»oSmista plačama v g«r®«»i*sj V Cfutotjani; 25. novemtora 193® Leto <49 • Stev. 48 mm Praznik naše krvi p tujini Vsakoletna prva adventna — izseljenska nedelja je vsa posvečena misli in skrbi našim bratom in sestram v tujini. Nad pol milijona slovenskih izseljencev je zdaj odtrganih od rodne grude, ki se zdaj skoro zapuščeni potapljajo v ogromnih tujih morjih. Naša lepa, a revna slovenska zemlja jim ni mogla nuditi zaželjenih življenjskih pogojev, zato so bili pri-inorani poiskati si dela in zaslužka pri tujih mogočnih narodih v daljnih zemljah: Trd je bil ta kruh in naporno je biio delo, za katerega so morali naši ljudje prijeti, saj je splošno znano, da so in še danes opravljajo tako delo, katerega se domačini sramujejo. Pa Slovenci se ga niso bali, še manj sramovali. Delali in garali so kot živina tisoč metrov pod zemljo v črnih rovih in si s tem sfužili trdi vsakdanji kruh. Poleg tega pa so imeli pred očmi svoj zadolženi dom, ki je bil že pred propadom. Tem zadolženim domovom so pošiljali krvavo zasluženi denar lir jih s tem oteli skoro polovico pred — bobnom. Ogromne vsote denarja je prejela naša domovina od rodne krvi iz tujine. Celo v najtežjih letih gospodarske stiske so nam leta 1935 — po poročilu Narodne banke iz Zagreba - poslali 192,000.000 Din. V prejšnjih letih pa so nam pošiljali še več. Omenim naj le vsoto 3.600,000.000 Din, ki so jo poslali leta 1928. Te številke dovolj glasno pričajo, kako naši izseljenci širom zemeljske oble ljubijo svojo rodno domovino. Pa ne samo to! Tudi ugled in ime naše domovine so zanesli v širni svet. Kjerkoli so se Slovenci naselili, povsod so se pričeli krepko uveljavljati na vseh popriščih človeškega udejstvovanja. In tako imamo danes ugledne može, ki so s svojim odličnim delom dokazali tujini, da smo tudi Slovenci kulturen narod. Spomnimo se na impozantne ameriške nebotičnike. Po pretežni večini so jih gradile pridne slovenske roke. Zamisel zanje so dali slovenski stavbeniki. Ime ing. Kadunc je znano že po vsej Južni Ameriki, saj je on zasnoval največje in najlepše zgradbe po glavnih mestih južne Amerike. Pomislimo na ogromne ameriške pustinje, katere so Siovcnci, ko so se nanje naselili, spremenili v najlepša polja in nasade. Danes imamo več univerzitetnih profesorjev, mnogo zdravnikov, odvetnikov in tudi po državnih službah može, ki zavzemajo odlična mesta. In naša lepa slovenska beseda in pesem se čuje Povsod, kjer bijejo slovenska srca. Od leta 1830, ko so se Slovenci začeli izseljevati, pa do danes se je iz naše domovine izselilo' že mnogo stotisoč Slovencev. Mnogo jjh že počiva v hladni tuji zemlji, a kljub temu jih živi še danes v tujini nad pol milijona. 300.000 70.000 15.000 40.000 7.000 3.000 50.000 40.000 20.000 Danes bivajo Slovenci v večjem številu po naslednjih državah: Severna Amerika južna Amerika Kanada Francija Belgija Holandija Nemčija Avstrija Egipt Poleg omenjenih držav so še raztreseni po raznih evropskih državah, Palestini, Kitajski, Japonski in celo v daljni Avstraliji okoli 70.000. Poleg tega pa imamo 90.000 Slovencev na Koroškem in nad 600.000 na Primorskem. Tako imamo danes že nad en milijon tristo tisoč Slovencev izven državnih tneja naše domovine. To je ogromna številka za naš mali slovenski narod, če pomislimo, da jc skoro polovica "slovenske krvi odrezane od našega narodnega telesa! '' Do zdaj smo se za to svojo kri, ki je Sla iskat dela iii sreče v tuji svet, malo brigali, ker smo imeli še vse premalo bratske ljubezni do nje. Zadnja leta pa si ideja o slovenskem izseljenskem vprašanju počasi utira pot tudi med širše plasti našega naroda. Veliko smo zagrešili napram našim izseljencem, ker se za nje nismo začeli brigati pravočasno. Ce pomislimo, koliko store za svoje izseljence drugi narodi, potem nas mora biti sram, da smo tedaj, ko je bilo naše izseljevanje na višku, snali in celo dejali: »Zakaj pa so odšli od nas — pa naj bi bili ostali doma!« Tako naziranje o naših izseljencih se ponavlja že skozi 100 let in še celo danes misli pretežna večina našega naroda tako. Nič se pa ne zavedajo žalostnega dejstva, da so šli v tujino zaradi tega, da bi rešili slovenske domove pred propadom. Če pomislimo, da so se izselili iz najrevnejših predelov Slovenije, potem moramo reči, da jih je gnala v tujino življenjska potreba. Nad po! milijona slovenskih izseljencev je danes v veliki nevarnosti v tujini in ker ni pomoči, se že počasi pogrezajo v tuja narodna morja. Največja nevarnost je za mladino, ki je bila rojena in odrašča sedaj v tujini, pa nima najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. svojih duhovnih voditeljev, ki bi jo v šoli in cerkvi učili o Bogu in o slovenski domovini v materinem jeziku. Mladina ne razume že na mnogih krajih jezika svojih staršev, še manj pa pozna rodno zemljo svojih očetov. Koliko škode bo za naš mali slovenski narod, če nam skoro polovica slovenske krvi utone v mrzli tujini! To veliko narodno in versko nevarnost, ki preti