102 Mineralogija • Odbleski iz Leve
Proteus 75/3 • November 2012
Odbleski iz Leve
Mirjan Zori, Viljem Podgoršek, Franc Golob, Igor Dolinar in Miha Jeršek
S Pohorja se na jugovzhodni strani v Dravi-njo steka Oplotnica, ki si je v kamnine vre-zala razmeroma globoko strugo. Pri kmetiji Leva nedaleč od Koritnega na višini približno 450 metrov nad morjem je na desnem bregu razkrila nekaj deset metrov plasti kamnin, ki vpadajo proti zahodu. Lastnik te kmetije je v obdobju od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja do konca prvega desetletja novega tisočletja na južni strani istoimenskega kamnoloma te plasti izkoriščal za pridobivanje škrilja.
V aktivnem obdobju kamnoloma je bilo mogoče na odvalu in v razkritih stenah z dovoljenjem lastnika iskati minerale, ki so bili v kamninah in razpokah, kar so zbiralci in strokovnjaki s pridom izkoristili. Zaenkrat je z njegovim soglasjem še možno nabirati in tudi najti različne minerale. Ker kamnolom ni več dejaven, se kar hitro zarašča. Drobir, ki se kruši s sten, zasipa spodnje dele, oboje pa vedno bolj zmanjšuje možnosti novih najdb.
Ker ni prav verjetno, da bo kamnolom še kdaj dejaven, je sedaj pravi čas, da predstavimo minerale in njihove posebnosti. To nahajališče je vir najlepših kristalov kre-menovega različka ametista in epidota, kar smo jih doslej našli na slovenskem ozemlju. Poleg tega smo v slovenskem merilu našli nekaj novih pojavnih oblik adularja in pe-rimorfoze limonita po tetraedritu. Opisujemo tudi v Sloveniji prvikrat odkriti mineral stilbit iz skupine zeolitov.
Geološka slika
Kamnine v kamnolomu sestavljajo plasti muskovitno-biotitnega skrilavca in gnajsa z vložki amfibolita. Spodnje plasti, ki so razkrite le pri strugi Oplotnice, so iz amfibo-lita.
Tektonika je v določeni meri nagubala kamnine, ob tem pa sta nastali dve vrsti razpok. Skrilavci so se na nekaterih mestih razplastili in nastale so razpoke, ki potekajo vzporedno s plastovitostjo. Druga vrsta razpok je nastala zaradi pokanja skrilavcev pravokotno na njihovo plastovitost. Razpoke obeh vrst so redko širše kot 5 centimetrov, vendar so bile nekatere široke tudi do 20 centimetrov. Posameznim razpokam je bilo mogoče slediti več metrov v dolžino vzdolž plasti ali pravokotno na njih.
V	razpokah je bil na razpolago prostor za kristalizacijo različnih mineralov iz raztopin juvenilne ali vadozne vode. Juvenilna voda nastane zaradi kemijskih reakcij dehidracije pri metamorfozi kamnin in raztaplja kamnine okoli razpoke. Ta dogajanja so potekala v globinah, kjer je bil tlak nekaj kilobarov, temperatura pa je bila približno 300 stopinj Celzija. Vadozna oziroma površinska voda je pronicala skozi kamnine in se med potjo segrevala v skladu s temperaturnim gradientom, ki je vladal v skladovnici kamnin. Dvig temperature in tlaka omogoča raztapljanje kamnin, ki poteka toliko časa, dokler ni v raztopini preseženo nasičenje posamezne mineralne sestavine. Do nasičenja pride tudi takrat, ko začneta tlak in/ali temperatura padati. Brž ko se to zgodi, pričnejo v razpokah kristalizirati minerali v določenih zaporedjih.
V	razpokah kamnoloma Leva so kristalizirali minerali, ki jih uvrščamo v tako imenovano druščino oziroma paragenezo mineralov alpskih razpok.
