#
V vsakdanjem `ivljenju nas spremljajo naj-
razliènejši obredi, ki jih izvajamo sami ali se
jih udele`ujemo v veèjih ali manjših skupi-
nah. Obredi, ki so lahko vse od pitja èaja do
obiska svete maše ali doloèene prireditve, da-
jejo smisel našemu `ivljenju in nas hkrati tudi
povezujejo z drugimi. Stari so prav toliko kot
èloveštvo samo in so del našega `ivljenja od
rojstva do smrti.
V prispevku `elim s sociološkega vidika
predstaviti izvor in pomen besede ritual ter
funkcijo, ki jo ima udele`evanje in/ali izva-
janje posameznih ritualov oziroma obredov
v našem `ivljenju z vidika posameznika in
skupnosti.
(


Beseda ritual (latinsko ritus) oznaèuje:
“ponovljiv potek dejanj s simbolièno
naravo. Pomeni tudi religiozno kultne ce-
remonije, v katerih se z natanèno doloèe-
nim obrazcem, besedami, dejanji posamez-
niku ali skupnosti zagotavlja zašèita in us-
pešnost. Posebej pomembni so obredi ob
posameznih obdobjih èlovekovega `ivljenja
(rojstvo, poroka, preskušanje zrelosti — ini-
ciacije, smrt)”.
(Veliki splošni leksikon 1997, 5. knjiga: 2953)
Prvotni pomen besede obred pa izhaja
iz besede red, “v doloèen red, zaporedje po-
stavljeni dogodki” (Slovenski etimološki slo-
var 1997: 396).
Ritual se najpogosteje nanaša na t. i. re-
ligiozne oblike `ivljenja in temelji na ponav-
ljanju in/ali spominjanju. V Slovarju vero-
vanj in religij (glej Dictionary of Beliefs and
Religions 1992: 442-443) je verski ritual pred-
stavljen kot predpisano dejanje, ki se od èasa
do èasa ponavlja na sistematièen naèin. Je
skupen del èloveškega `ivljenja, ki ima po-
seben pomen v religiji. Te vrste ritualov se
od verstva do verstva razlikujejo, vendar po-
vsod v grobem smislu zasledimo štiri glav-
ne oblike:
- rituali èašèenja se navezujejo na glavne
vzorce in vèasih tudi na posebne dneve.
Izvajajo se cerkvah, mošejah, sinagogah,
templjih, pagodah itd.
- praznièni rituali so skupni najveè religijam
in najpogosteje pomenijo proslavljanje
rojstnih dni kljuènih oseb (kot so rojstvo
Jezusa, Mohameda, Bude …) ali kljuènih
dogodkov ali obdobij.
- rituali prehoda oznaèujejo prehod in ini-
ciacijo posameznika v novo dru`beno in
religiozno stanje. Izvajajo se ob posamez-
nih obdobjih èlovekovega `ivljenja (rojs-
tvo, poroka, preizkušnje zrelosti — inicia-
cije, smrt). Njihova funkcija je ohranitev
harmoniènega razmerja znotraj dru`be-
nega reda s ponotranjanjem dru`benih
pravil in vrednot tako, da posamezniki po-
stanejo “zreli” èlani dru`be.
- zakramentalni rituali se pogosto nanašajo
na rituale prehoda in tudi na pomembne
religiozne dogodke, kot so mašniško pos-
veèenje, spoved in evharistija (spomin na
Jezusovo smrt).
Besedo ritual je v razdelani obliki prvi
zaèel uporabljati A. van Gennep (1960). V
svojih prouèevanjih se je še posebej osredo-
toèil na t. i. rites de passage, ki po njegovem
spremljajo pomembne spremembe/prehode
v `ivljenjskem ciklusu posameznika. Razli-
kuje rituale loèitve, prehoda in ponovne
vkljuèitve.
%#
">?	-@.	&
"
	%