našim izseljencem, je začutilo v domovini nekaj dobrih src in ustanovilo prepotrebno Družbo sv, Rafaela za varstvo slovenskih izseljencev. Ta družba, ki je pričela s svojim delovanjem s prispevki izseljencev in tudi z darovi, ki so se zbirali po domovini, je danes znana med našimi izseljenci v tujini kot najboljša njihova mati in vodnica v verskem, narodnem in kulturnem oziru. Na pobudo sedanjega veie-zaslužnega predsednika Družbe sv Rafac.a, veleč, gospoda patra Kazimirja Zakrajška, ki je živel 26 let med našimi izseljenci, je Družba sv. Rafaela uvedla vsako lel ' eno nedeljo, ki naj bi bila vsa posvečena misli, skrbi in molitvi našim rojakom v tujini. Od začetka smo obhajali izseljensko nedeljo samo v SJoveniji, zdaj pa jo praznujejo že po vsej kraljevini, ju.ep-slavjji. Veljko si je onemogla Družba sv. Ra-i faela z izseljensko nedeljo, saj si je z njo utrla i pot med vse plasti našega naroda. Kako je Družba sv. Rafaela za slovenski narod potrebna, najbolj glasno pričajo prošnje, ki jih dan za dnem pošiljajo naši izseljenci iz vseh delov sveta. Prosijo nas, naj jim pomagamo v verskem, narodnem in kulturnem ozira. Znano pa je, da se Družba sv. Rafaela pri vsem tem ogromnem delu, ki ga ima za izseljence, -vzdržuje z milimi darovi, ki se pobirajo na izseljensko nedeljo, zato vsem tem prošnjam in kričečim potrebam ne more Ugoditi tako, kakor bi hotela. S podporo, ki jo prejema od naših državnih oblasti, zlasti od kralj, banske uprave v Ljubljani, more Družba sv. Rafaela rešiti le najbolj kričeče potrebe naših izseljencev. — Družba sv. Rafaela se dobro zaveda, da brez sodelovanja, brez denarnih žrtev vsega slovenskega naroda ne bo mogla zadovoljiti vsem nujnim željam in potrebam naših izseljencev, zato se obrača ob letošnji izseljenski nedelji s toplo prošnjo do vsega slovenskega naroda, da ji priskoči na pomoč, jo z denarnimi prispevki podpira, da ne bo na tej poti, ki si jo je začrtala, obnemogla, ampak, da bo šla še s podvojenimi močmi in silami na delo, ki kriči po nujni rešitvi. Ako Slovenci do sedaj nismo čutili za naše izseljence tako, kakor drugi narodi, zbudimo se vsaj zdaj, ko se bo po vsej Sjoveniji na izseljensko nedeljo govorilo o naših ljudeh v tujini, in sklenimo pomagati našim izseljencem, pomagati Rafaelovi družbi, katere glavni namen je, da reši pred moralnim, kulturnim in narodnim poginom našo rodno kri v tujini. J. Prcmrov. i1 Kaj pa komunisti Kar 3»JO pisali tukajie o slovenskem liberalizmu in posebej o krneSem liberalizmu, o »samostojnih« kmetih in o gospodih, ki teh kmetov za »voje namene potrebujejo, mora biti za vsakega človeka 2 zdravo glavo dosti) M K) milijonov dinarjev gre po zaslugi teh kmečkih in gosposkih liberalcev vsako leto iz Slovenije v Srbijo in ne pride več nazaj. V 18 letih j- to 10,000,000,000 = deset tisoč milijonov ali deset milijard. Lepa vsotica! Za toliko je »samostojna kmetska« stranka slovenskemu kmetu »pomagala«, ko je s svojimi osmimi glasovi odločila za centralizem, to živo in kričečo nesrečo Jugoslavije. To ni samo kaka obdolžitev, to so suhe številke) To je neizpodbitna resnica, ki je ne utaji nobeden! Saj jo »Kmetski list« sam priznava, ko pravi, da jo Slovencev samo S odstotkov v državi, plačujejo pa 14 odstotkov, in da ni nobena pokrajina tako stiskana in izžemana, kakor Slovenija. Samo tega ne pove, da je tega kriv — le on in tisti, ki mu slepo verjamejo. Ali ste vi, naši bralci, povedali to svojim »samostojnim« sosedom?! In kaj pravijo na to? Ali spoznajo in priznajo svojo zmoto? Saj deset tisoč milijonov niso ravno mačje solze! V ?ak sleherni žep na Slovenskem jih čuti. Kmet posebno. Bridko čuti! Kožo mu trgajo s telesa. Torej — ali spoznajo in priznajo, da so se za deset tisoč milijonov zmotili? In kdor se je v računih zmotil, jih mora skušati popraviti. Ali kdor uvidi, da je zašel na napačno cesto, mora svojo pot zasukati, da pride na pravo. Seveda je pa človeku težko reči: Zmotil sem se! Ponos mu to brani. In zato mnogi, V:i tukaj dokazane resnice utajiti nikakor ne morejo, vendar vztrajajo in vztrajajo v zmoti iit je nočejo pustiti. Tako je zmeraj bilo in bo. Nekaj ljudi je bilo zmeraj, ki, če si jim resnico te tako dokazal, vedno naprej trdijo svoje. Saj jt Kristus Judom pred očmi delal čudeže, da so jih lahko z rokami prijeli, — verjeti mu pa te niso hoteli!! Trma človekova zna biti neskončna. »To pa je sodba, ki je prišla na svet, ker so ljudje bolj ljubili temo kot luč« — Kaj jc treba kmetu cepiti se na stranke, ko vse skupaj na istem koncu čevelj žtrti! Kaj treba trgati našo vas na dvoje, — ko bi ne imeli nekateri dobiček od tega, da hujskajo kmeta zoper kmeta! Brez teh bi bilo vse ljudstvo edino, kakor je bilo nekdaj. Ti pa, dobro vemo ljudstvo, stoj mi toliko bolj trdno! No, volitve so pokazale, da velika večina ljudstva vendar še misli pametno in »taji trdno. Toda — toda bodi dosti tega! Obniitno se na drugo stran! Saj je zapisano zgoraj- Kaj pa komunisti? Torej —• kaj