Parageneza v Levi je razmeroma številna in obsega minerale, ki so sestavni del kamnin, ter minerale, ki so zrasli v razpokah. V kamninske minerale na tem nahajališču prištevamo vrsto granata - almandin - in črni
Odbleski iz Leve • Mineralogija 103
Pridobivanje škrilja z lomljenjem gnajsa v kamnolomu Leva. Kamnino najprej lomijo pravokotno na njeno plastovitost v bloke želene velikosti, nato pa jo razkoljejo v primerno debele plošče.
Foto: Viljem Podgoršek (oktobra leta 2002).
Sveže odminirana južna stena v kamnolomu v višini 4 metrov z odtisi vrtin. Lepo vidna je razlika med izrazito plastnatimi skrilavci in bolj homogenim gnajsom, v katerem je ovalno oko izoliranega amfibolita. Navpične razpoke so številne, vidne pa so tudi medplastne razpoke, ki so pretežno zapolnjene s kremenom.
Foto: Viljem Podgoršek (oktobra leta 2002).
različek turmalina - šorlit. Med glavnimi sestavinami skrilavcev in gnajsov so kremen ter sljudi muskovit in biotit, pri amfibolitih pa aktinolit, albit in titanit. V skrilavcih se pojavljajo razpršeni sulfidni minerali, ki v
stiku s kisikom hitro oksidirajo in s svojimi oksidacijskimi produkti kamnine obarvajo v rjavih, modrih in belih odtenkih. Železovi oksidi oziroma limonitne prevleke prekrivajo minerale v večini razpok. Le v spodnjem delu, v amfibolitu, jih ni zaslediti. V nadaljevanju opisujemo le minerale, ki smo jih našli v razpokah.
Rudni minerali
Našli in določili smo pet rudnih mineralov, ki so vsi iz skupine sulfidov železa, cinka, antimona in bakra. Pojavljajo se v razpokah skrilavcev in gnajsov, vendar v tako majhnih količinah, da ne moremo govoriti o kakšni omembe vredni rudni mineralizaciji.
104 Mineralogija • Odbleski iz Leve
Proteus 75/3 • November 2012
Lega kamnoloma Leva je označena z rdečo puščico. Državna topografska karta, 054 Oplotnica.
Geodetska uprava Republike Slovenije 1998.
Galenit (PbS)
Galenit je redek in praviloma vključen v kristalih kalcita. Največkrat opazimo le raz-kolne ploskve po ravninah kocke, ki so kovinsko srebrne barve. Kristali so drobni in ne presežejo enega milimetra. Zelo redki so kubooktaedrični kristali.
Halkopirit (CuFeS2)
Spoznamo ga po zlato rumeni barvi na školjkastih prelomih. Pravilno oblikovanih kristalov ni opaziti. Največkrat ga najdemo v bližini sfaleritovih kristalov. Zrna so manjša od enega milimetra. Oksidacija hal-kopirita ni zajela, ker je večinoma vključen v kamnini ali pa v sfaleritu.
Pirit (FeS2)
Kristali prve generacije dosežejo do 25 milimetrov na robu. Največkrat so obraščeni s kalcitom, ki jih je zaradi sočasne kristaliza-cije lahko oviral pri rasti. V takih primerih so kristali pirita slabše razviti in pogosto sploščeni. Ker jih je kalcit varoval pred oksidacijo, so njihove ploskve gladke in zlate barve.
Prostorastoči kristali so površinsko rahlo oksidirani in zato obarvani v različnih mo-
Kristali pirita v razpokah so ploskovno precej razgibani. Prevladujejo ploskve kocke a{100}, katerih robovi so zaobljeni s ploskvami dveh pentagonskih dodekaedrov d{210} in b{310}. Tudi oglišča kock so zaokrožena, ker jih odrežejo ploskve oktaedra o{111} in deltoidnega ikozaedra c{211}. Najmanj izražene so ploskve diakispentagonskega dodekaedra e{321}.
