201 2021 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 903-053.3(497.451.1)"652" Prejeto: 26. 2. 2021 Julijana Visočnik doc. dr., višja arhivistka, Nadškofijski arhiv Ljubljana, Krekov trg 1, SI–1000 Ljubljana e-pošta: julijana.visocnik@rkc.si Gojko Tica dr., Tica Sistem, d. o. o., Planina 45, SI–6232 Planina e-pošta: tica.sistem@gmail.com Bernarda Županek dr., kustosinja, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Gosposka 15, SI–1000 Ljubljana e-pošta: bernarda.zupanek@mgml.si Rimski sod z napisom s Cimpermanove ulice v Ljubljani IZVLEČEK V prispevku je prvič predstavljeno odkritje s konca leta 2019, ko so arheologi ob zaščitnih izkopavanjih na Cim- permanovi ulici na Prulah v Ljubljani naleteli na rimski vodnjak, za katerega je bil uporabljen lesen sod, ki ga je mogoče okvirno datirati na konec 1. stoletja pr. n. št. oziroma v prva desetletja 1. stoletja n. št. Tovrstne najdbe so v zadnjih letih v Ljubljani in bližnji okolici razmeroma pogoste. Na eni od 27 ohranjenih dog soda s Cimpermanove se je ohranil kratek napis, s pomočjo katerega je mogoče sod povezati z zgodnjerimsko vojaško prisotnostjo na emonskem prostoru. Z datacijo, geografskim kontekstom najdbe na Prulah in končno z napisom je mogoče odkriti rimski vodnjak povezati z manjšo vojaško enoto (centurijo), ki je na tem prostoru delovala razmeroma kratek čas. KLJUČNE BESEDE Emona, konec 1. stoletja pred našim štetjem/prva desetletja 1. stoletja našega štetja, vodnjak, leseni rimski sod, rimska vojska, napis ABSTRACT THE INSCRIBED ROMAN BARREL FROM CIMPERMANOVA ULICA IN LJUBLJANA For the first time, the article presents the discovery from the end of 2019, when archaeologists conducting rescue excavations at Cimpermanova ulica at Prule in Ljubljana stumbled upon a Roman well for which a wooden barrel was used that can be approximately dated to the end of the 1st century BC or to the first decades of the 1st century AD. In recent years in Ljubljana and its vicinity, such finds are relatively frequent and are thus stated here by the authors. More attention is devoted to one of the 27 preserved staves from the barrel from Cimpermanova ulica, on which a short inscription is preserved, with the help of which the barrel can be connected to the early Roman military presence in the territory of Emona. Through dating, the geographic context of the find in Prule, and finally, with the inscription, the discovered Roman well can be connected to a smaller military unit (century) which operated in this area for a relatively short time. KEYWORDS Emona, end of the 1st century BC/first decades of the 1st century AD, well, wooden Roman barrel, Roman army, inscriptions 202 2021JULIJANA VISOČNIK, GOJKO TICA, BERNARDA ŽUPANEK: RIMSKI SOD Z NAPISOM S CIMPERMANOVE ULICE V LJUBLJANI, 201–214 Izkopavanja na Cimpermanovi 1 na Prulah Zaradi novogradnje večnamenskega objekta so novembra in decembra 2019 na posestvu okoli hiše na naslovu Cimpermanova ulica 1 na ljubljanskih Prulah (parc. št. 13/13 in 13/18 k. o. Prule) potekala arheološka izkopavanja.1 Raziskano območje je od današnje struge Ljubljanice oddaljeno okoli 60 m proti jugozahodu, leži pa med desnim bregom Ljub- ljanice in južnim pobočjem Grajskega griča. Z arheološkim izkopavanjem, če izvzamemo mo- derne posege, lahko na raziskanem območju opre- delimo dve fazi izrabe prostora. Starejšo fazo lahko uvrstimo v prazgodovinsko obdobje, a na podlagi najdb, ki jih ne moremo ožje časovno uvrstiti, dokaj široko v pozno bronasto in/ali starejšo železno dobo. V navedeno obdobje lahko uvrstimo večino raziska- nih struktur, ki so jih v glavnem tvorili številni vkopi jam različnih velikosti in oblik ter nekatere plasti. V isti čas lahko ravno tako uvrstimo tlakovanje iz pe- ščenjakov in apnencev, ki je prekrivalo precejšen del raziskanega območja.2 In čeprav je nastanek tlako- 1 Vičar et al., Poročilo – Cimpermanova ulica 1. 2 Plast je bila označena kot stratigrafska enota (SE) 6. Nadalje v tekstu so stratigrafske enote označene kot SE. vanja umeščen že v čas starejše železne dobe,3 lahko domnevamo, da je bilo morda v uporabi še v rimskem obdobju, kar bi dokazovala tudi približno enaka do- kumentirana višina tlakovanja in venčne strukture rimskodobnega vodnjaka.4 Mlajša faza je uvrščena v rimsko obdobje. Na podlagi najdb lahko v čas ob koncu 1. stoletja pr. n. št. in v prva desetletja 1. stoletja n. št. uvrstimo jarek za odvodnjavanje oziroma zaščito pred poplavami Ljub- ljanice.5 Gre za isti jarek, ki so ga odkrili na bližnji lokaciji Prule 9.6 Med rimskodobne strukture lahko uvrstimo le še ovalen vkop velikosti okoli 75 x 50 cm, odkrit na severni polovici najdišča (SE 24 s polnilom SE 21),7 in vodnjak, za katerega konstrukcijo je bil v spodnjem delu uporabljen lesen sod, v zgornjem delu pa je imel kamnit venec. 3 Zaradi netipičnega, a nedvomno prazgodovinskega gradiva je bilo tlakovanje v starejšo železno dobo uvrščeno na podlagi primerjav z dveh bližnjih najdišč na Prulah; Tribuna (Voja- ković et al., Poročilo – Tribuna, str. 40, 47, 54, 59, 66) in Prule 9 (Žerjal, Obrežje Ljubljanice na Prulah, str. 55; Žerjal et al., Poročilo – Prule, str. 83–86). 4 Vičar et al., Poročilo – Cimpermanova ulica 1, str. 63. 5 Prav tam, str. 64. 6 Žerjal, Obrežje Ljubljanice na Prulah, str. 56–57; Žerjal et al., Poročilo – Prule, str. 104–117, priloga 2/6. 7 Vičar et al., Poročilo – Cimpermanova ulica 1, str. 64. Prazgodovinske (rdeče) in rimskodobne (modro) strukture na najdišču Cimpermanova ulica 1, Ljubljana (izdelal Rok Bremec; vir za podlago: https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/ [dostop 3. julij 2020]). 203 2021 JULIJANA VISOČNIK, GOJKO TICA, BERNARDA ŽUPANEK: RIMSKI SOD Z NAPISOM S CIMPERMANOVE ULICE V LJUBLJANI, 201–214 Pogled na kamnito obodno strukturo vodnjaka in deloma izpraznjen vkop vodnjaka (foto: O. Golob). Pogled na zgornji del lesene konstrukcije vodnjaka, vkopane v geološko podlago (foto: G. Tica). 