pa komunisti?! Prav za prav prihajamo s tem vprašanjem že malo pozno. Saj o komunistih pišejo ze vsi naši časniki in pridigajo menda po vseh prižnicah. Saj je tudi potrebno! Ti ljudje nimajo nič manjših skomin, kakor ves svet in seveda tudi vso Slovenijo v svojo malho pobasati in nas vse, ki jim nismo všeč, kratkomalo s sveta spraviti. Ni čudno, ge se veliko govori in piše o komunistih. Mi pa bomo vendar tukaj ž njimi bolj rut kratko opravili. Zakaj? Zato^ ker ni-treba veliko govoriti. Saj številke govore! Kratko govore in vse povedo! Kakor pri samostojnežih številke, tako pri komunistih. Zoper številke, gotove številke, se pa ne da treba. Saj številke povedo vse. številke in delanj«. Te številke ir. dejanja so pa take: V katoliški Španiji so takole gospodarili, kakor nam pripovedujejo očividci: V celi Kataloniji — ki je večja kakor Slovenija — ae ttoji soben« cerkev več. V Barceloni sami, glavnem mestu Katalonije, so uničili 120 cerkvi V Madridu, glavnem mestu cele Španije, pa 200. Duhovnikov so pomorili in mnoge klansko uučili, 500 do 600. Redovnic pa okoli 1000. Kaj so jim le te ženske hudega naredile? Ko niso drugega delale kdpira pri rešitvi tega važnega vprašanja res in edino naša svela vera. Zdrava ljubezen do domovine je doma le v naukih katoliške vere in Cerkve!!! katoliške vere -- meščanski in kmetski liberalci ter marksistični socialisti in komunisti — tudi pri nas ovirajo katoliško cerkev ter hočejo preprečiti vsak njen korak med ljudstvom in zlasti med mladino.« d Za vzajemno pomoč revežem. Pred kratkem je bila v mestni posvetovalnici v Ljubljani seja mestnega socialnega odbora, ki so se je udeležili tudi zastopniki vseh ljubljanskih človekoljubnih organizacij. Polno obiskani sesta-| nek je vodil načelnik kan. dr. Klinar, poroča! pa ! je ravnatelj mestnega socialnega urada g. Sve-| tel.- V svojem poročilu je naglašal zlasti potrebo, naj bi se socialno delo vseh društev strnilo pod vodstvom mestne občine, zlasti da bi odpadle raznovrstne boži^nice, ki jih prirejajo razna društva. Mesto tega naj bi bile potrebne in revne družine obdarovane na tih način. Razvila se je nato živahna razprava. Nekateri predstavniki so se zavzemali, naj bi ostala božič-nica vsaj za otroke. Končno je b:' prejet sklep, naj božičnice za otroke ostanejo, pač pa naj organizacije pošljejo seznam obdarovancev, da se tako preprečijo zlorabe in nerednosti. Vsako društvo bo tak seznam sestavilo ter ga predložilo na prihodnji seji socialnega odbora. Obenem bo sestavljen tudi seznam onih revežev, ki iz kateregakoli vzroka ne prosijo podpore, so jo pa v resnici potrebni. Za take sezname bodo natisnjene posebne tiskovine, da bo mogoč enoten in zanesljiv pregled podpirancev. d Poziv kmečkim dolžnikom. Podpisana združenja denarnih zavodov v dravski banovini pozivajo v imenu vseh pri njih včlanjenih denarnih zovotlov vse kmečke dolžnike, ki mislijo, da jim gre zaščita po novi uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov, da predlože čimprej svojim zavodom-upnikom nova potrdila o tem, da so kmetje v smislu nove uredbe in pravilnika, ker drugače denarni zavodi ne morejo obračunati njihovih dolgov in jih izročiti Privilegirani agrarni banki. V zvezi s tem odklanjajo denarni zavodi vsako odgovornost, če ne bodo mogli pravilno in pravočasno obračunati kmečkih dolgov zaradi pomanjkanja podatkov, katere jim morajo nuditi občinska potrdila. — Društvo bančnih zavodov v dravski banovini, Zadružna zveza, Zveza jugoslovanskih hranilnic, Zveza slovenskih zadrug. Otfl« j* (.< pod s. Bf 23762 oJ IV. XI. I'J J' d 200.000 Din našel in jih vrnil lastniku. Neki zagrebški veletrgovec se je vozil pa cesti iz Dolnje Lendave proti Cakovcu. Spotoma pa se mu je avtomobil pokvaril. Med popravilom se je trgovec vsedel na obcestni kamen in si prižgal cigareto. Poleg sebe pa jo položil torbo, v kateri je imel 200.000 Din. Popravilo se je toliko zavleklo, da bi skoraj zamudil vlak, ki vozi ob tistem času iz Oa. kovca proti Zagrebu. Trgovec je skočil na avtomobil in s šoferjem sta oddirjala naprej. Ko pa je trgovec priSel v Cakovec, je zapazil, da je na cesti pozabil torbo z denarjem. Pohitel je nazaj in povpraševal ljudi po iorbi. Kmetje so mu povedali, da je torbo našfl neki kmet iz Lendavske Gorice ter se z njo odpravil na policijo. Spotoma pa je trgovec dohitel kmeta, ki je nosil torbo. Krnet je trgovca poznal in mu takoj vrnil najdeno. Trgovec pa je poštenemu kmetu odšle! nagrado 25.000 dinarjev. d Razstava vin. Dne 9. in 10. decembra 1936 priredi »Podružnica vinarskega društva pri Sv. Križu pri Kostanjevici« v Stritarjevi dvorani razstavo vin, združeno z vinskim sejmom. Intenzivna priprava zagotavlja popoln uspeh, saj bo razstavljenih veliko število vzorcev iz dolenjskih goric. Razstavljene bodo vse vrste vin, a najčastnejše bo zastopan nas »cviček«, saj so spodnje dolenjske gorice z Gadovo pečjo, Bočjem in Banovcem njegova domovina, Predsednik naše vlade je zadnje dni imel