Vse risbe v članku: Mirjan Žorž.
drikastih in rdečkastih odtenkih. Močneje oksidirani kristali z limonitnimi prevlekami so redki.
a
c
o
e
Odbleski iz Leve • Mineralogija 105
Kristali pirita prve generacije na kremenovi podlagi iz zgornjega dela kamnoloma so na površini zaradi začete oksidacije obarvani v različnih odtenkih. Ploskve kocke imajo izrazit relief, ki je nastal z menjavanjem ploskev kocke a in pentagonskega dodekaedra d in poteka vzporedno z robovi kocke ter kocke a in deltoidnega ikozaedra c, ki je pod kotom 45 stopinj glede na robove kocke. Okoli večjega kristala, ki meri 1,5 milimetra na robu, so majhni skupki kristalov muskovita.
Foto: Igor Dolinar. Zbirka: Viljem Podgoršek.
Večji primarni kristali so kockasti in imajo na ploskvah značilen rebrasti vzorec, ki je posledica menjavanja ploskev kocke a in pentagonskega oktaedra d. Bistveno bolj razgibani so manjši kristali, ki so tudi kockasti, vendar imajo razvite še like oktaedra o, pentagonskega dodekaedra b, deltoidnega ikozaedra c in diakispentagonskega dodekaedra e. Na teh kristalih se v enem pasu stopničasto menjajo ploskve kocke in pen-tagonskih oktaedrov, v drugem pa ploskve kocke, deltoidnega ikozaedra in oktaedra.
Na ploskvah kocke nastanejo zanimivi reliefni vzorci. Pozneje je kristalizirala druga generacija pirita, zato drobne kristale najdemo na kristalih kalcita. Ti so enostavne kocke, ki imajo oglišča odrezana s ploskvami oktaedra o. Pirita ni v amfibolitu.
Sfalerit (ZnS)
Razpršen je po kristalih kalcita, v katerega je ponekod vraščen. Kristali črne barve z lepim sijajem na ploskvah so manjši od enega milimetra. Na razkolnih ploskvah so
106 Mineralogija • Odbleski iz Leve
Proteus 75/3 • November 2012
rdečkastorjavo prosojni. Ploskovno so precej kompleksni in narebreni, ker se v pasovih menjavajo ploskve pozitivnega tetraedra o, kocke a in trisoktaedra t.
* o n c a
Sfalerit kristalizira v kristalih, ki jih omejujejo ploskve pozitivnega tetraedra o{111} in kocke a{100}, ki se medsebojno menjavajo, zato so ploskve tetraedra narebrene in imajo trikotno parketno strukturo. Oglišča so nekoliko modificirana s ploskvami deltoidnega ikozaedra c{211}, trisoktaedra t{221} in negativnega tetraedra n{111}.
tnega kristala tetraedrita. Nastala je torej perimorfoza limonita po tetraedritu, ker so se topni oksidacijski produkti izlužili. Rjave perimorfoze so v nekaterih medplastnih razpokah kar pogoste. Pred čiščenjem primerkov je treba biti previden in jih pregledati, ker so perimorfoze pač krhke in jih s čiščenjem nehote odstranimo. Nekatere razpoke in njihova okolica so bile izrazito modrikasto obarvane zaradi bakrovih oksidov, ki so nastali pri razkroju tetraedrita.
Tetraedrit - (CuFe)^Sb4S^
Kristali tetraedrita so priraščeni na kre-menove kristale. Zaradi oblike kristalov ga zlahka zamenjamo s sfaleritom, od katerega pa se loči po bolj motnih ploskvah, ki so modrikasto obarvane. Tudi razkolnosti nima. Največji kristali merijo približno 2 milimetra na tetraederskem robu in so terasasto razviti zaradi menjavanja ploskev pozitivnega tetraedra o in deltoidnega ikozaedra c. Ploskve teh likov najbolj opredeljujejo te-traedrsko obliko kristalov. V manjši meri so razvite tudi ploskve kocke a in negativnega tetraedra n.
Nekateri kristali so bili v celoti oksidirani, ker pa jih je hkrati prekrila oksidacijska plast netopnega limonita, se je s tem ohranila limonitna lupina, ki ima obliko prvo-
Kristal tetraedrita iz Leve je omejen s ploskvami pozitivnega tetraedra o{111}, ki pa se menjavajo s ploskvami deltoidnega ikozaedra c{211}, zaradi česar so tetraedrske ploskve parketirane in narebrene. Robovi in oglišča so malenkostno posneti s ploskvami kocke a{100} in negativnega tetraedra n{111}.
