163Odbleski iz Leve – drugi del • Mineralogija
V prejšnji številki ste v prvem delu članka o 
Odbleskih iz Leve prebrali in pregledali zani-
mivosti o rudnih in spremljevalnih minera-
lih. V tem nadaljevanju pa vam avtorji pred-
stavljajo podrobne opise mineralov iz skupin 
silikatov in zeolitov. Članek zaključujejo s 
časovnim prikazom razvoja mineralne para-
geneze tega nahajališča.   
Silikatni minerali
Ta skupina mineralov je v obravnavanem 
nahajališču v obliki makroskopskih krista-
lov najštevilčnejša, ker kaže sestavo kamnin, 
v katerih so nastale razpoke. Za gornji del 
iz skrilavcev in gnajsov so značilni sljudni 
minerali, v spodnjem – amfibolitnem delu - 
pa prevladuje aktinolit. Epidot in adular sta 
prisotna v vseh razpokah.
Adular KAlSi3O8
To je najbolj »alpski« član parageneze v raz-
pokah tega nahajališča. Adular je namreč 
oblika ortoklaza, ki je značilna le za alpske 
Odbleski iz Leve – drugi del
Mirjan Žorž, Viljem Podgoršek, Franc Golob, Igor Dolinar in Miha Jeršek
ZdvojËeni kristali adularja 
iz razpoke v amfibolitu iz 
spodnjega dela kamnoloma. 
V sredini posnetka je 
manebaški dvojËek kolenaste 
oblike, ki je obdan z 
deltoidno oblikovanimi 
bavenskimi dvojËki. Velikost 
izreza je 20 milimetrov. 
Foto: Igor Dolinar.  
Zbirka: Viljem Podgoršek.
Kristali adularja so kratkoprizmatski (A) in omejeni s 
ploskvami prizme m{110}, ki jo odrežejo ploskve pinakoidov 
c{001} in e{ 01}. Redkeje so kristali dolgoprizmatski (B), še 
redkeje pa imajo razvite ploskve pinakoida b{010} in prizme 
d{120} (C). Manebaške dvojËke (D) spoznamo po kolenasti 
obliki, ki nastane po dvojËenju v ravnini (001). Bavenski 
dvojËki nastanejo z dvojËenjem v ravnini (021) in so deltoidne 
oblike (E). Vse risbe v članku: Mirjan Žorž.
proteus december 2012.indd   163 1/3/13   7:23 PM
164 ■ Proteus 75/4 • December 2012Mineralogija • Odbleski iz Leve – drugi del
razpoke. Kristali so brezbarvni in prosojni 
do prozorni. V nasprotju z ortoklazom so 
njegovi kristali sploščeni zaradi odsotnosti 
ali neizrazite razvitosti stranskega pinako-
ida b. Kristali tukaj so kratko- do dolgo-
prizmatski in ne večji od petih milimetrov. 
Prizemske ploskve so narebrene vzoredno z 
robovi (010). Terminacije opredeljuje bazni 
pinakoid c. Razvitih je še nekaj drobnih ak-
cesornih likov.
Prvikrat smo pri nas našli zdvojčene kristale 
adularja po manebaškem in bavenskem za-
konu. Prvi so zdvojčeni v ravnini (001) in 
imajo obliko zelo razprte črke »V«, drugi 
pa po ravnini (021) in so deltoidne oblike. 
Oboji ne presežejo 5 milimetrov. Adular je 
kristaliziral med prvimi minerali. Tudi na 
njegovih kristalih so vidne zareze. To so 
odtisi tankih primarnih kristalov kalcita, ki 
so se kasneje raztopili.
Aktinolit Ca2(MgFe2+)5Si8O22(OH)2
To je glavna sestavina amfibolita v delu ka-
mnoloma ob reki. Pojavlja se v celotnem ka-
mnolomu v obliki zelo tankih igličastih kri-
stalov, dolgih do 2 centimetra. V razpokah 
amfibolita so kristali nekoliko širši, zato 
imajo razvite tudi terminacije. Spodnji del 
teh kristalov je črn, medtem ko so termi-
nacije svetlejše in celo prozorne. Kristali so 
progasti na prizemskih ploskvah. Aktinolit 
je kristaliziral med prvimi minerali.