več velikih na shod 30 tisoč ljudi. Naša slika nam kaže tisoč gla\ shodov v južni Srbiji. V Skoplju je prišl* ave množice, ki so poslušale predsednika vlade v tiitolju, Sv Križ pa središče vinske trgovine. Letošnji pridelek je kvalitativno enak lanskemu kljub neugodnemu vremenu. Količina pridelka pa zelo zaostaja za lansko. — Ljubitelji cvička, obiščite to razstavo! Zlasti opozarjamo na razstavo vinogradnike, gostilničarje in vinske trgovce. Vina je maio, najprimernejše cene za kupca in prodajalca se bodo dosegle le na razstavi. d Naša država — iitniea. Te dni se je v Belgradu mudilo odposlanstvo Nemčije, ki se je pogajalo za odkup naše pšenice. Kakor znano je pred mesecem Nemčija privolila v to, da se izvoz pšenice poveča od 10 tisoč na lo tisoč vagonov. Do sedaj pa so Nemci zagotovili odkup le za 5000 vagonov, od katerih pa so jih izvozili že 2800. Zmeniti pa so se tudi za odkup 5000 vagonov koruze. Po uradnih podatkih se je izvozilo iz naše države s.;oro 225 milijonov kilogramov pšenice. Med izvozniki prevladuje prepričanje, da bodo še letos do ustavitve rečnega prometa izvozili skupno do 25 tisoč vagonov žita. d Ropar je odnesel 14 jnrjev. Dne 18. no-vemora se je v St. liju pri Mariboru dogodil zločin, ki je strašno razburi! prebivalstvo. Zvečer je bil namreč izvršen roparski napad na šentiljskega pismonošo Ludvika Šunko, ki je nosil vso dnevno pošto na kolodvor. Roparju se je napad posrečil. Pisinonoši, ki ga je pobi) na tla, je odnesel usnjato poštarsko torbo. v kateri je bila poleg pisem in paketov tudi večja vsota denarja. Pošta se nahaja sredi vasi, ter mora poštar narediti do postaje 20 minutno pot, ki vodi skozi samoto. Na nekem mestu na tej poti je ob pol 7 zvečer iz teme skočil neznanec proti pisinonoši ter ga 8 topim predmetom udaril po glavi, da se je zrušil. Ropar je odnesel tako 14 jurjev v bankovcih, 32 priporočenih pisem, dva paketa, en precejšen snop običajnih pisem. K sreči so na poštnem uradu zapisali vse serije in številke ukradenih tisočakov in bo rop.irju prav težko spraviti jurje v promet. Številke so sledeče: L 0004-797, 000338-033, 000158-626, N 0299-840, A 0340-446, Z 0005-835. Z 006i-l 62, L 025-697, N 0615-954. Pet tisočakov pa je bilo v denarnem pismu. — Orožništvo je takoj začelo zasledovati roparja, vendar pa za enkrat ni bilo mogoče ugotoviti niti smeri, v katero je ropar pobegnil. d Slovencem slovensko tiskovine. Te dni ao začeli naši denarni zavodi dobivati od priviligirane agrarne banke tiskovine, ki so potrebne za ureditev kmetskih dolgov. Na veliko začudenje vseh pa so te tiskovine — v cirilici. Veliko denarnih zavodov je storilo edino pravilno, kar je bik) v takem primeru za storiti: vrnilo je tiskovine agrarni banki z zahtevo, da poSIje nove v slovenščini in latinici. Tudi ostalim ».svodom predlagamo, da tako napravijo, da tiskovin v cirilici ne sprejemajo ter zahtevajo druge, slovenske. V smislu ustave imamo to pravico. Povrhu pa je tudi potrebno, da go tiskovine »razumljive našim ljudem že zaradi pravilne ureditve predmeta samega, ki je že itak dovolj težak. Povrhu vsega niso te tiskovine nikak monopol,. PAB naj jih da tiskati v Sloveniji, da bo tudi slovensko besedilo pravilno. d 74 letna. mati. V vasi Martincu (Ivanj-ska občina) blizu Bjelovara je povila 74 letna kmetica Ana Sip« zdravo moško dete. Ta dogodek je bil res izreden za ves okoliž. vseh vrst kanite najugodneje i pri CENTRALNI VIHARNI » LjuMjaai Porod je vzbudil pozornost tudi v zdravniških krogih iu so že mnogi zdravniki obiskali 74 letno porodnico. Zdravniki pravijo, da se taki primeri le redkokdaj dogajajo. Oče, ki je star že blizu 80 let, je zadovoljen in ponosen. Posebno zanimivo pa je to, da niso niti najožji sorodniki opazili, da je stara kmetica v blagoslovljenem stanju. d Osem nemških letal se je spustilo v zadnjih dneh tam okrog Belgrada zaradi megle in zaradi pomanjkanja bencina. Letala so bila vojaška in so bili vojaki preoblečeni. Letela so menda v Sofijo. Drugi pa menijo, da so bita letala namenjena španskim nacionalistom. d Koroški pevci so gostovali te dni v Krekovem domu na Jesenicah s svojo narodno pesmijo. Jeseničani so pokazali s polno zasedbo velike dvorane smisel za uaše rodne brate onkraj Karavank. d Omalovaževanje verouka. — Nekateri učiteljski zbori ne priznavajo verouku mesto, ki mu gre in ga smatrajo kot stranski predmet, ki nima za prestop ali neprestop učenca v višji razred nobenega pomena, čeprav je verouk tudi v izpričevalu stavljen na prvo mesto. Opozarjamo prizadete, da s povedano prakso prenehajo. Vala stanovska organizacija j« Hifiečifa zveza i odkopavajo potrebne jarke. Cevi bodo prispele v treh tednih in jih bodo položili ž9 pred zimo. Betonska dela pa eo odložena zaradi zime in mraza na pomlad, in bodo spo. mladi zbetonirali rezervoar in črpalnico. — Vodovod bo tako dograjen v teku prihodnje-ga poletja. d Poskus samomora? Te dni je vlak, ki odhaja iz Maribora proti Koroški v Studen. Škem