Spremljevalni minerali
To je skupina mineralov, ki so stalni spremljevalci alpskih razpok. Kristalizirajo prvi oziroma med prvimi in so podlaga za minerale, ki so kristalizirali kasneje. Zaradi svojega zgodnjega nastanka so pogosto žrtve spremenjenih pogojev kristalizacije, ki povzroči njihovo raztapljanje, ali pa jih kasnejši minerali v celoti prekrijejo.
Odbleski iz Leve • Mineralogija 107
Kristal tetraedrita na posnetku meri 2 milimetra v premeru in ima stopničasto razvite ploskve. Izvira iz zgornjega dela kamnoloma in je priraščen na kremenove kristale, ki jih prekriva limonitna prevleka.
Dolinar. Zbirka: Viljem Podgoršek.
Kalcit (CaCO3)
Razširjenost kalcita po vseh razpokah tega nahajališča je nekoliko presenetljiva glede na kamnine, v katerih so nastale. Ta mineral tudi sicer ni pogost v alpskih razpokah, ker se praviloma izluži. Kristalizira med prvimi minerali v obliki zelo tankih kristalov - lamel, ki imajo prevladujoče ploskve pinakoida c in zelo ozke ploskve osnovnega romboedra r. Kalcitove lamele se med seboj naključno preraščajo v satastih oblikah. Posamezne so do 2 centimetra dolge. V prostorih med njimi so kristalizirali drugi minerali; v našem primeru pirit, sfalerit, galenit, tetraedrit in epidot. Korozija je zajela večino primarnih kristalov kalcita, kar potrjujejo zajede in odtisi na kristalih kremena
in epidota ter korodirani ostanki primarnih kristalov kalcita.
V naslednji fazi rasti pričnejo prevladovati ploskve negativnega romboedra p, kar pomeni, da je prišlo do preklopa oblike kristalov zaradi spremembe tlačnega oziroma temperaturnega gradienta v razpokah. Te ploskve so progaste zaradi menjavanja s ploskvami romboedra r. Končna oblika kristalov je romboedrska, saj so najbolj razvite ploskve strmega negativnega romboedra n. Na pinakoidu c in na prizemskih ploskvah z je prisotna izrazita parketna struktura. Največji kristali so veliki do enega centimetra. Zdvojčenih kristalov kalcita tukaj nismo našli.
108 Mineralogija • Odbleski iz Leve
Proteus 75/3 • November 2012
Kristali kalcita prve generacije so zelo sploščeni po pinakoidu c{001}, ki ga omejujejo le ploskve osnovnega romboedra r{101}. Ploskve pinakoida so vedno parketirane v obliki trikotnikov, ker se medsebojno menjavajo s ploskvami romboedra r (A). V nadaljevanju rasti je prišlo do spremembe temperature in/ali tlaka, zato so se začele na primarnih kristalih razvijati oziroma brsteti ploskve negativnega položnega romboedra p{012} in negativnega strmega romboedra n{021} (B). Romboedri p so vedno značilno narebreni zaradi menjavanja s ploskvami romboedra r. Samostojno razvit kristal druge generacije prikazuje risba C. Na teh kristalih so razvite še ploskve skalenoedra s{211} in prizme a{100}. V nekaterih razpokah so se v vmesnih fazah razvili kristali s precej kompleksno morfologijo (D). Razvite imajo ploskve redke ditrigonalne prizme z{10.1.0}, ki so močno parketirane zaradi menjavanja ploskev z, r in n. Razviti so še akcesorni liki negativnega strmega romboedra t{041} in negativnega skalenoedra k{10.1.6}. Ob zaključku kristalizacije so kristali kalcita v celoti preklopljeni (E), saj imajo najbolj razvite ploskve negativnega strmega romboedra n. Te so malenkostno modificirane s ploskvami prizme a, skalenoedra s in pinakoida c.
