prosveti, se pojavljajo tudi na strani SNPJ na Facebooku. Zanimivo je, da je slovenska narodna in kulturna vsebina pogosto objavljena na strani SNPJ na Facebooku, namesto da bi bila objavljena v časopisu. Razlog se gotovo skriva v dejstvu, da je objava na Face- booku takojšnja, medtem ko je za objavo prispevka v časopisu potreben določen čas.1 Prosvetin nepopoln prehod iz tiskane v spletno obliko razkriva željo po ohranjanju pomembnega artefakta za gradnjo skupnosti. Čeprav sta se nabor in vrsta novic spre- menila, namreč ohranja izgled časopisa in ostaja podoba tovrstne publikacije. Viri in literatura Benedict Anderson, 2006: Imagined communities: Reflections on the origins and spread of nationalism. London; New York: Verso. Étienne Balibar, 1991: The nation form: History and ideology. Race, Nation, Class: Ambiguous Identities. Ur. É. Balibar, I. Wallerstein. London: Verso. 86–106. Susan Bowden, 2009: The return of the humble newsletter. nzbusiness.co.nz John C. Busterna in Robert G. Picard, 1993: Joint operating agreements: The newspaper preservation act and its application. Norwood, New Jersey: Ablex. Marcus Funk, 2012: Imagined commodities? Analyzing local identity and place in American community newspaper website banners. New media and society 15/4. 574–95. Dina Gavrilos, 2003: Emerging Americans: Newspapers, languages and contestati- ons of national/ethnic identities: Ph. d. dissertation. Univerza Iowa. Nike Kocijančič Pokorn, 2016: Translation in diaspora: Cultural image making through translation: Presentation at the conference Translation and Minority I at Ottawa University, 10.–12. november 2016. D. W. McMillan in D. M. Chavis, 1986: Sense of community: A definition and the- ory. Journal of Community Psychology 14. 6–23. Ivan Molek, 1979: Slovene immigrant history 1900-1960: Autobiographical sketches. Prev. M. Molek. Dover, Delaware: M. Molek. Jay Sedmak, 2004: An inspired journey: The SNPJ story: The first one hundred years of the Slovene National Benefit Society. Imperial, Pensilvanija: Slovene National Benefit Society. Urška Perenič, 2011: The literary activities of mid-nineteenth-century politico-cultu- ral societies: A systematic approach. Slovene Studies 32/1. 61–71. --, 2012: Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3. 365–82. John Tomlinson, 1991: Cultural imperialism: A critical introduction. London: Pinter. Peter Vodopivec, 2006: Od Pohlinove slovnice do samostojne Slovenije. Ljubljana: 1 E-pošta Jaya Sedmaka z dne 30. jan. 2017. Timothy Pogačar: Izseljenski tisk v Ameriki v digitalni dobi: Slovensko-ameriški časopis Prosveta 353 Modrijan. Alex Watson, 2011: Library newsletters in print and digital formats: Faculty preferen- ces in a hybrid format. Internet Reference Services Quarterly 16. 199–210. Summary The Slovene-American newspaper Prosveta has been published by the Slovene National Benefit Society (Slovenska narodna podporna jednota or SNPJ) since 1916. Historically, litera- ture and essays occupied a prominent place in the paper, together with news from the organiza- tions lodges around the United States. Translations from English and European languages into Slovene accounted for most of the literary publications, which were a regular feature as long as the daily paper—eventually only two or three issues per week—continued to appear. This study posits that Prosveta served as an important tool for building what Benedict Anderson called an “imagined community” among a significant portion of Slovene-Americans in the U.S. The pla- ce of literary works in the newspaper was central to this function. It further examines competing generational and language divisions within the community that were reflected in the paper’s contents. In 1999, the newspaper began digital production and became available in both digital and print forms. Since 2001, the print edition changed from weekly to biweekly and later to monthly. Divisions among SNPJ members and Prosveta readers forecasted modifications to the paper’s contents in recent decades, when it began digital production and distribution—evidence of what McLuhan observed as the persistence of older forms in media. The chief modification was an increased resemblance to a newsletter format, for which reason the article also includes information on the SNPJ’s membership and Prosveta circulation during the past century.