gozdu povozil 19 letnega slikarskega pomočnika Franca Sumaka ter mu odrezal obe nogi nad kolenom. Mimoidoči »o takoj poklicali reševalce, ki so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Kaže, da gre za poskus samomora, ker so ga reševalci našli pri polni zavesti in ga vprašali ,kako je prišel pod vlak, Sumak pa jim je ostro odgovoril, da jih to nič ne hriga. d Cigan je pač rijjan. Posestnik in pekovski mojster iz Škofljice je imel te dni opravka v Ljubljani. Z vozom, na katerem •isaroflia*. P. Beisrrttan & Oo. d. g. o. J. Maribor d Stara družina. V kratkem bo obhajala družina Kafel 275 letnico, odkar se da dokazati, da biva in deluje v Vuzenici. — Dne 26. marca 1662 je bil med Vuzeničani, kakor to pove stara listina, Štefan Kafel. V družini Kafel se podeduje zidarska obrt 137 let, katero še sedaj vrši mlad zidarski mojster iz tega rodu, ki zida v domačem kraju hiše. Zgodovinsko dokazano je bilo izvrševanje zidarske obrti Kaflom dovoljeno' 1. 1799. d Boriževeki most izlicitiraa. Te dni je bila na tehničnem oddelku banske uprave licitacija za zgradbo železobetonskega mostu čez Kamniško Bistrico pri Beričevem. -Gradbo je izlicitiralo gradbeno podjetje Stavbna družba d. d. iz Ljubljane za 749.000 din in bo v kratkem začelo s pripravljalnimi deli. Most bo v pričetku prihodnjega poletja dograjen, d Cesta Sv. Križ na lUzjaku-Bresternica bo dobila dovo smer. Sv. Križ na Kozjaku ima izredno slabe zveze in je g. ban dr. M. Natlačen te dni odobri! speijavo te zvezne ceste po dolini Firštoveea potoka, s čemer bo gotovo ustreženo vsem prizadetim. Na ta način bo omogočena tudi ugodna zveza Maribora g Kozja kom. d Vodovod v Starem trgu grade. Ta leden so začel; z gradbenimi deli za vodovod v Starem trgu. Sedaj kopljejo oli zajetju in je bilo več vreč moka, se je ustavil v Mar-montovi ulici. Tam stoječega cigana je posestnik prosil za varstvo, dokler se ne vrne iz hiše. Ko se pekovski mojster vrne, ni ne konja ne voza. Cigan se je namreč vsedel na voz, zavihtel bič in oddrdral. Mojster obvesti policijo, ki je začela za beguncem stikati in končna našla njega, voz in blago v neki stranski ulici. Cigan se je nekaj izgovarjal, a so ga vseeno vteknili pod ključ. d 0 ponarejevalcu tisočakov Karlu Sed-lačku je dobila zagrebška policija točno ovadbo od nekega gostilničarja, ki se je pri njem namerava! uovi »tovarnar« nastaniti. SedlačeR je prišel iz Slovenije, kjer je že imel nekje svojo delavnico, in je izdela) nekaj tisočakov, vendar se mu tj niso zdeli že popolni in vredni, da bi jih dal v promet Zato je prišel v Zagreb, da bi dobil nove sodelavce in zraven še izpopolnil klišeje. Pol ga je zanesla k nekemu gostilničarju, ki ga je hotel pridobiti za svoje načrte. Toda gostilničar je bil toliko previden, Ba se je najprej o vsem Sedlačkovem načrtu pri njem samem poučil, nakar je svoje odkritje nesel na policijo. d V veliki stiski so tudi sagrebške bolnišnice, iako glede prostorov kakor gie«1® denarja. Stisko so povzročili dolgovi, ki ji" imajo bolnišnicam plačati država, banovin« VSEBUJE SCH1CHTOVO MILO Samo Uporabljaj za pranj® vedno Radion, kajti samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo. Zato je Radion tako blag in izdaten. Pranja z Radionom Je tako fahko in preprosto: belo perilo kuhaj 15 minut, volno in svilo pa peri v mrzli raztopini. in mnogo občin, na drugi strani pa zahtevajo plinarna in elektrarna povrnitev starih zaostankov. Zaradi tega so sklicali prizadeti krogi posvetovanje na banski upravi. d Blagoslovitev temeljnega kamna za invalidski dom. Dne 22. novembra so bili blagoslovljeni v Nišu temeljni kamni za novi invalidski dom in nov kirurški paviljon in za borzo dela. Slavnostim je prisostvoval tudi minister Cvetkovič, ki je imel ob tej priliki večji govor, v katerem je izjavil, da bo vlada spremenila, odnosno popravila sedaj veljavni invalidski zakon, s katerim bo najmanj 23 tisoč invalidov v naši državi zopet dobilo pravico do invalidnine. Sedanja vlada bo končno rešila invalidsko vprašanje, ker je treba invalidom, ki so za državo doprinašali samo žrtve, priznati ono, do česar imajo pravico. d Da bi se oškodoval za zgubo pri tožbah. Posestniku P. Martinzu s Kozjaka je bila ukradena kobila, vredna 2800 Din. Sum je padel na 51 letnega svaka, najemnika Martina Sušeč, ki je tatvino kobile priznal in izjavil, da je dejanje izvršil zaradi tega, da bi se vsaj delno oškodoval za svojo izgubo pri tožbah, ki jih je imel s svojim svakom Martincem, kjer je izgubil vse svoje imetje. d Tudi Ljubljančaui jedo dražji kruh. Ze od začetka meseca novembra jemo v Ljubljani dražji kruh. Pšenična moka se je namreč podražila za 60 par pri kg, zato se je podražil tudi pekovski kruh, in sicer za 50 par pri kg, tako, da sedaj velja kg belega kruha v Ljubljani 4.50 Din kg. Bati se je, da se bo kruh še podražil, ker so cene pšenici letos izredno čvrste. d Uzmoviči na delu. V trgovini Ljudevita Vernika, trgovca in gostilničarja v Moškanjcih, so