Kremen (SiO2)
Kremen je sestavni del skrilavcev in gnajsov, zato ne preseneča njegova pogostost v vseh razpokah. Nasprotno pa ga v amfibolitu ni, zato ga na vzhodni strani v razpokah ob vznožju nismo našli.
V kamnolomu se pojavlja v dveh barvnih različkih - v brezbarvnih ali motno belih kristalih in v vijolično obarvanih kristalih, ametistu. Kristali obeh različkov so priz-matski z dobro razvitimi romboedrskimi terminacijami. Najbolj so razvite ploskve prizme m, ki so progaste zaradi menjavanja s ploskvami treh različnih strmih pozitivnih romboedrov tipa {hk 0} ter dveh negativnih strmih romboedrov tipa {0k/}. Za kremen značilne terminacije oblikujejo večje ploskve pozitivnega romboedra r in manjše ploskve negativnega romboedra z. Na nekaterih kristalih so na terminalnih romboedrskih robovih razvite ploskve bipiramide b, ki so posledica raztapljanja kristalov po zaključeni rasti. Druge akcesorne ploskve so redke. Največkrat opazimo majhne ploskve bipira-mide s, ki se pojavljajo v dvojčičnih legah in ustrezajo bodisi brazilskemu bodisi klinaste-
mu tipu dvojčenja. Razvite so tudi ploskve trapezoedrov u, x in n.
Omenjeni vrsti dvojčenja se kažeta v lame-larnosti, ki je vidna na ploskvah prizme. Vrhovi lamel v obliki narobe obrnjene široke črke »V« na prizemskih ploskvah kažejo proti terminacijam, v sredini prizemskih ploskev pa so lamele prekrižane v mrežastem vzorcu. Tipa dvojčenja posameznih kristalov zaradi priraščenosti na podlago ne moremo zanesljivo določiti, ker sta termi-naciji obeh tipov dvojčkov v takem primeru identični. Razlikovali bi ju lahko le na obojestransko razvitih kristalih (bitermini-ranih), kakor je prikazano na risbi. Zdvojče-nost se kaže tudi z damascenco na ploskvah prizme m ter romboedrov r in z. Večina brezbarvnih in motnih kremenovih kristalov zraste do 10 milimetrov v dolžino, v nekaterih večjih razpokah pa lahko dosežejo tudi do 8 centimetrov. Manjši kristali so dobro razviti, prozorni in imajo lep sijaj na ploskvah. Večji kristali imajo motne ploskve zaradi raztapljanja. Posamezni so korodirani do te mere, da so povsem brezoblični. Nekateri kremenovi kristali imajo
Odbleski iz Leve • Mineralogija 109
,'S ,-u . x -n m
A
B
Kristali kremena (A) so prizmatski z dobro razvitimi ploskvami prizme m{100}, ki so narebrene zaradi menjavanja s ploskvami treh pozitivnih strmih romboedrov dtfh10l1}, d]{h20l2} in dg{h30l3} ter dveh strmih negativnih romboedrov ej{0k1l1} in e2{0k2l2}. Kristale zaključujejo ploskve pozitivnega r{101} in negativnega romboedra z{011}. Redko so razvite še ploskve trapezoedrov u{311}, x{511} in n{hk1}, ki se zaključijo s ploskvami bipiramide s{111}. Nekateri kristali so korodirani na robovih med romboedroma r in z, zato se tam razvijejo korozijske ploskve bipiramide k{311}, ki so nazorneje prikazane na kristalu v (001) projekciji (B). Večina kristalov je v tem nahajališču v obliki klinastih (C) ali brazilskih (D) dvojčkov. Risbi idealizirano prikazujeta značilno strukturiranost dvojčičnih lamel, ki so na ploskvah prizem v obliki okoli obrnjenih širokih črk »V«. Vrhovi lamel so obrnjeni proti terminacijam. Ker so kristali priraščeni na podlago, obeh vrst dvojčkov med seboj ni možno ločiti. Razviti so namreč samo zgornji deli, ki se med seboj ne razlikujejo.
k
x
Skupek kristalov ametista iz zgornjega dela kamnoloma je obdan s kristali kalcita, ti pa so potreseni s kubooktaedričnimi kristali pirita druge generacije. Na ametistu so priraščene še drobne rozete muskovita. Na kristalu kalcita na levi strani je vidna progavost zaradi menjavanja ploskev romboedra r in romboedra p. Velikost izreza je 12 milimetrov.