204 2021JULIJANA VISOČNIK, GOJKO TICA, BERNARDA ŽUPANEK: RIMSKI SOD Z NAPISOM S CIMPERMANOVE ULICE V LJUBLJANI, 201–214 Pogled na leseno konstrukcijo vodnjaka z delno odstranjenimi dogami in polnilom z dvoročajnim vrčem na dnu (foto: G. Tica). Pogled na ohranjeni del lesene konstrukcije vodnjaka (foto: G. Tica). 205 2021 JULIJANA VISOČNIK, GOJKO TICA, BERNARDA ŽUPANEK: RIMSKI SOD Z NAPISOM S CIMPERMANOVE ULICE V LJUBLJANI, 201–214 Neposredno nad vrhnjimi ostanki vodnjaka je bila koluvialna svetlorjava plast glinastega melja, ki je na- stajala stoletja, od opustitve območja v zgodnjerim- skem obdobju, ko je bilo območje Prul namenjeno njivskim površinam ob cesti Emona–Siscija. Takšno stanje je verjetno trajalo vse do novoveškega obdobja, ko se je ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja ur- banizacija začela tudi v tem delu Ljubljane.8 Plast je prekrivala celoten severni del izkopnega polja in šele 8 Za urbanizacijo ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja gl. Korošec, Ljubljana skozi stoletja, str. 145–158. po njeni odstranitvi smo naleteli tako na prazgodo- vinske plasti in strukture kot tudi na mlajše, rimske, ki so z vkopi prebile prazgodovinske plasti in segale v geološke plasti. Poleg ostankov navedenega jarka za odvodnja- vanje, ki je bil sicer precej bolj ohranjen na lokaciji Prule 9, so bili najatraktivnejša najdba na najdišču ostanki vodnjaka. V približno 0,5 m širokem pasu, ki je na vrhu obdajal vkop jame za vodnjak, lahko opazimo večjo koncentracijo kamnov, ki jo je tvorilo več kot 50 % lomljenih apnencev, velikih do 20 x 12 x 15 cm, in okoli 15 % apnenčastih prodnikov veli- Rimski vrč z dna vodnjaka (foto: R. Bremec). Ena od dog soda, ki je tvoril osnovo vodnjaka (foto: A. Peunik/MGML). 206 2021JULIJANA VISOČNIK, GOJKO TICA, BERNARDA ŽUPANEK: RIMSKI SOD Z NAPISOM S CIMPERMANOVE ULICE V LJUBLJANI, 201–214 kosti do 10 x 10 x 10 cm, ostalo pa so bili lomljenci lokalnega peščenjaka z Grajskega griča.9 Navedena koncentracija kamnov je bila interpretirana kot osta- nek kamnite (venčaste) obodne strukture vodnjaka.10 Vkop jame za vodnjak je bil v tlorisu krožne obli- ke, na vrhu premera okoli 1,6 m, globok pa 3,2 m. Zgoraj ga je zapolnjevalo neenotno polnilo, sprva okoli pol metra debel sivo rjav glinast melj, pod njim pa je bila več kot 2,5 m debela temno siva meljasta glina, ki je vsebovala nekaj drobcev oglja. Na globini približno 2,45 m smo odkrili nekaj kosov lesa veli- kosti do 15 x 5 x 5 cm. Vkop se je v spodnjem delu, na globini med 2,45 in 3,2 m, to je na delu, kjer se je pojavila lesena konstrukcija, ki jo je tvoril odslužen lesen sod z izbitim vrhom in dnom, zožal na premer oboda zgornjega dela soda, ki je znašal okoli 75 cm. Sod je bil zapolnjen z isto meljasto glino kot vkop nad njim. Na dnu polnila je bil popolnoma ohranjen rimski vrč, ki ga lahko uvrstimo med velike dvoročaj- ne vrče z vratom, ki so se pojavljali od približno leta 20 pr. n. št. do klavdijskega obdobja, to je v zgodnje- cesarskem obdobju.11 V sodu je bila to edina najd- ba, saj v njem ni bilo ničesar drugega. Najdbe med vencem vodnjaka in sodom pa so premešane, saj je, razen jarka, okoli soda sama prazgodovina; nivo vrha vodnjaka in nivo prazgodovinske hodne površine je pravzaprav isti. Ko se je vodnjak usul in (ali) bil za- sut, je bil za zasutje porabljen material iz neposredne okolice (z izključno prazgodovinskimi najdbami). Kontekst je mogoče ugotoviti le širše, v povezavi z drugimi najdišči na Prulah (glej v nadaljevanju). Omenjeni kosi lesa so glede na velikost verjetno uničeni ostanki odsluženega soda, katerega preostali del je ležal na globini približno 2,45 m. Zelo frag- mentarno oziroma v tankih slojih se je kazal že na približno 1,9 cm globine, kar kaže na to, da je bil sod prvotno nekoliko višji. Dokaj dobro ohranjene doge so se ohranile v dolžini med približno 40 in 75 cm, debele so med 1 in 2,5 cm, široke pa med 7 in 12 cm. Med čiščenjem dog so bili ugotovljeni utori za po- vezovalne elemente, ki se niso ohranili. Na dogah pa sta se delno ohranila svetlo oranžno rjav glinen pre- maz na notranji strani in ob straneh nekaterih dog ter oranžen peščen premaz na spodnjih robovih dog. Na zunanji strani ene izmed dog se je pokazal tudi vrezan napis.12 9 Analiza kamnin z najdišča ni bila izvedena, toda za sosednje najdišče Prule 9 je bilo ugotovljeno, da lomljencem apnenca sicer ni bilo mogoče ugotoviti izvora, vsekakor pa ne gre za »lokalni« material (Žerjal et al., Poročilo – Prule, str. 85). 10 Od prazgodovinskega tlakovanja (SE 6) neposredno ob rim- skodobnem vodnjaku se obodna struktura loči po tem, da so tlakovanje v glavnem tvorili lomljenci lokalnega peščenjaka z Grajskega griča, medtem ko so pri gradnji vodnjaka v glav- nem uporabili lomljence apnenca in apnenčaste prodnike. 11 Schindler-Kaudelka, Die gewönliche Gebrauchskeramik, str. 40–42. 12 Doga je v postopku konservacije na Restavratorskem centru ZVKDS pri doc. dr. Katji Kavkler, ki se ji zahvaljujemo za pomoč pri nastajanju članka. Sod je bil položen na plast manjših prodnikov, od katerih so redki dosegli velikost do 10 x 10 x 10 cm. Plast je bila debela približno 10 cm in jo lahko razu- memo kot nekakšen filter, pod prodniki pa je leža- la približno 10 cm debela plast mivke, ki je bila dno vodnjaka. Celotna konstrukcija vodnjaka je bila vko- pana v geološko podlago, ki jo je na celotnem izkop- nem polju tvorila rumena meljasta glina s posame- znimi lečami sive mivke, ki jo je naplavila reka Ljub- ljanica. Naj še omenimo, da je že na vrhu vkopa za vod- njak voda pronicala in se za razliko od drugih delov izkopnega polja po večjem deževju ni nabirala in za- stajala. Se je pa nivo podtalnice, ko smo čistili leseno konstrukcijo in dno vodnjaka, zelo hitro dvigoval. Za vodnjake uporabljeni sodi v Ljubljani in bližnji okolici Rimski leseni sodi,13 ponovno uporabljeni14 za