Epidot Ca2(Fe3+Al)3(Si2O7)(SiO4)
(O,OH)2
Za kristalizacijo epidota je nujna mobiliza-
cija železovih in kalcijevih ionov, čemur je 
bilo tukaj zadoščeno, zato je prisoten v vseh 
razpokah. Koncentracija železovih ionov po-
gojuje barvo. Čim višja je, tem temneje so 
obarvani kristali epidota. Svoj delež prispe-
va še debelina kristalov. V tem nahajališču 
se barvna paleta razprostira od komajda 
obarvanih kristalov do izrazito temnih od-
tenkov. Prevladujejo svetli rumenozeleni od-
tenki. Lasasti kristali so skoraj brezbarvni 
do rumenkasti. Epidot je v tem nahajališču 
kristaliziral med prvimi minerali, vendar 
je kasneje prišlo do raztapljanja kalcita in 
kremena ter do neke mere tudi epidota. Na 
nekaterih kristalih epidota so dobro vidni 
sledovi korozije, ki je povzročila mobili-
zacijo ionov. Sledilo ji je obarjanje druge 
generacije epidota. V nekaterih navpičnih 
V spodnjem delu kamnoloma 
so se v razpokah znotraj 
amfibolita razvili razmeroma 
veliki kristali aktinolita Ërne 
barve. Ob koncu rasti so 
kristalizirali brezbarvni kristali, 
zato so nekatere terminacije 
celo prozorne. Kristala 
rumenkaste barve sta titanit, 
razpoko pa zapolnjuje beli 
albit. Velikost izreza je 11 
milimetrov. 
Foto: Igor Dolinar.  
Zbirka: Viljem Podgoršek.
proteus december 2012.indd   164 1/3/13   7:24 PM
165Odbleski iz Leve – drugi del • Mineralogija
razpokah so na tej podlagi nastala gnezda 
drobnih epidotovih kristalov, ki so popolno-
ma obrasla do neprepoznanosti korodirane 
večcentimetrske kristale kremena.
Kristali epidota so igličasti in razviti v obli-
ki pahljač, kar je za epidot značilno. Pa-
hljače navidezno sestavlja množica kristalov, 
v resnici pa je vsaka pahljača en sam zvit 
kristal, ki zvitost nadomešča z nastankom 
vpadnih kotov in izraščanjem posameznih 
subindividuumov. Pogled pravokotno na nji-
hove terminacije razkrije, da so rahlo sinu-
soidalno zvite v skladu s pritrditveno mo-
noklinsko simetrijo epidota. Največji kristali 
dosežejo do 10 milimetrov v dolžino in so 
do enega milimetra debeli. Njihovo obli-
ko najbolj določajo ploskve pinakoidov a, c 
in d. Terminacije kristalov so lepo razvite, 
vendar drobne.
c
a
e
b
d
A
e b
C
B
Kristali epidota so omejeni s ploskvami pinakoidov c{001}, 
a{100} ter d{ 01}, ki moËno prevladujejo. Zaradi tega imajo 
navidezno prizmatske oblike, kakor je prikazano na risbi (A). 
Njihove terminacije so omejene s ploskvami prizme e{310} 
in pinakoida b{010}. Kristali se praviloma prirastejo na 
podlago s pinakoidom b, kar povzroËi ukrivljanje kristala v 
obliko pahljaËe (B). To ukrivljanje je simetrijsko pogojeno, ker 
ima epidot v tej pritrditvi kiralno simetrijo 2. »e pogledamo 
pahljaËasti kristal pravokotno na njegovo terminacijo, to je 
v projekciji (010) (C), vidimo, da je sinusno ukrivljen in ima 
dvoštevno simetrijo. 
PahljaËasti kristali epidota 
v družbi s tankimi kristali 
aktinolita iz zgornjega dela 
kamnoloma. Kristali kremena 
so bili delno korodirani in 
kasneje nekoliko zaceljeni, 
zato so nepravilnih oblik. 
Velikost izreza je 9 milimetrov. 
Foto: Igor Dolinar. Zbirka: Viljem 
Podgoršek. 
proteus december 2012.indd   165 1/3/13   7:24 PM
166 ■ Proteus 75/4 • December 2012Mineralogija • Odbleski iz Leve – drugi del
Klinoklor (Mg,Fe2+)5(Si3Al)O10(OH)8
Lističasti kristali klinoklora so vedno zdru-
ženi v do 5 milimetrov velike rozete, ki pre-
krivajo podlago in so s svojo temnozeleno 
barvo v zanimivem kontrastu z epidotom in 
kalcitom. 