#
#
	







$#

Posamezniki, povezani v skupino z rituali
in ceremonijami, ne predstavljajo skupine le
v primerih èašèenja, temveè gre za stabilnejšo
obliko skupine, ki povezuje posameznike tudi
sicer. Njihova vloga je pomembna predvsem,
èe posameznik zaide v te`ave ali v èasu kriz,
ki zajamejo posameznike, ker gre med nji-
mi za vzajemne oblike pomoèi. Za te skupine
veljajo namreè posebna pravila, ritualni pred-
pisi, ki se jih morajo èlani dr`ati.
Kohezivna funkcija ritualov je vidna tudi
v kolektivnih naèinih mišljenja. Posamezni-
kom se preko ritualov doloèa, kaj naj mislijo,
kar je po Giddensu (1993) bolj znaèilno za
tradicionalne kulture, kjer je ni`ja stopnja izo-
brazbe, velik pomen pa ima t. i. veèja ali
manjša prostorska izoliranost. Na podlagi
tega lahko trdimo, da so bile osnovne kate-
gorije mišljenja, ki zajemajo razumevanje èasa
in prostora, najprej oblikovane v religioznih
terminih.
Kohezivnost je osnova interakcij med
ljudmi, katerih posledica je tkanje vezi med
ljudmi. Temelj in v nekem smislu celo za-
èetek pa predstavljajo rituali. Goffman (v Pio-
trowski 1987: 23) pri interakcijah razlikuje
med ritualom kot govor in ritualom kot iz-
menjava. Pri Goffmanu je ritual prisoten v
vsakem dejanju interakcije; “pokloni, poljubi,
rokovanja, pozdravi, banalna govorièenja,
plitkost, itd. so v znaèaju pogosto ceremo-
nialni” (Goffman v Piotrowski 1987: 23). Za
ritual je znaèilna kompleksna mre`a pome-
nov, ki se (po Piotrowskem) nanaša na do-
loèeno stališèe, ki se oblikuje znotraj celotne
strukture mišljenja o neki stvari. Tako lahko
celo reèemo, da je v èloveški dru`bi veriga
ritualov in interakcij, kjer gre za sreèanja ljudi
in za delitev obèutkov med njimi, kar pa se
dogaja predvsem skozi “face-to-face” sreèanja.
Poleg teh strogo osebnih sreèanj so mo`ni
tudi drugi naèini sreèanj oziroma izmenja-
ve, kar pa zavisi od znaèilnosti in stopnje raz-
vitosti kulture in dru`be, ki ji posamezniki
pripadajo.
Sami verski obredi ustvarjajo razredno
strukturo z vplivom na èloveško moralno za-
vest, kulturne razlike in s krepitvijo struk-
ture medsebojnih povezav in izkljuèitev (glej
Collins 1994: 216). Sama “stopnja in vrsta
participacije posameznikov v interakcijskih
ritualih doloèa njihove razredne kulture”
(Collins 1994: 222). Poleg verskih ritualov
imajo kohezivno vlogo tudi verske doktrine,
ki s simboliziranjem razliènih dru`benih sku-
pin slu`ijo ohranitvi vsake skupine posebej.
Celotna dru`ba je namreè sestavljena iz veèjih
ali manjših skupin in zdru`enj.
Miti in rituali “ohranjajo kohezivnost
dru`be …” in “dramatizirajo temeljne dru`-
bene potrebe” (Kluckhohn v Jambrek 1984:
353). Sicer pa govori o “fundamentalnih po-
trebah dru`be, da bi s pomoèjo vseobsega-
joèih konfiguracij besednih simbolov (ritua-
lov) ohranila svojo kohezivnost in posamez-
nika pred neznosnim konfliktom” (Kluck-
hohn v Jambrek 1984: 353).
Najbolj intimno in eno najmanjših oblik
asociacij predstavlja dru`ina, ki je tudi te-
meljna celica dru`be. V okviru dru`ine naj-
demo dru`inske rituale, med katere je vklju-
èena veèina verskih praznikov. Pomembna
funkcija te celice dru`be je ohranjanje in
prenašanje ritualov ter tradicije (osnovne ko-
hezivnosti dru`be) same. Za to je potreb-
na stabilna struktura dru`ine, saj je to os-
novni pogoj za ohranjanje doloèenih kon-
ceptov mišljenja in delovanja. Poleg ritualov
pa dr`ijo dru`ino skupaj tudi t. i. ceremo-
nije, ki se jih doloèena dru`ina udele`uje bo-
disi v sklopu verskih praznikov ali kakšnih
drugih prilo`nosti.
V verskem smislu kot dru`ina ni mišljena
le biološka dru`ina sama, ampak gre tukaj
za širši pomen, in sicer za skupnost vernikov
znotraj velike povezane dru`ine. Stabilna
struktura dru`ine, še posebej dru`ine v šir-
%#
 #
šem smislu, je pogoj za stabilno strukturo
dru`be. Po Collinsu (1994) strukturo dru`be
izra`a vsebina idej, ki so pomembne za dru`-
bo, mehanizem, ki te ideje proizvaja, pa so
rituali. “Ideje prostora, èasa, števila in drugih
osnovnih kategorij niso univerzalne in nes-
premenljive, toda prevzemajo svojo obliko
osnovne strukture dru`be in se spreminjajo,
kot se spreminja dru`ba” (Durkheim v Col-
lins 1994: 212).