konstrukcijo vodnjakov, so na območju nekdanjega rimskega imperija v ustreznih okoljih – v vlažnih tleh, kjer se z vodo napojeni les ohrani – razmeroma pogosta najdba.15 Nekaj jih poznamo tudi s širšega območja Ljubljane. Tu izstopa predvsem zamočvirjeno ter zato za ohranitev lesenih predmetov in objektov ugodno območje ljubljanskih Prul, kamor sodi tudi v priču- jočem prispevku obravnavano najdišče Cimperma- nova 1. Na območju Prul je bilo v letih 2007–2008 raziskano najdišče Tribuna. Pri arheoloških izkopa- vanjih je bilo odkrito razmeroma veliko število le- senih predmetov. V notranjosti starejšega rimskega vojaškega tabora s konca 1. stoletja pr. n. št. (po letu 15 pr. n. št.)16 so izkopavalci odkrili tri vodnjake, ki so bili izdelani s pomočjo lesenih sodov.17 V za vod- njak izkopano jamo so graditelji vstavili več sodov, drugega na drugega, da bi preprečili posedanje oko- 13 Primarna naloga sodov sta bila, podobno kot je veljalo za amfore, skladiščenje in transport. Amfore so sicer uporabljali predvsem za vino in olivno olje, pa tudi za številne druge suhe in tekoče dobrine. Leseni sodi so postali priročna rešitev za transport vina na daljše razdalje (prim. Bevan, Mediterranean Containerization, str. 394–397). 14 S fenomenom sodov, njihove izdelave, uporabe, morda pre- delave in ponovne uporabe sta se nedavno ukvarjala Sands in Marlière (Produce, Repair), predvsem na primeru Vindo- lande, utrdbe na severu Britanije, ki je s svojim geografskim položajem, klimatskimi pogoji ter zgodovinskim razvojem poskrbela za to, da imamo danes globlji vpogled v tematiko. 15 Na spletu je mogoče zaslediti nekaj odkritij v zadnjih letih, predvsem iz Velike Britanije: https://www.hexham-courant. co.uk/news/16621743.over-the-barrel-with-delight-at- roman-site/ (11. 2. 2021); http://www.bbc.co.uk/ahisto- ryoftheworld/objects/kSM4drOdR0q3BhdETEBIgA (11. 2. 2021). 16 Vojaković et al., Poročilo – Tribuna, str. 89. 17 Prav tam, str. 96–99. Druga interpretacija pravi, da s sodi učvrščena vodnjaka sodita v čas po opustitvi mlajšega tabora, ko so bili na lokaciji postavljeni leseni objekti civilne narave (Gaspari et al., Novejša spoznanja o Emoni, str. 143). 207 2021 JULIJANA VISOČNIK, GOJKO TICA, BERNARDA ŽUPANEK: RIMSKI SOD Z NAPISOM S CIMPERMANOVE ULICE V LJUBLJANI, 201–214 liških sten. Zaradi visoke talne vode18 so se ohranili le nižje ležeči sodi, višji so bili vidni v odtisu.19 Dva od treh sodov sta bila dendrokronološko raziskana in datirana: sod 2 (zadnja branika leto 22 n. št.) in sod 3 (zadnja branika leto 31 n. št.).20 Prav tako na Prulah, na najdišču Prijateljeva 26/ Privoz 7, je bil odkrit vodnjak, za katerega konstruk- cijo je bil v spodnjem delu uporabljen lesen sod, v zgornjem delu pa kamnit venec.21 V polnilu vodnja- ka je bila najdena amfora tipa Dressel 6B, ki sodi v čas od začetka 1. do sredine 2. stoletja.22 Sod je bil dendrokronološko analiziran, zadnja branika datira v leto 5 n. št.23 Na drugi strani reke Ljubljanice, na območju ar- heoloških raziskav na mestu nekdanje stavbe Šumija ob Slovenski cesti, je bil leta 2005 odkrit vodnjak, izdelan s pomočjo dveh ali treh drug na drugega po- veznjenih sodov.24 Sodi so se ohranili le z odtisom v ostenju vkopa in s posameznimi ostanki dog v za- sutju vodnjaka, ki je bil verjetno izdelan v zadnjem desetletju vladavine cesarja Avgusta.25 V bližini, na območju Kongresnega trga, so v letih 2009–2011 potekale raziskave ob gradnji garažne hiše. Med dru- gim so odkrili izkop za vodnjak, učvrščen z lesenim sodom, od katerega se je ohranilo 21 dog.26 Vodnjak so izkopavalci datirali v čas nastanka mesta Emona, do leta 14 n. št.27 Odkrit je bil v neposredni bližini lesenih barak, ki so bile morda začasna skladišča.28 Za učvrstitev izkopov za vodnjak uporabljeni le- seni sodi so bili odkriti tudi v bližini Ljubljane, na Vrhniki, na območju rimskega Navporta. Leta 2005 so na lokaciji Jelovškova ulica 10–11 oziroma na Ko- čevarjevem vrtu pri arheoloških izkopavanjih odkrili tri vodnjake, za katerih konstrukcijo so bili uporab- ljeni odsluženi leseni sodi.29 Trije sodi iz lesa jelke so bili dendrokronološko raziskani. Najmlajše branike čas poseka in izdelave sodov postavljajo v začetek 1. stoletja n. št. (sod 1 – leto 10 n. št., sod 2 – leto 3 n. št. in sod 3 – leto 10 n. št.).30 Vse datacije so ter- minus post quem, po katerem so bili sodi uporabljeni za vodnjake; pred tem so služili za shranjevanje in transport vina.31 Sod 3 je namreč nosil žiga MAEBΘ in CASSP P, pri čemer bi lahko slednji pripadal zna- 18 Talna voda je bila v prazgodovini in antiki na najdišču Tri- buna 1 približno 3 metre višje kot danes (prim. Vojaković et al., Poročilo – Tribuna, str. 12). 19 Prav tam, str. 96. 20 Čufar et al., Raziskovalni potencial, str. 57. 21 Čakš, Poročilo – Prule, str. 21. 22 Prav tam, str. 21. 23 Čufar et al., Raziskovalni potencial, str. 57. 24 Gaspari, Voda v rimski Emoni, str. 35. 25 Prav tam. 26 Hrustel et al., Poročilo – Kongresni trg, str. 65–67. 27 Masaryk, Poročilo – Kongresni trg, str. 15. 28 Prav tam. 29 Čufar et al., Raziskovalni potencial, str. 49. 30 Prav tam, str. 55. 