Klorit (Mg,Fe,Al,Li, Mn,Ni)4-6
(Si,Al,B,)4O10(OH,O)8 
Pomislili bi, da mineral, ki vsebuje več kot 
10 odstotkov stabilnega dela periodnega 
sistema elementov, ne bo ravno pogost v 
mineraliziranih razpokah. V resnici je rav-
no obratno. Klorit je pogost spremljevalec 
razpok. Njegovi drobni kristali sivkastoze-
lene barve so med zadnjimi, ki se oborijo iz 
raztopin. Zato prekrijejo kristale drugih mi-
neralov in jim tako odvzamejo sijaj ter lepe 
oblike. K sreči ga je v tukajšnjih razpokah 
razmeroma malo.
Muskovit KAl2(Si3Al)O10(OH,F)2
V nasprotju z znatnim deležem muskovi-
ta v matični kamnini je njegove kristale v 
Kristali klinoklora v tankih 
listiËih so združeni v temne 
rozete, ki so prekrile 
podlago, iz katere izrašËajo 
kristali epidota. Velikost 
izreza je 10 milimetrov.
Foto: Igor Dolinar. 
Zbirka: Franc Golob.
Ta primerek je bil v 
razpoki v zgornjem delu 
kamnoloma, ki je imela 
veË kot 20 centimetrov 
v premeru. Kristali 
kremena so precej 
korodirani in obrašËeni z 
drobnimi kristali epidota, 
med katerimi je veliko 
biterminiranih. Zaradi 
korozije so ioni kalcija, 
silicija in železa prešli v 
raztopino, iz katere se je 
nato izloËil epidot druge 
generacije in prekril 
kremenove kristale. Del 
kremenovih kristalov je 
prekrit še s sivkastimi 
prevlekami klorita. Velikost 
primerka je 7,3 centimetra 
x 6,8 centimetra. 
Foto: Miha Jeršek. 
Zbirka: Viljem Podgoršek.
proteus december 2012.indd   166 1/3/13   7:24 PM
167Odbleski iz Leve – drugi del • Mineralogija
razpokah komaj mogoče zaznati. Združeni 
so v rumenkastosrebrne rozete, ki merijo le 
nekaj desetink milimetrov v premeru. Opa-
zimo jih na ploskvah drugih mineralov, ker 
so kristalizirali med zadnjimi.
Minerali iz skupine zeolitov
Pojav treh različnih mineralov iz skupine 
zeolitov v tem nahajališču je presenečenje. 
Ti minerali potrebujejo za svoj nastanek 
razmeroma nizek tlak in temperaturo. Nji-
hova pojavnost je pogosto vezana na bližino 
ohlajajočih se magmatskih teles, kar je na 
Pohorju izpolnjeno. Vrstni red kristalizacije 
zeolitov je odvisen tudi od vsebnosti silicija 
in vode v njihovih kristalnih strukturah. V 
Levi je najprej kristaliziral natrolit, ki ima 
najnižjo vsebnost kristalne vode, temu pa 
sta sledila habazit in stilbit.
Habazit CaAlSi4O12 • 6H2O
Habazit je v razpokah kamno-
loma najbolj razširjen zeolit. 
Kristaliziral je med zadnjimi, 
zato so njegovi kristali prira-
ščeni na vseh mineralih. Tudi 
na najtanjših kristalih aktino-
lita je kakšen našel oprijem za 
svojo rast, zato se včasih zdi, 
kot da bi njegovi kristali pro-
sto lebdeli.
Največji kristali merijo do 8 
milimetrov na robovih, veči-
noma pa 2 do 5 milimetrov. 
Zaradi trigonalne simetrije imajo kristali 
romboedrsko obliko, ki pa je zelo podobna 
kocki. Manjši kristali so brezbarvni in pro-
sojni do povsem prozorni, večji pa so motni, 
pogosto bele barve in razpokani. Imajo ste-
klast sijaj in gladke ploskve, ki so značil-
no narebrene zaradi menjavanja romboedra 
r in skalenoedra s. Habazit je kristaliziral 
v dveh stopnjah, ker je prišlo do raztaplja-
nja natrolita. Sproščeni ioni natrolita so se 
oborili kot rumenkasti habazit, ki v tankih 
skorjah deloma prekriva globule korodirane-
ga natrolita.
Habazit je v večini nahajališč interpenetra-
cijsko zdvojčen tako, da se preraščata dva 
kristala, od katerih se eden zasuče okoli 
c-osi za 60 stopinj. Ker so kristali skoraj 
kockasti, je tudi nastali dvojček precej po-
doben dvojčku f luorita, ki pa ima značilno 
razkolnost po oktaedru (111). Večina haba-
zitovih kristalov je zdvojčena na ta način. 