ponoči vlomili doslej še neznani tatovi. Odnesli so blaga v vrednosti 36.000 Din, po večini manufakture. V notranjost trgovine so prišli na ta način, da so na nasilen način dvignili rolo za pol metra visoko in skozi to odprtino prenašali ukradeno blago na prosto. d Borba v celjski jetnišnici. V celjski jetniš-nici se je odigrala pred kratkim tned Bezov-škom Ivanom, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu zaradi tatvine ter službujočima paznikoma Cepinom in Boletom srdita borba, ki je 'rajala 15 do 20 minut. Bezovšek Ivan, ki je znan kot zek) nasilen človek, se nahaja v celjski jetnišnici. Gotovo se mu je zahotelo svobode, zaradi česar je tudi v nedeljo zvečer izrabil priliko in napadel oba službujoča paznika s silnim naskokom. Oba paznika je napadel z leseno nogo, ki jo je odlomil od mize in kričal na vso moč: »Smrt mora biti nocoj!« Paznika sta se nahajala v zelo težkem in nevarnem položaju. Res je nastala z jetnikom silna borba in bi moral vsak opazovalec računati s smrtno žrtvijo. — Borba je trajala, kakor že rečeno 15 do 20 minut, nakar se je službujočima paznikoma posrečilo spraviti Bezovška na mesto, kamor edino spada. Paznika sta ostala brez težjih poškodb, pač pa sta bila deležna žeto mnogo strahu, kar je samo po sebi razumljivo. d 20 vagonov sliv bomo po obvestitvi iz trgovinskega ministrstva v Belgradu lahko izvozili letos na Dansko. d Za pospeševanje tujskega prometa. Turistična konferenca, ki so se je udeleževali zastopniki turističnih uradov v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Dubrovniku in Sušaku, in ki je zborovala v Splitu, se je bavila v prvi vrsti s finan-siranjem našega tujskega prometa. Ugotovili so, d.i je bil v letih gospodarske stiske največji dohodek naših krajev tujski promet, ki nam je vsako leto vrgel okrog milijardo dinarjev. Zaradi tega je nujno potrebno, da država posveti temu vprašanju mnogo več pozornosti in podpore, kakor doslej. d Nova vodstva slovenskih gasilcev je razveljavilo sklep prejšnjega vodstva, da se morajo v mesecu decembru letos izvršiti iz- $lw®i»sfcl dom JE NAS CENENI (»(»POLDNEVNIK, KI GA SVOJIM CITATELJEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NE MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. piti, s katerimi so si hoteli nekateri prijatelj! umirajoče Jugoslovanske nacionalne strank« podaljšati pri gasilstvu svoja odločilna mesta. Novo vodstvo namerava tudi uvesti slovensko poveljevanje, kar pozdravlja ogromna večina slovenskih gasilcev. d Milijonska zapušiina. Neki Schaffer v Ameriki je zapustil svojim sorodnikom nad 800 milijonov dinarjev. Do sedaj se je javilo za ta denar nič manj kakor 275 dedičev. Od teh jih v Jugoslaviji, v Banatu, živi 56. Ce bodo prišli na svoj račun, bo nanje odpadel kljub velikemu številu sorodnikov, še vedno čeden znesek. d Zapuščina v Ameriki. Dne 21. apr. 1936 je umrl v umobolnici Manhatten State Hospital v Newyorku Mihael Zidan, rojen 24. nov. 1863, baje nekje v Istri ali na Primorskem. Žena Kati mu je umrla pred 7 leti. Imel je tri otroke, o katerih ni znano, kje bivajo. Pri pokojnem Zidanu so našli sliko s sledečim napisom: »Preljubi moj ata! Voščim Vam vesele velikonočne praznike, da bi jih še mnogo let srečni in zdravi doživeli ne v tujini, ampak doma pri svojih, to Vam iz srca želi Vaš hvaležni sin Mihael!« — Zupni uradi in drugi interesenti se naprošajo, da sporočijo izseljenskemu poročevalcu banska uprave v Ljubljani potrebne podatke o otrocih ozir. dedičih pokojnega Mihaela Zidana. d Smola našega potniškega letala. Ves dan je blodilo potniško letalo Belgrad-Zagreb ono sredo okoli Zagreba, pa se ni moglo spustiti, ker je bila pregosta megla razprostrta nad Zagrebom. Ko se je letalo dvignilo v Belgradu, ni bilo nič nevarnega opaziti, vse je kazalo, da bo lep dan. Ko pa je letalo začeto leteti že v bližino Zagreba, je pilot opazil, da se megla zgo-ščuje vse bolj tam, kjer leži Zagreb. Letale je kmalu dobilo zvezo z radijsko postajo na zagrebškem aerodromu, ki je letalu javila, da je megla tako gosta, da je ni luknje, skozi katero bi se dalo varno pristati. Letalo je prijadralo nad letališče, vendar se ni spustilo. Zato je dobilo ukaz, naj odleti proti Križevcem. Kmalu za tem pa se letalo ni več javljalo po radiju. Vseh se je prijela bojazen, da se jc zgodila nesreča. Sele opolnoči so dobili vest, da je letalo srečno pristalo na livadi pri Ivanič Kloštru. Vendar pa so morali vsi na letalu prebiti noč v mrazu in 5' n, ii. sele zjutraj pa se je letalo povrnilo v reh. S tem dnem pa je bilo tudi uradno raz-gia eno, da se zračna proga Belgrad-Zagreb ukinja. Tako je prav na zadnji dan vožnje letalo melo tako smolo Okrog 5 milijonov kg tobaka so letos prouali dalmatinski sadilci. Za tobak dobe okrog 75 milijonov dinarjev. Tudi Dalmacija je bogata, samo poiskati je treba prave vire dohodku : Bober v naših loviščih. Znanemu lovcu in lastniku lovskega okrožja v Pobrežju pri Mariboru g. Zaffu iz Maribora je