31 Prav tam, str. 54. ni trgovski družini Kasijev.32 Kdaj točno so bili ti sodi uporabljeni za konstrukcije vodnjakov, ni mogoče ugotoviti. Datacije, pridobljene z analizo arheoloških najdb, pritrjujejo dendrokronološkim,33 saj so lahko v vodnjakih odkriti predmeti poznejši od poseka lesa sodov; so pa tudi, razumljivo, precej ohlapneje da- tirani. Rezultati arheoloških in dendrokronoloških analiz raziskovalce napeljujejo k zaključku, da so bili vodnjaki na Jelovškovi 10–11 na Vrhniki zgrajeni v drugem ali tretjem desetletju n. št., v uporabi pa so bili zgolj nekaj desetletij.34 Na drugem mestu35 ne- koliko spremenjena ekipa raziskovalcev ugotavlja, da bi izmed predmetov, odkritih v treh vrhniških vodnjakih, v čas njihove uporabe sodil le en vrček. Ostali predmeti so mlajši in sodijo v čas zasipavanja vodnjakov v času cesarja Tiberija ali pozneje.36 Videti je torej, da so bili ti vodnjaki v uporabi res kratek čas. V začetku septembra 2020 je bil prav tako na Ko- čevarjevem vrtu, v neposredni bližini leta 2006 raz- iskanega najdišča, odkrit še en vodnjak, učvrščen z lesenim sodom, ki je prav tako opremljen z napisom, a ta še ni bil pregledan in prebran. Arheološka izko- pavanja je vodil zavod Skupina Stik.37 Napisi na rimskih sodih Rimski sodi so veljali tudi za nosilce napisov in kot take jih uvrščamo med t. i. instrumentum domesti- cum (napisi na predmetih za vsakdanjo rabo). Po do- sedanjih podatkih naj bi bil vsak peti sod opremljen z napisom, napise pa glede na nastanek delimo na različne vrste: vžgani žigi, vtisnjene oznake ter vreza- ni, izrezani ali narisani napisi, od katerih so prve tri vrste gotovo obstojnejše. Pri interpretaciji napisov na sodih je pomembno mesto, kamor so jih postavili, saj se tam niso znašli po naključju. Najti jih je namreč mogoče na dnu sodov in na dogah, in sicer na njihovi notranji ali zunanji strani.38 Na sodih lahko pogosto preberemo imena, ki jih je razmeroma enostavno prepoznati, prebrati in identificirati. Nekatera je mogoče z dokaj veliko ver- jetnostjo povezati z izdelovalcem soda – ta so večino- ma na notranji strani dog, saj so jih morali iz tehnič- nih razlogov vrezati, še preden so sod sestavili. Tako jih je mogoče povezati oziroma kar ugotoviti, da se za njimi skrivajo proizvajalci ali njihovi pomočniki. Ko je ime na sodu dokumentirano, je večinoma za- pisano v genitivu,39 kakor je običajno tudi za druge predmete za vsakdanjo rabo: posodo, pribor, orožje, nakit ipd. Pod temi imeni prepoznamo izdelovalca 32 Berden et al., Selected, str. 45–46. 33 Čufar et al., Raziskovalni potencial, str. 54–55. 34 Prav tam. 35 Berden et al., Selected, str. 47. 36 Prav tam. 37 Poročilo je v pripravi. 38 Tamerl, Cupae et cuparii, str. 193–194. 39 Genetivus possessivus. 208 2021JULIJANA VISOČNIK, GOJKO TICA, BERNARDA ŽUPANEK: RIMSKI SOD Z NAPISOM S CIMPERMANOVE ULICE V LJUBLJANI, 201–214 (oziroma delavnico, kjer je predmet nastal) predme- ta ali njegovega lastnika. Imenu pogosto sledi črka F (fecit – je naredil, izdelal) ali E (exsculpsit – je izrezljal, izdolbel iz lesa).40 Na sodih je mogoče najti še števila in druge zna- ke (simbole, kot na primer zvezde in križce), ki so jih uporabljali izdelovalci sodov, da so dele soda, še posebej doge, lažje sestavili v pravilnem zaporedju. Možnosti razumevanja napisov na zunanji strani soda so bolj pisane: za imeni lahko stojijo proizvajalci vsebine, pošiljatelji ali prejemniki; imena v genitivu v kombinaciji s števili lahko nakazujejo na lastnika vsebine, številke pa na količino snovi (vina) v sodu (podobno kot na amforah).41 Napis na sodu s Cimpermanove Lesen sod je bil sestavljen iz 27 dog,42 a se je na- pis ohranil le na eni, na njeni zunanji strani. Ker so dolžine dog zelo različno ohranjene, ne poznamo dejanske višine soda, tako bi mu bilo težko določiti prostornino. Doga, ki je zaradi napisa pritegnila po- zornost, je dolga 55,5 cm, široka pa med 10,1 in 11,5 cm; njena debelina, ki sicer deloma variira, je okoli 2,3 cm. Napis, ki se razteza samo na približno petih centimetrih, je sestavljen iz štirih znamenj. Zakaj go- vorimo o znamenjih in ne črkah? Med njimi je na- mreč tudi stiliziran, v »napačno« smer obrnjen C, ki ga težko uvrstimo med črke. Črke oziroma znamenja so visoka med 2 in 3 cm. Transkripcija: I ˃ VI Komentar: Prva črka, ki je očitno I, naj za zdaj ostane ob strani. Znamenje, ki sledi, je mogoče ra- zumeti na dva načina: gre namreč za uveljavljeno 40 Tamerl, Cupae et cuparii, str. 194. 41 Prav tam. 42 Doge sicer niso bile na analizi, da bi lahko povedali, za točno kateri les gre, a če lahko zaupamo izjavi strokovnjaka (Miran Dovnik), ki se že dolga leta ukvarja z lesom, sta v ožjem izbo- ru dve vrsti, macesen in jelka. Skoraj gotovo je, da gre za les iglavca, verjetneje macesna, ki se kaže v značilnih letnicah in intenzivnih madežih smole. Prav količina smole pa ne govori v prid smreki, saj bi je bilo v tem primeru manj. Navedene vrs- te lesa, torej jelka, smreka in macesen, so v antiki prevladovale pri uporabi za sode (prim. Tamerl, Cupae et cuparii, str. 188). »okrajšavo« za funkcijo centuriona43 (centurio) oziro- ma za enoto, ki ji je poveljeval, torej centurijo (cen- turia). Glede na kontekst najdbe na Prulah se to zdi smiselno, sploh če k temu dodamo še črki, ki sledi- ta in ju moremo razumeti kot število šest oziroma, natančneje, kot vrstilni števnik šesti. Centurija je bila manjša organizacijska enota kohorte, iz teh pa je bila sestavljena legija. Legijo je v času principa- ta sestavljalo okoli 5200 in še 120 mož pomožnih enot oziroma konjenice; če k temu dodamo še pratež, pridemo do števila 6000. 5200 mož je bilo razdelje- nih v deset kohort, te pa so bile sestavljene iz treh maniplov oziroma šestih centurij. Le prva kohorta je bila izjema, saj je imela le pet centurij. Po Marijevih reformah je imela vsaka centurija v prvi kohorti dvoj- no število moštva, skupna moč 1. kohorte naj bi tako bila 800 mož. Iz same besede bi bilo mogoče sklepati, da je centuriji poveljeval centurion, kar sicer drži, pa tudi, da jo je sestavljalo sto mož (centum). Prvotno je to sicer držalo, ker pa so vojsko predvsem v 1. stoletju pr. n. št. doletele številne reforme, je centurija v času cesarstva praviloma štela osemdeset mož, morda celo manj.44 Na napisih, predvsem na vojaških nagrob- nikih, so omembe centurionov razmeroma pogoste, omembe centurij je prav tako mogoče zasledovati, predvsem na nagrobnikih v kontekstu natančnejše- ga določevanja pokojnikove kariere (oziroma enote, v kateri je služboval).45 Centurije posebnih poime- novanj sicer niso imele, določali oziroma razločevali so jih predvsem z imeni njihovih poveljnikov (torej centurionov),46 redkeje z vrstilnimi števniki; slednji primeri nakazujejo na striktno hierarhično razpore- ditev, ki so ji bili podvrženi v prvi vrsti centurioni v legijah, posledično pa tudi enote, ki so jim poveljevali 43 Glej spodaj. 