Poleg tega se habazit kontaktno dvojči po 
Interpenetracijski dvojËek habazita 
je prirašËen na ploskvi pinakoida c 
kalcitovega kristala. Na tej ploskvi je 
izrazita parketna struktura, ki je nastala 
z menjavanjem ploskev osnovnega 
romboedra r. Kristal zdvojËenega habazita 
meri 4 milimetrov. OglišËa so odsekana 
s ploskvami strmega negativnega 
romboedra n, vidna pa je tudi progavost 
na romboedrskih ploskvah r. Iz kalcitovega 
kristala izrašËajo igliËasti kristali epidota. 
Foto: Igor Dolinar. Zbirka: Viljem Podgoršek.
proteus december 2012.indd   167 1/3/13   7:24 PM
168 ■ Proteus 75/4 • December 2012Mineralogija • Odbleski iz Leve – drugi del
romboedru (101). To je redkejši tip dvojč-
kov, vendar jih je tukaj kar nekaj. Ker ima 
vsak kristal 6 romboedrskih ploskev, se lah-
ko zdvojči na vsaki od njih, zato so pogosti 
večkratni (101) dvojčki. Dvojčenje opazimo 
kot prelome na romboedrskih ploskvah. Ne-
kateri kristali v tem nahajališču so še bolj 
kompleksno zdvojčeni tako, da je interpene-
trirani dvojček večkrat še kontaktno zdvoj-
čen po (101).
Natrolit Na2Al2Si3O10 • 2H2O
Samo v razpokah znotraj amfibolita je kri-
staliziral natrolit v do 2 milimetra velikih 
sferičnih agregatih bele barve, ki imajo na 
prelomu žarkasto strukturo. Večino agrega-
tov je zajela korozija, ki je prodrla do do-
ločene globine. Na prelomljenih agregatih 
to opazimo kot rumenkasto obarvano plast, 
medtem ko je nekorodirana sredica še bele 
barve. Pravzaprav je od prvotnih agregatov 
Kristali habazita v Levi so enostavnih, skoraj kockastih oblik. Opredeljujejo jih ploskve romboedra r{101}, katerih oglišËa 
malenkostno odrežejo ploskve negativnega strmega romboedra n{021}. Redko so na njih razvite ozke ploskve skalenoedra 
s{214}, ki povzroËajo na vseh kristalih opaženo progavost (A). 
DvojËenje je normalen pojav pri tem mineralu, vendar je kontaktno dvojËenje po romboedru r razmeroma redko. DvojËek 
opazimo kot prelom na romboedrski ploskvi, kjer se stikata zdvojËena kristala. V Levi so tako zdvojËeni kristali kar pogosti 
(B). Bistveno bolj pogosti so interpenetracijski dvojËki, pri katerih sta dva kristalna subindividuuma zasukana okoli skupne 
c-osi drug proti drugemu za 60 stopinj (C).
n
s
r
A B C
MleËno beli kristali 
habazita so obdani s 
kristali epidota, aktinolita 
in kremena. Primerek 
izvira iz zgornjega dela 
kamnoloma. Zgoraj levo 
je interpenetracijsko 
zdvojËeni kristal. Kristali 
kremena so bili korodirani, 
zato so moËno narebreni. 
Ker pa se je kasneje nanje 
ponovno odložila tanka 
plast kremena, so njihove 
ploskve gladke. Velikost 
izreza je 18 milimetrov.
Foto: Igor Dolinar.
Zbirka: Viljem Podgoršek.
proteus december 2012.indd   168 1/3/13   7:24 PM
169Odbleski iz Leve – drugi del • Mineralogija
žarkasto izraščajočih lasastih kristalov osta-
la le kompaktna sredica, medtem ko so se 
tanki kristali raztopili. Pač pa so se kristali 
ohranili, če jih je obrastel habazit. Vraščeni 
kristali so ravno tako bele barve in radialno 
oblikovani, vendar med seboj dobro ločeni. 
ker jih je habazit zaščitil pred korozijo. 
Stilbit NaCa2Al5Si13O36 • 14H2O
Kamnolom Leva je prvo znano nahajališče 
tega zeolita na ozemlju Slovenije, kar je svo-
jevrstno presenečenje. Prej bi ga pričakovali 
na Smrekovcu. Stilbit je zadnji član parage-
neze, ki je kristaliziral samo v amfibolitovih 
razpokah. Priraščen je na kristale habazita 
v obliki pahljačastih skupkov rumenkastih 
kristalov, ki ne presegajo 2 milimetra v viši-
no. Prozorni kristali so lepo razviti in ima-
jo gladke ploskve. Stilbit v tem nahajališču 
ima za ta mineral značilno obliko in kombi-
nacijo kristalografskih likov.