prišla pod puško redka divjačina. V bližini pobrežke ljudske šole ie zalotil močvirnega bobra, katerega poznajo orav za prav pri nas p sin o bogate dame, ki si lahko privoščijo njegovo dragoceno kožuhovi-no, ki jo imenujejo »Nutria«. Domovina tega glodalca je Južna Ameriki, na življenje privadili so ga pa že pred leti v Evropi, kjer ga rede na oosebnih kmetijah. Tudi v Sloveniji je nekaj takih vzrejevališč, ki so prav donosna, ker je kožuh živali sila draga stvar. Ootovo je bober, ki je imel smolo, da je prišel g. Zaffu pred j puško, ušel s take kmetije ter skušal na svojo pest živeti v svobodi. Bober je bil prav lepa, doraščena žival ter je tehtal 7 kg. Mogoče je takih bobrov že več v prostosti, kjer irnajo vse pogoje, da se razmnože. Živali niso škodljive in bi bilo prav, če jim lovci ne bi preveč stregli po življenju, saj bi z njimi v slučaju večje raz-množitve naši lovi precej obogateli. d Število tujih turistov se veča, število domačih pada. Letošnja tujskoprometna doba na našem Primorju je bila zelo dobra. Dalmacijo je obiskalo okrog 8000 ljudi več kakor lansko leto. Značilno pa je, da pada število gostov iz Jugo-slav':e, povečuje pa se število inozemcev. I še mnogo Slovencev je v Rusiji. Od časa do časa se vračajo v domovino možje, ki jih je svetovna vojna vrgla v vojno ujetništvo v dalj-n Rusiji. Doma so jih proglasili že zdavnaj za mrtve in sedaj presenečajo s svojim prihodom domače in znance. Te dni sta prispela iz Av-srrre dva taka bivša ujetnika. Filip Logožar, ki je doma iz Preloga v Medjimurju, je bil ujet leta 1915 v Galiciji. Vrnil se je sedaj z ženo-Ru-s njo in hčerko. Ivan Strugarnik pa je doma iz ( ;ba v Bački Palanki. Tudi on je bil ujet leta 1015. Na obmejni policiji je pripovedoval zanimivo pot svojega ujetniškega življenja. Bil je v raznih taboriščih, med drugimi tudi v slovitem taborišču ob Murmanski obali, kjer so gradili Nad slu italijanskih bojnih ladij bo nastopilo la teden pri paradi, ki jo bodo priredili na tast madžarskemu regentu llortyu, ki se te dni mudi v Italiji. Kakor je znano, so Italijani in Madžari veliki politični prijatelji. vojni ujetniki železniško progo. Od 40.000 mož, ki so bili v taborišču, jih je umrlo 37.000, ostalih 3000 pa so potem premestili v Sibirijo, kjer jih je dobila revolucija. Strugarnik je živel potem do svojega povratka v mestu Frunze ob n pn dninkih volitvah v Združenih državah je z velikansko večino zmagal dosedanji predsednik Roosevelt. Na sliki vidimo predsednika in njegovo ženo. ko prebirala kupe brzojavnih čestitk k izvolitvi. Italijani .ipre vidimo, lijajo sedaj Abesinijo v kolonijo, iz katere hočejo dobili kako tam grude moderne in na .. . ........nflicje »urejo (KlIUll Lil;, \(V i,:/, , [ VI Sliki avtomobilske ceste, s katerimi bo mogoč promet po tej' ogromni naravnih zakladih bogati deželi. rusko-mongolski meji ter je bil za mlinarja v velikem mlinu na kolhozkem posestvu. Pripovedoval je, da živi v Frunzeju še kakih 100 bivših vojnih ujetnikov, ki čakajo na možnost povratka v domovino. Med njimi sta dva Slovenca in sicer Martin Hrovat, nekje iz Štajerskega iu neki Siten. d Ponesrečena goljufija. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila zanimiva razprava proti posestniku Ferdinandu Bogši iz Stare ceste pri Ljutomeru zaradi dveh prefriganih poskusov goljufije. Bogši je 1. 1934 pogorela hiša. Bil je naročnik tednika »Slovenski gospodar« ter kot tak prejel od lista podporo 1000 Din, ki jo list izplača vsaKemu svojemu naročniku, kateremu zgori hiša. Bogša pa je nato izvedel, da izplačuje take podpore po 1000 Din tudi »Domoljub« v Ljubljani. Naročil se je tedaj na ta list, plačal naročnino za leto dni, potem pa si oskrbel in ponaredil potrdilo od domačega župnika in domačega žujiana, da mu je dne 25. novembra 1935 pogorela stanovanjska hiša, oboje poslal upravi »Domoljuba«, ki mu je nato nakazala podporo 1000 Din. Ko jc na tak način prišel do lahko zasluženega denarja, se je polakomnil še večjih vsot. Dne 15. marca je ponaredil dve slični listini, glasom katerih potrjujeta občina Cezanievci in župni urad v Cezanjevcih, da je zgorela hiša posestnika Jožefa Raušlina, ki je tudi bil naročnik »Domoljuba«. Raušlin pa je sosed posestnika Bogše. Upravi »Domoljuba« so se zdeli ti pogosti požari v neposredni soseščini sumljivi, pa je začela poizvedovati, kako je z njimi in na ta način se je odkrila Bogšina sleparija. Oni dan je bil zaradi tega obsojen na fi mesecev strogega zapora, pogojno za dobo 3 let. »Domoljub« pa je seveda dobil nazaj 1000 Din, ki jih je izplačal lažnemu pogorelcu d Napravite red. Ni več daleč čas, ko se bo radi bližajočih božičnih praznikov povečal promet po naših trgovinah, ko bo naraslo delo in ko bo vsaj deloma narasel tudi zaslužek. Pn nas je že navada, da si pomagajo trgovci in podjetniki v takih slučajih na enostaven način s tem, da svojemu osebju odredijo nadure. Čez dan strežejo pomočniki strankam, zvečer pa morajo urejevati