44 Le Bohec, The encyclopedia of the Roman army III, str. 1039– 1043; več o vlogi centurionov in primipilov v rimski vojski v Dobson, The Significance of the Centurion and »Primipila- res«. 45 Prim. HD: ˃ Faleri (HD001539), ˃ Mali Crassi (HD001542), ˃ Longini (HD001548), ˃ Licini (HD001551) – tem prime- rom bi lahko dodali še številne druge. 46 Prav tam. Vrezan napis na eni od dog soda (foto: A. Vičar). 209 2021 JULIJANA VISOČNIK, GOJKO TICA, BERNARDA ŽUPANEK: RIMSKI SOD Z NAPISOM S CIMPERMANOVE ULICE V LJUBLJANI, 201–214 (na primer posebna vloga 1. kohorte in njenega po- veljnika – primus pilus). Kot kaže, je na našem sodu omenjena šesta centurija, žal pa napis ne razkrije, del katere večje enote je bila. Napis nas nesporno usmer- ja na področje vojske, torej točno določene vojaške enote, ki je bila verjetno nekaj časa stacionirana na območju Prul in ji je bila vsebina soda namenjena. Napis na zunanji strani ene izmed dog torej najver- jetneje govori o naslovniku oziroma prejemniku, ki mu je bila vsebina namenjena. Iz napisa seveda ne moremo ugotoviti, kdaj je sod še služil svojemu pr- votnemu namenu, torej transportu ali shranjevanju tekočine, predvidoma vina, in kdaj so ga uporabili za vodnjak. Verjetno lahko razmišljamo o desetletju prej ali celo več.47 Če so tri znamenja oziroma črke nedvoumne in jih lahko brez obotavljanja povežemo z vojsko, torej s (šesto) centurijo, pri prvi črki, za katero se zdi, da je I, interpretacija oziroma razlaga ni tako samoumevna. Iskanje primerjav med primeri iz Švice, Velike Brita- nije, Nemčije, Madžarske in od drugod ni obrodilo pomembnejših sadov. Še najbližje pridemo pri pri- merih, ki jih je zbrala Regula Frei-Stolba v mono- grafiji iz leta 2017,48 v kateri najdemo nekaj sorodnih primerov, ki jih je mogoče povezati z vojsko. Gre za primere, ko je bilo vino namenjeno legijski bolnišni- ci (valetudinarium) in je bilo zato oproščeno carine oziroma davka: immune in r(ationem) val(etudinarii) leg(ionis) I Ad(iutricis).49 Takih primerov je doku- mentiranih več,50 imajo pa nekaj skupnih značilnosti: v vseh primerih je prva beseda izpisana v celoti, če pa besedilo ni ohranjeno v celoti, je mogoče sklepati, da je bila prvotno izpisana. Sledi besedna zveza in r(ationem), ki je vedno zapisana na navedeni način. Napis zaključi enota oziroma njen del, torej legijska bolnišnica, ki je bila očitno prejemnica vsebine soda. Vino je veljalo za sredstvo s skoraj zdravilnimi učinki, torej za tekočino, ki je poškodovancem in bolnikom vračala moči in v zmernih količinah vplivala na bolj- še počutje oziroma prispevala k vračanju življenjske energije vojakom. V tem kontekstu se zdi smiselno, da vsebina soda ni bila ocarinjena oziroma obdavčena. Ørsted je s pomočjo zelo podobnega žiga iz Akvin- ka: immune in r(ationem) ual(etudinarii) leg(ionis) II ad(iutricis) okvirno pojasnil obdavčitve znotraj vojske (vojaških enot). Naveden žig namreč posredno poka- že, da so bili celo rimski vojaki zavezani plačevanju portorija (portorium), predvsem v primeru, ko uvože- ni predmet ni bil kupljen ali priskrbljen za splošno rabo celotne legije (oziroma določene enote).51 Še vedno ostaja vprašanje: lahko tudi v našem 47 Problematika datiranja. 48 Frei-Stolba, Holzfässer. 49 Prav tam, str. 193. 50 Prav tam, str. 194. 51 Ørsted, Roman imperial economy, str. 345–346, v nadaljevanju pa se dotakne obdavčevanja znotraj vojske oziroma posamez- nih enot, predvsem legij. primeru I razumemo kot immune? Kot prejemnik namreč ni navedena bolnišnica ali točno določena le- gija, temveč »samo« šesta centurija, ki je bila del večje enote. Za razliko od vseh ostalih primerov immune (če za to besedo dejansko gre) ni izpisan v celoti, kot bi pričakovali. Ob tem ostaja še dvom, ali je bila okrajšana različica besede (torej samo I) dovolj, da jo je bilo mogoče razumeti vsaj takrat, če že ne danes. Ob pogledu na epigrafske baze ne dobimo dodatnih argumentov.52 Če se opremo na Ørsteda, bi lahko immune s svojim pomenom stala tudi na tem mestu, če je bila pijača namenjena – torej kupljena oziroma nabavljena – za splošno in skupno rabo celotne eno- te, ne za posameznika (na primer poveljnika enote). Glede na druge primere bi vendarle pričakovali še nadaljevanje besedne zveze in rationem, ki pa ga v na- šem primeru nimamo. Po posvetu s strokovnjakoma iz Švice (Regula Frei-Stolba in Christophe Schmidt)53 obstaja še ena možna razlaga napisa, ki se zdi ekspertom za vojaške napise še bolj verjetna. VI za znamenjem za centurijo naj namreč ne bi bil vrstilni števnik, kajti kot smo zgoraj že navedli, so centurije le izjemoma označe- vali na ta način;54 v VI bi torej morali prepoznati dve črki, ki bi ju lahko interpretirali kot začetek moškega osebnega imena (cognomen), na primer Victor, ali ka- terega drugega dela imenske formule,55 morda pa bi lahko šlo celo za začetnici prvega (praenomen) in gen- tilnega imena (gentilicium) ali gentilicija in osebnega imena. V tem kontekstu bi v črki I pred znamenjem za centurijo morali videti ime, ki ga ne bo mogoče določiti. Transkripcija napisa bi se torej lahko glasila tako: I(-) (centuria) Vi(-) ali I(-) (centurija) V(-) I(-). Ponuja pa se še alternativno branje: (cohors) I (centuria) Vi(-) ali V(-) I(-), pri čemer je treba pred- postaviti, da za kohorto (cohors) ni bilo uporabljeno nobeno znamenje. Možnost I(-) (centuria) Vi(-) se tako zdi še najbolj verjetna. V tem primeru bi šlo za ime in pripadnost enoti vojaka, ki je dogo oziroma sod izdelal. Čeprav o pomenu prve črke napisa ne moremo biti povsem prepričani, ni nobenega dvoma, da lah- ko napis povežemo s prisotnostjo vojske na prostoru Emone. Glede na izsledke arheoloških izkopavanj in raziskav (v prvi vrsti na Prulah, pa tudi drugje po Ljubljani: Tribuna 2, NUK II, Slovenska cesta, Kon- gresni trg, Šumi) od leta 2003 naprej je o prisotnosti 52 Če preverimo in poiščemo uporabo besede immunis v kakršni koli obliki in kontekstu na epigrafskih spomenikih, ugotovi- mo, da je beseda večinoma izpisana v celoti, redki so primeri, ko je okrajšana na im(munis), prim. HD: https://edh-www. adw.uni-heidelberg.de/inschrift/suche?hd_nr=&land=&fo_ antik=&fo_modern_fundstelle=&literatur=&dat_jahr_a=&- dat_jahr_e=&hist_periode=&atext1=immun&bool=AN- D&atext2=&sort=hd_nr&anzahl=20&start=100 (4. 