Kristali natrolita so tako tanki, da ne 
moremo doloËiti njihovih kristalnih likov. 
Ker jih je zajela korozija, so se ohranila 
zgolj jedra nekdanjih kroglastih kristalnih 
agregatov igliËastih kristalov, ki imajo 
na prelomih žarkasto strukturo, kakor 
jo shematsko prikazuje risba. Pri veËjih 
agregatih je vidna globina korozije v 
obliki razliËno obarvanih plasti. Zaradi 
korozije sprošËeni ioni so se oborili na 
površini korodiranega natrolita v obliki 
drobnokristaliniËnih habazitovih prevlek. 
Tanki igliËasti kristali natrolita so se 
ohranili v notranjosti kristalov habazita, 
ker jih je ta obrasel.
Kroglasti skupki natrolita so kristalizirali 
na primarnih kristalih epidota. Na 
posnetku so vidni njihovi prelomi z 
žarkasto strukturo. Natrolit je zajela 
korozija, zato so se raztopile vrhnje plasti 
žarkastih skupkov. Ohranjeni žarkasti 
kristali natrolita so vidni le v notranjosti 
kristalov habazita kot zelo tanke bele 
Ërte. Na koncu se je na površini 
korodiranih kristalov natrolita izloËila plast 
mikrokristaliniËnega habazita umazano 
bele barve, ki je na posnetku dobro 
vidna. Ob desnem robu sta dva kristala 
brezbarvnega adularja. Velikost izreza je 
12 milimetrov. 
Foto: Igor Dolinar. Zbirka: Viljem Podgoršek.
a
c
o
b
Stilbit v spodnjem delu kamnoloma Leva je v obliki kristalov, 
ki so splošËeni po pinakoidu b{010}. Kristale omejujejo 
ploskve pinakoidov a{100} in c{001}, znaËilno obliko pa jim 
dajejo ploskve rombske bipiramide o{111}.
proteus december 2012.indd   169 1/3/13   7:24 PM
170 ■ Proteus 75/4 • December 2012Mineralogija • Odbleski iz Leve – drugi del
Literatura:
Rykart, R., 1989: Quarz ∑ Monographie. Thun: Ott Verlag. 
Tschernitch, R. W., 1992: Zeolites of the World. Phoenix: 
Geoscience Press Inc.
Lieber, W., 1994: Amethyst. Heidelberg: Werner Lieber.
Blackburn, W. H., Dennen, W. H., 1997: Encyclopedia 
of Mineral Names. The Canadian Mineralogist, Special 
publication 1. Ottawa: Mineralogical Association of Canada. 
Žorž, M., 2002: The Symmetry System. Grosuplje: 
Samozaložba.
Žorž, M., 2005: Kremenovi dvojËki prerašËanja. Proteus, 67: 
2-3.
Podgoršek, V., Golob, F., 2006: Minerali v kamnolomu škrilja 
v Koritnem nad Oplotnico. Scopolia, Supplementum 3. 
Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije.
Podgoršek, V., Golob, F., ReËnik, A., Hinterlechner - 
Ravnik, A., 2007: Minerali medplastnih in alpskih razpok 
v metamorfnih kamninah v Koritnem nad Oplotnico. 
NahajališËa mineralov v Sloveniji. Ljubljana: Institut Jožef 
Stefan.
Stilbit je bil v Sloveniji prviË odkrit 
v spodnjem delu kamnoloma 
Leva. Trije rumenkasti kristali za 
stilbit znaËilne snopaste oblike so 
prirašËeni na kristalih habazita in 
epidota. Dobro vidne so njihove 
terminacije, ki jih oblikujejo ploskve 
pinakoida a in bipiramide o. 
Velikost izreza je 8 milimetrov. 
Foto: Igor Dolinar. 
Zbirka: Viljem Podgoršek.
Kremen
Aktinolit
Adular
Epidot
Kalcit
Titanit
Pirit
Galenit
Halkopirit
Sfalerit
Tetraedrit
Muskovit
Natrolit
Habazit
Stilbit
Klinoklor
Skrilavci in gnajsi Amfibolit
Klorit
Paragenetski diagram 
alpske mineralne 
parageneze, ki se 
pojavlja v kamnolomu 
Leva. Prikazani Ëasovni 
potek temelji na 
opažanjih zaporedja 
rasti oziroma korozije 
posameznih mineralov 
v razpokah in je le 
približen. Debelina 
posamezne Ërte 
ponazarja obseg 
izloËanja, prekinjene 
Ërte pa korozijo 
posameznega minerala. 
proteus december 2012.indd   170 1/3/13   7:24 PM