$
Rituali so na eni strani vir kohezivnosti
in solidarnosti, na drugi pa vir konfliktov.
Vzroki za slednje so najpogosteje razne spre-
membe, ki ogro`ajo stabilnost temeljnih
dru`benih enot (npr. dru`ine), razne delitve
(npr. hierarhija), predvsem v smislu prevlade
enega dela nad drugim. Tisti del, ki je na višji
stopnji nad drugim delom, navadno temu
delu nekaj vsiljuje, kar pa podrejeni del spre-
jema z veèjim ali manjšim odporom. Goff-
man (v Jambrek 1984: 264) pravi, “da si paè
vsaka oseba `eli usmerjati in nadzorovati rav-
nanje drugih tako, da jim posreduje podatke,
ki v njen prid opredeljujejo dano situacijo”.
Ljudje namreè ne te`imo vedno le k solidar-
nosti, ampak je v naši naravi sami tudi hre-
penenje po oblasti in prevladi nad drugimi.
To pa je v prid tistim, ki jim uspe doseèi pre-
vlado nad drugimi, pri ostalih, ki so v po-
drejeni vlogi, pa vzbudi nasprotovanja in od-
por do prevlade nad njimi. Vir konfliktov
so tudi vojne, ki se vršijo na ritualen naèin,
npr. vojna za dobrine.

(
“Miti in rituali imajo samo na videz sim-
bolièen pomen. Njihova moè je tako resnièna
kot moè ukaza. Kdor se jim podreja, prizna-
va legitimnost doloèene dru`bene ureditve dru`-
be in njenega vodstva. In kdor jih zanika (pro-
testant, heretik, renegat, krivoverec) ali se ne
pokorava obrednim pravilom (ikonoklast, eks-
centrik, neotesanec), neposredno ogro`a tiste po-
sameznike in skupine, katerih polo`aj temelji
na dru`benem soglasju o ustreznih simbolih.”
 (Jambrek 1984: 347)
Ritualno ravnanje je, èeprav ima simbo-
lièen pomen in njegov izvor in namera ni-
sta vedno èisto razumljiva, racionalno. Ri-
tuali so temeljna osnova dru`be in èloveškega
bivanja, saj na ustaljen naèin urejajo dru`-
bene procese in spremembe. Njihova najpo-
membnejša funkcija je vnaprejšnje doloèa-
nje okvirov dru`benega razvoja in vzpostav-
ljanje dru`benega ravnote`ja. So tudi vir tka-
nja vezi med ljudmi to še posebej velja za tiste
vrste ritualov, ki temeljijo na izmenjavi npr.
darov. Na ta naèin si namreè najla`je prido-
bimo naklonjenost drugih.
Literatura:
Collins, Randall (1994): Four Sociological
Traditions. Oxford: Oxford University Press,
181–295.
Gennep, Arnold van (1960): The rites of passage.
Chicago: University Press.
Giddens, Anthony (1993): Sociology. Cambridge:
Polity Press, 465–466.
Jambrek, Peter (1984): Sociologija. Ljubljana:
Dr`avna zalo`ba Slovenije, 341–356.
Snoj, Marko (1997): Slovenski etimološki slovar.
Ljubljana: Mladinska knjiga, 396.
Larousse Dictionary of Beliefs and Religions (1994).
Edinburgh: Larousse, 442–443.
Veliki splošni leksikon; v osmih knjigah (1997).
Ljubljana: DZS, 341–356.
Über die Bedeutung der Rituale für unser Leben
(2006). Dosegljivo na: http://www.kath-kirche-
kaernten.at/pages/bericht_slo.asp?id=6364, 1. 3.
2007.
%#