2. 2021). 53 Za pomoč se obema iskreno zahvaljujemo. 54 Za razliko od legij ali kohort. 55 Na primer ime Vibius, ki je lahko opravljalo funkcijo prvega imena ali gentilicija. 210 2021JULIJANA VISOČNIK, GOJKO TICA, BERNARDA ŽUPANEK: RIMSKI SOD Z NAPISOM S CIMPERMANOVE ULICE V LJUBLJANI, 201–214 Ze m lje vi d zg od nj er im sk ih v oja šk ih st ru kt ur in v od nj ak ov n a P ru la h v Lj ub lja ni (p rip ra va z em lje vi da R ok B re m ec) . 211 2021 JULIJANA VISOČNIK, GOJKO TICA, BERNARDA ŽUPANEK: RIMSKI SOD Z NAPISOM S CIMPERMANOVE ULICE V LJUBLJANI, 201–214 rimske vojske na emonskem prostoru mogoče po- vedati veliko več. Arheološke raziskave na najdišču Tribuna so pokazale, da je bil v srednjeavgustejskem obdobju na ravnici med Ljubljanico, vznožjem Graj- skega griča in izpod njega pritekajočim potokom postavljen vojaški tabor, utrjen z dvojnim jarkom in obrambnim nasipom oziroma obzidjem.56 V notra- njosti tabora, ki se je širil proti severozahodu (morda do Levstikovega trga), so bili dokumentirani slabo ohranjeni ostanki tlakovanj in ognjišč. Morda je šlo za utrjeno logistično bazo ali stalni tabor domnev- ne velikosti 250 x 250 m in površine 4–5 hektarjev.57 Dendrokronološke analize pilotov iz obrambnih jar- kov ter kronologija drobnih najdb kažejo na nastanek utrdbe okoli leta 10 pr. n. št. (in morda na njeno pre- novo po letu 3 n. št.)58 ali, kot kažejo nova odkritja, še nekaj let prej, med letoma 20 in 10 pr. n. št.59 Vojska je tabor vzdrževala približno naslednjih 10 let, potem je bil opuščen. V poznoavgustejskem času so se tu namestile nove vojaške enote; na območju Tribune so postavili barake večjega tabora, katerega obseg ni znan, saj je segal izven najdišča.60 Bil pa je verjetno že po nekaj letih opuščen.61 V zvezi z gornjo diskusijo ob domnevni besedi immune, povezani z oprostitvijo davka vojaški bol- nici, tu dodajamo, da je bilo med izkopavanji leta 2008 na najdišču Tribuna odkritih več predmetov, ki kažejo na medicinsko oskrbo znotraj tam odkritega vojaškega tabora.62 V ta kontekst vojaške prisotnosti na Prulah in množine odkritega italskega gradiva v naselbini pod Grajskim gričem, ki je bilo nedvomno povezano s potrebami vojakov, dobro organizirano trgovsko do- bavo in servisiranjem vojske,63 lahko najverjetneje postavimo obravnavani sod, v katerem so na ta pro- stor očitno pripeljali vino, namenjeno manjši enoti vojske. Ko je odslužil svojemu prvotnemu namenu, so ga ponovno uporabili za ogrodje vodnjaka in kot tak je bil v rabi še nekaj časa. Kljub temu da ostan- ki lesa (dog) iz vodnjaka niso bili dendrokronološko analizirani in datirani, se okvirna datacija, do kate- re smo prišli s pomočjo najdene posode v vodnjaku, lepo sklada z opisano situacijo. Sod je svojemu prvot- nemu namenu najverjetneje služil v času nastanka oporišča na Prulah; kdaj so ga uporabili za vodnjak, seveda ni popolnoma jasno, zdi se pa verjetno, da se je to zgodilo še v času vojaške prisotnosti na Prulah. Ko 56 Vojaković et al., Poročilo – Tribuna, str. 89, 91. 57 Gaspari, Nova nagrobna stela, v tisku. 58 Novšak et al., Zaton, str. 28–29. 59 Novšak et al., Tribuna 2, Zvonarska in Tesarska ulica, str. 112. 60 Novšak et al., Zaton, str. 30. 61 Vojaković et al., Poročilo – Tribuna, str. 100. 62 Jožica Hrustel na strokovnem srečanju Rimska vojska na ob- močju današnje Slovenije, Narodni muzej Slovenije, 17.–18. 11. 2011, naslov predavanja »Tribuna. Medicinski pripo- močki«. 63 Žerjal, Obrežje Ljubljanice na Prulah, str. 65. se je vojska od tu umaknila in so tod ob cesti iz Emo- ne proti Sisciji nastale lesene stavbe civilnega značaja (morda skladišča), je vodnjak in s tem sod v njem še vedno lahko bil v rabi vsaj krajše časovno obdobje.64 Zaključki Zaradi novogradnje večnamenskega objekta so novembra in decembra 2019 na posestvu okoli hiše na Cimpermanovi ulici 1 na ljubljanskih Prulah po- tekala arheološka izkopavanja, s katerimi smo lahko opredelili dve fazi izrabe prostora. Starejša faza sodi dokaj široko v pozno bronasto in/ali starejšo železno dobo ter obsega večino raziskanih struktur, ki so jih v glavnem tvorili številni vkopi jam različnih velikosti in oblik, ter nekatere plasti. Mlajša faza je uvrščena v rimsko obdobje; na podlagi najdb lahko v čas ob koncu 1. stoletja pr. n. št. in v prva desetletja 1. sto- letja n. št. uvrstimo jarek za odvodnjavanje oziroma zaščito pred poplavami Ljubljanice, ovalen vkop in vodnjak, za katerega konstrukcijo je bil v spodnjem delu uporabljen lesen sod, v zgornjem delu pa je imel kamnit venec. Na dnu polnila vodnjaka je bil popol- noma ohranjen vrč;65 uvrstimo ga lahko med velike dvoročajne vrče z vratom, ki so se pojavljali od pri- bližno leta 20 pr. n. št. do klavdijskega obdobja, to je v zgodnjecesarskem obdobju. Ena od dog soda je nosila napis. Rimski leseni sodi, ponovno uporabljeni za kon- strukcijo vodnjakov, so na območju nekdanjega rim- skega imperija v mokrih, za ohranitev lesa ugodnih okoljih razmeroma pogosta najdba. Nekaj jih po- znamo tudi z območja Ljubljane. Izstopa predvsem zamočvirjeno ter zato za ohranitev lesenih predme- tov in objektov ugodno območje Prul, kamor sodi v pričujočem prispevku obravnavano najdišče Cimper- manova 1, odkriti pa so bili tudi na najdišču Tribuna in Prijateljeva 26/Privoz 7. Prav tako so jih zasledili na drugi strani reke Ljubljanice, na območju arheo- loških raziskav na mestu nekdanje stavbe Šumija ob Slovenski cesti in Kongresnega trga. V okolici Ljub- ljane so bili štirje odkriti na najdišču Kočevarjev vrt na Vrhniki, v antičnem Navportu. Rimski leseni sodi so bili razmeroma pogosto uporabljeni kot nosilci kratkih in jedrnatih napisov; uvrščamo jih med t. i. instrumentum domesticum – torej med napise, ki so jih zapisali na predmete za vsakdanjo rabo. Na obravnavanem sodu s Cimper- manove ulice na Prulah v Ljubljani je dokumentiran nenavaden, do skrajnosti okrajšan napis, zaradi česar 64 Prim. Gaspari, Nova nagrobna stela, v tisku. V tem članku je kronološko predstavljena tudi celotna zgodovina zgodnje vojaške prisotnosti na območju Emone (Prule, NUK II, Slo- venska c., Rimska c., Kongresni trg …), ki jo natančneje po- znamo predvsem na osnovi arheoloških zaščitnih izkopavanj v zadnjih slabih dvajsetih letih. 