Foto: Igor Dolinar. Zbirka: Viljem Podgoršek.
110 Mineralogija • Odbleski iz Leve
Proteus 75/3 • November 2012
Tanki kristali aktinolita so rastli istočasno kot kristali kremena, zato jih je slednji obrastel. Kristal iz zbirke Franca Goloba je visok 12 milimetrov.
Foto: Igor Dolinar. Zbirka: Franc Golob.
šo barvo kristalov na delih, na podlago.
ki
so prirašceni
Titanit (CaTiSiO5)
V zgornjem delu kamnoloma titanita nismo zasledili. Rumenkasti kristali, ki so zrasli v razpokah amfibolita, so tanki in ne večji od 2 milimetrov. Prevladuje oblika tako imenovane pisemske ovojnice, nekateri pa so precej sploščeni. Zdvojčenih kristalov titanita nismo opazili.
zareze, ki so ostale za raztopljenimi tankimi kalcitovimi kristali. V zadnjih fazah se je kremen v razpokah gornjega dela izločal v obliki kalcedonskih prevlek in skorij. Kristali ametista so posebnost tega nahajališča. Pri nas še nismo našli tako izrazito lepo obarvanih in razvitih. Najizraziteje so obarvani ob svojih vznožjih, kjer so pritrjeni na podlago. Največji kristali so motni tako v svoji notranjosti kakor tudi na ploskvah. Zaradi nekoliko sodčkasto ukrivljenih ploskev so kristali širši na sredini, kar povzroči kompenzacijo ukrivljenosti preko nastanka vpadnih kotov na ploskvah prizme. Zato na teh ploskvah brstijo manjši kristali. Vijolična barva ametistovih kristalov se lahko razvije le pri temperaturah pod 300 stopinj Celzija in je pogojena z določenim deležem	ionov v kristalni strukturi.
Vendar šele oksidacija trivalentnih železovih ionov v Fe4+, ki je možna le s pomočjo gama žarkov, povzroči nastanek vijolične barve. Vir gama sevanja je naravni radioaktivni izotop kalija 40K, ki je prisoten v kamninah. Ta način obarvanja razloži intenzivnej-
Sploščeni kristali titanita v tem nahajališču imajo obliko pisemske ovojnice (A), ki jo najbolj opredeljujejo ploskve prizme o{111} in pinakoidov a{100} ter c{001}. Oglišča so modificirana s ploskvami prizme e{T22}. Redko se pojavijo ozke ploskve pinakoida d{J01}. Manjši del kristalov je kratkoprizmatski (B). Ti so sploščeni po pinakoidu c.
Literatura:
Rykart, R, 1989: Quarz - Monographie. Thun: Ott Verlag. Tschernitch, R. W, 1992: Zeolites of the World. Phoenix: Geoscience Press Inc.
Lieber, W., 1994: Amethyst. Heidelberg: Werner Lieber. Blackburn, W. H., Dennen, W. H., 1997: Encyclopedia of Mineral Names. The Canadian Mineralogist, Special publication 1. Ottawa: Mineralogical Association of Canada. Žorž, M., 2002: The Symmetry System. Grosuplje: Samozaložba. Zori M, 2005: Kremenovi dvojčki preraščanja. Proteus, 67:2-3. Podgoršek, V, Golob, F., 2006: Minerali v kamnolomu škrilja v Koritnem nad Oplotnico. Scopolia, Supplementum 3. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije.
Podgoršek, V, Golob, F., Rečnik, A, Hinterlechner - Ravnik, A, 2007: Minerali medplastnih in alpskih razpok v metamorfnih kamninah v Koritnem nad Oplotnico. Nahajališča mineralov v Sloveniji. Ljubljana: Institut Jožef Stefan.
Nadaljevanje prispevka bo objavljeno v naslednji številki Proteusa.
c
e
o
B
d
a