65 V sodu je bila to edina najdba. 212 2021JULIJANA VISOČNIK, GOJKO TICA, BERNARDA ŽUPANEK: RIMSKI SOD Z NAPISOM S CIMPERMANOVE ULICE V LJUBLJANI, 201–214 je interpretacija precej otežena. Od štirih znamenj, ki so bila vrezana na zunanjost doge: I ˃ VI, je samo eno nedvoumno, namreč znamenje, za katerim se go- tovo skriva manjša vojaška enota: centurija (˃ je nje- no uveljavljeno znamenje). V črki pred njim in v dveh za njim pa moramo najverjetneje prebrati imena: na I naj bi se tako začenjalo ime centurije, VI pa bi lahko bili začetek imena vojaka (na primer Victor ali Vi- bius), ki je dogo oziroma celoten sod izdelal. Manj verjetno je, da bi se za I skrivala beseda immunis in v VI vrstilni števnik šest, čeprav bi napis potem lahko razumeli, kot da je bila vsebina soda neobdavčena, ker je bila namenjena za celotno enoto, torej šesto centurijo. Kljub temu da ni mogoče podati enoznač- ne in dokončne razlage napisa na sodu, ni nobenega dvoma, da je napis in s tem sod mogoče povezati z vojaško prisotnostjo na Prulah, o čemer zahvaljujoč arheološkim raziskavam v zadnjih skoraj dvajsetih letih vemo vedno več. VIRI IN LITERATURA LITERATURA Berden, Tina in Čufar, Katarina in Horvat, Jana: Se- lected Early Imperial Contexts from Nauportus: Breg Area. Chronologie und vergleichende Chrono- logien zum Ausgang der Römischen Republik und zur Frühen Kaiserzeit (ur. Heimo Dolenz in Karl Strobel). Klagenfurt am Wörthersee: Landesmu- seum für Kärnten, 2019, str. 35–62. Bevan, Andrew: Mediterranean Containerization. Current Anthropology 55, No. 4, 2014, str. 387–418. Čakš, Grega: Poročilo o zaščitnih arheoloških izkopa- vanjih na lokaciji Prijateljeva 26/Privoz 7, Prule. Slovenska Bistrica: PJP, d. o. o., 2017. Čufar, Katarina in Horvat, Jana in Tolar, Tjaša in Berden, Tina in Merela Maks: Raziskovalni po- tencial lesa sodov iz rimskih vodnjakov. Les/Wood 68/1, 2019, str. 47–60. Dobson, Brian: The Significance of the Centurion and »Primipilares« in the Roman Army and Ad- ministration. Roman Officers and Frontiers (ur. D. J. Breeze in B. Dobson). Mavors Roman Army Researches 10, 1993, str. 143–185. Frei-Stolba, Regula: Holzfässer. Studien zu den Holzfässern und ihren Inschriften im römischen Reich mit Neufunden und Neulesungen des Fassin- schriften aus Oberwinterthur/Vitudurum. Zürich, Egg: 2017 (Zürcher Archäologie Heft, 34). Gaspari, Andrej in Bekljanov Zidanšek, Iris in Kraj- šek, Jure in Masaryk, Rene in Miškec, Alenka in Novšak, Matjaž: Novejša arheološka spoznanja o Emoni med zatonom prazgodovinske skupnosti in gradnjo rimskega mesta (druga polovica 1. stol. pr. n. š. in začetek 1. stol. n. š.). Emona: mesto v imperiju (ur. Mojca Ferle). Ljubljana: MGML, 2014, str. 135–165. Gaspari, Andrej: Nova nagrobna stela za veterana 15. Apolonove legije iz Emone. – V tisku. Gaspari, Andrej: Voda v rimski Emoni. Razvoj vodo- oskrbe in komunalne infrastrukture v rimskih me- stih: primer kolonije Julije Emone. Ljubljana: MGML, 2016. Hrustel, Jožica in Hvalec, Samo in Porenta, Sašo in Vojaković, Petra: Poročilo o arheoloških raziskavah na območju gradnje parkirne hiše v Ljubljani, Kon- gresni trg, februar 2009–maj 2011, Zvezek V, Sek- torska poročila. Ljubljana: Arhej, MGML, 2011. Korošec, Branko: Ljubljana skozi stoletja. Mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti. Ljubljana: Založ- ba Mladinska knjiga, 1991. Le Bohec, Yann (ur.): The Encyclopedia of the Roman Army. Chichester: Wiley/Blackwell, 2015. Masaryk, Rene: Poročilo o arheoloških raziskavah na območju gradnje parkirne hiše v Ljubljani, Kongre- sni trg, februar 2009–maj 2011, Zvezek I, Uvod. Ljubljana: Arhej, MGML, 2011. Novšak, Matjaž in Bekljanov Zidanšek, Iris in Bre- čić, Jerica in Žitko, Neža in Vojaković, Petra in Žerjal, Tina in Erjavec, Robert in Češarek, Dejan: Arheološke raziskave za objekt »Intervencijska pot, Zvonarska cesta, zunanja ureditev objekta Pirnat (delno) ob Karlovški cesti v Ljubljani – nova grad- nja in investicijsko vzdrževalna dela«. Tribuna 2, Zvonarska in Tesarska ulica. Prvo strokovno po- ročilo o predhodni arheološki raziskavi – arheo- loška izkopavanja in arheološka raziskava ob gra- dnji. Ljubljana: MGML, ARKLJ, 2019. Novšak, Matjaž in Bekljanov Zidanšek, Iris in Voja- ković, Petra: Zaton predrimske naselbine na Tri- buni. Razumevanje morebitne diskontinuitete po- selitve med zadnjo fazo latenskega naselja in rim- skim vojaškim taborom. Emona MM, Urbaniza- cija prostora – nastanek mesta (ur. Boris Vičič in Bernarda Županek). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Mestni muzej, Mu- zej in galerije mesta Ljubljane, 2017, str. 9–52. Ørsted, Peter: Roman imperial economy and Romani- zation: a study in Roman imperial administration and the public lease system in the Danubian provin- ces from the first to the third century A.D. Copenha- gen: Museum Tusculanum Press, 1985. Sands, Rob in Marlière, Elise: Produce, Repair, Re- use, Adapt, and Recycle: The Multiple Biographi- es of a Roman Barrel. European Journal of Archae- ology, 23/3, 2020, str. 356–380. Schindler-Kaudelka, Eleny: Die gewöhnliche Ge- brauchskeramik vom Magdalensberg. Helltonige Krüge und Verwandtes. Archäologische Forschun- gen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 10. Klagenfurt: Verlag des Landesmuseums für Kärnten, 1975 (Kärntner Museumsschriften, 72). 213 2021 JULIJANA VISOČNIK, GOJKO TICA, BERNARDA ŽUPANEK: RIMSKI SOD Z NAPISOM S CIMPERMANOVE ULICE V LJUBLJANI, 201–214 Tamerl, Ingrid: Cupae et cuparii – Überlegungen zum Hozfass und zum Fassbinderhandwerk in der römischen Antike. Archäologische Berichte 27, 2017, str. 187–202. Vičar, Ana in Tica, Gojko in Bremec, Rok: Poročilo o izvedbi arheoloških izkopavanj za novogradnjo več- namenskega objekta z rušenjem obstoječega objekta na lokaciji Ljubljana-Prule, Cimprmanova ulica 1 (parc. št. 13/13, 13/18 in 13/24, k. o. Prule) (ne- objavljeno poročilo). Planina, Ljubljana, Kranj: Tica Sistem, d. o. o., 2020. Vojaković, Petra in Novšak, Matjaž in Žerjal, Tina in Verbič, Tomaž in Krajšek, Jure in Hrustel, Jo- žica: Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah na lokaciji Ljubljana – stanovanjska soseska Tribu- na. Strokovno poročilo. Ljubljana: ZVKDS OE Ljubljana, Arhej, d. o. o., 2011. Žerjal, Tina in Černe, Mija in Nanut, Tina in Verbič, Tomaž: Poročilo o zaščitnih arheoloških izkopava- njih na območju predvidene gradnje stanovanjske hiše Glažar, Perkovič, Bevk (parcela št. 13/28, k. o. Prule) (neobjavljeno poročilo). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo, 2012. Žerjal, Tina: Obrežje Ljubljanice na Prulah (Ljub- ljana) v avgustejskem obdobju / The bank of the Ljubljanica at Prule (Ljubljana) in the Augustan period. Emona MM, Urbanizacija prostora – na- stanek mesta / Urbanisation of space – Beginning of a town (ur. Boris Vičič in Bernarda Županek). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Mestni muzej, Muzej in galerije mesta Ljubljane, 2017, str. 53–69. SPLETNI VIRI BBC http://www.bbc.co.uk/ahistoryoftheworld/objec- ts/kSM4drOdR0q3BhdETEBIgA HD: Epigraphische Datenbank Heidelberg http://edh-www.adw.uni-heidelberg.de/ home?&lang=de Hexham Courant https://www.hexham-courant.co.uk/ news/16621743.over-the-barrel-with-delight- -at-roman-site S U M M A R Y The inscribed Roman barrel from Cimper- manova ulica in Ljubljana Due to the construction of a multi-purpose build- ing on the estate around the house at Cimpermanova ulica 1 in the Prule district in Ljubljana in Novem- ber and December 2019, archaeological excavations were carried out with which two phases of the use of space were defined. The older phase belongs fairly roughly in the Late Bronze and/or Early Iron Age and encompasses the majority of researched struc- tures that were mostly composed of numerous digs for pits of various sizes and forms, and some of the layers. The younger phase is assigned to the Roman period; based on finds, the drainage ditch or protec- tion from flooding by the Ljubljanica, an oval dig-in, and a well for the construction of which a wooden barrel was used in the bottom part and which had a stone wreath in the top part can be ascribed to the time at the end of the 1st century BC and the first decades of the 1st century AD. At the bottom of the well filling, a completely preserved pitcher was found (this was the only find within the barrel), which can be assigned among big double-handled pitchers with a neck that appeared from approximately 20 BC to the Claudian period, i.e. in the Early Roman period. One of the barrel staves bore an inscription. Roman wooden barrels reused for the construc- tion of wells are a relatively frequent find in the ter- ritory of the Roman Empire in wet environments appropriate for the preservation of wood. A few are also known from the area of Ljubljana. Especially apposite is the marshy area, thus appropriate for the preservation of wooden objects and structures of Prule, to which the site of Cimpermanova 1 dis- cussed in this article belongs, but barrels were also discovered at the sites of Tribuna and Prijateljeva 26/ Privoz 7. They were also unearthed on the other bank of the Ljubljanica river, in the area of archaeological research in the former Šumi building along Sloven- ska cesta and Kongresni trg. Around Ljubljana, four were discovered at the site of Kočevarjev vrt in Vrh- nika, in antique Nauportus. Roman wooden barrels were relatively frequently used as bearers of short and concise inscriptions; they are assigned among the so-called instrumentum do- mesticum – therefore, among inscriptions written on objects of everyday use. On the discussed barrel from Cimpermanova ulica, an unusual, utterly ab- breviated inscription is documented, the shortness of which makes the interpretation extremely difficult. From four marks incised on the stave’s exterior: I ˃ VI, only one is unambiguous; i.e. the sign behind 214 2021JULIJANA VISOČNIK, GOJKO TICA, BERNARDA ŽUPANEK: RIMSKI SOD Z NAPISOM S CIMPERMANOVE ULICE V LJUBLJANI, 201–214 which a smaller military unit is certainly hidden: a century (namely, ˃ is its established sign). In the let- ter in front of it and in two after, we probably have to read names: I could be the beginning of the century’s name, while VI could be the beginning of a soldier’s name (e.g. Victor or Vibius), who made the stave or the entire barrel. It is less probable that I would hide the word immunis and VI the ordinal numeral six, even though, in this case, the inscription could be understood as denoting that the barrel’s content was untaxed because it was intended for the entire unit, therefore the sixth century. Although it is not possible to give a definite and final explanation of the inscription on the barrel, there can be no doubt that the inscription and with it the barrel can be con- nected to the military presence at Prule, about which, thanks to archaeological research in the last, almost twenty years, we know increasingly more. (prevod povzetka: Maja Sužnik)