trgovino, pripravljati prodajo za naslednji dan itd. Je že stara navada, da morajo nameščenci delati vsaj kak mesec, pred božičem po nekaj ur na dan več kakor sicer. Tako postopanje z nameščenci je skrajno krivično in nesocialno. Dočim toliko in toliko trgovskih pomočnikov in pomočnic ter ostali" dela sposobnih ljudi v brezposelnosti obupuj morajo tisti, ki imajo itak deio, delati več kakor so dolžni in navadno tudi več kakor morejo. Torej ne preobremenjujte osebja in pomagajte brezposelnim do koščka kruha vsaj za praznine. IZ DOMAČE POLITIKE d Narodna skupina g« sestane 10. decembra. Vlada predloži skupščini v odobri, tov proračun za leto 1937-38, obenem s finančnim zakonom. Od ostalih predlogov bodo najprej obravnavali konkordat s sv. sto-lico. Pričakujejo, da bo vlada predložila tudi zakon o elektrifikaciji države. d Naprej od zmage do zmage. Dne 22. novembra so bile občinske volitve v 269 občinah zetske banovine (Črna gora). Za volitve je bilo postavljenih 636 list, od tega jih je JRZ postavila 462, Združena opozicija 07, meščanskih list je bilo 10, JNS 12, neopredeljenih 32, bivša HSS 21, Hodjera 1„ SDK 1. Za časa volitev je bil v vsej banovini red in mir, razen dveh primerov, ki pa nista vplivala na volivne izide. Udeležba je bila na današnjih občinskih volitvah velika, ker so zanje vse politične skupine razvile izredno živahno agitacijo. Po dosedanjih izidih izgleda, da bo JRZ dobila 207 občin, to je 77 odstotkov, in vse opozicionalne skupine z neopredeljenimi 62 občin, to je 23 odstotkov. V 12 okrajih je JRZ sploh dobila vse občine. Ti okraji so: Bileče, Plevlje, Srbica, Djakovica, Istok, Prijepolje, Kosovska Mitro-vica, Orahovac, Priboj, Sjenica, Trebinje in FoČa. d Kratek pregled volitnih izidov v primorski, savski in drinski banovini. V nedeljo, 15. novembra so se vršile v primorski banovini občinske volitve v 94 občinah. JRZ je dobila 10 občin ali 10.64%, JNS 1 občino ali 1.26%, bivša HSS 75 občin ali 7959%, Združena opozicija 4 občine ali 4.25% in neopredeljeni 4 občine ali 4.21%. V savski banovini so bile volitve 22. novembra v 111 občinah. Po dosedaj znanih izidih je dobila JRZ 40 občin, bivša HSS 52 občin, bivša KDK 7 občin, skupina Hodžere 2 občini, bivša SDS 1 občino, JNS 1, neopredeljeni 3 občine. Izid iz petih občin še ni znan. Pri nadomestnih volitvah v drinski banovini je dobila JRZ vseh 6 občin. V Sloveniji sta volili zadnjo nedeljo dve občini. O zmagi JRZ v Logu pri Brezovici smo že poročali. V občini Pesnica pri Mariboru je bila samo lista JRZ. d Dobili so nezaupnico, a ne odložo mandata. Zadnje občinske volitve so se tudi po Hrvatskem izvajale v taki svobodi, ki jo komaj še pomnimo iz nekdanjih časov in ki so vsakomur jasno odkrile, kje je tisti politični činitelj, ki mu v demokraciji pravimo »narod«. Zato pravi »Hrvatski dnevnik« o teh volitvah: »Komaj je minulo leto dni od državnih volitev, pa smo že doživeli novo ftudo. V majhnih občinah, ki imajo nekaj tisoč ljudi, je HSS dobila več glasov, kakor pa so jih ji priznali leta 1935 v celem okraju. ( iospoda, za katero se je menda narod pred letom dni kar pulil, se tokrat niti pokazala ni. Na temelju rezultatov, ki jih je dal Jev-tič proglasiti, imajo njegovi sedanji in bivši ljubljenci »mandate« in nastopajo kot »zastopniki« naroda, sedanji rezultati pa stvarno kažejo, da ne predstavljajo nikogar, razen samega sebe in tistih, pod katerih vodstvom so. Ce te volitve ne bi prinesle nič drugega kakor to, da so na tako drastičen način strgale kopreno z neke velike laži, bi bilo dovolj, da se udeležba pri občinskih volitvah ne sni)?, ir a za odvišno. Zdaj torej ne gre za pristojnost občin, ampak za to, da se je vsaj v tej obliki moglo pokazati, koga predstavljajo tisti, ki jih ni narod izbral. Ti rezultati nam dajo dovolj povod« za raz- mišljanje, kako žalostna je vloga tistih, ki ponarejajo narodno vbljo in čeprav m bili že obeleženi kot ponarejevalci, so še vedno drznejo obnašati kot mandati, daai nimajo mandata.« d Junak se »ie umakne % bojišča. Notranji minister francoske vlade socialist Salen-gro si je s samomorom pretrgal nit življenja. »Delavska politika« pa pravi, da je »padel kot žrtev boja delavstva s fašizmom in ne samo kot žrtev za francoski delavski razred, ampak za svetovni prolebirijat.« Temu čudnemu poročilu pa je dala naslov: »nova žrtev fašizma«. Sedaj bo torej vsega kriv »fašizem«: če hribovska vas nima učitelja in jim oblast nekoga pošlje, je to »žrtev fašizma«, Je ga pošlje v mesto, kjer bo na vse zadnje še jetiko dobil, je zopet »žrtev fašizma«, če bo zima huda, bo tega kriv fašizem, če bodo poplave, bo to sad fašizma, vse križe življenja bi socialističen tisk rad prevalil na fašizem. K gornjemu članku pa pravimo — ne da bi se spuščali v duševno ozadje tega samomora — samo tole: Proletarijata v Franciji je veliko, svetovnega proletarijata pa še več in junak bi zlasti v današnjih časih, ki za proletarijat niso rožnati, iz ljubezni do teh revnih tisočev in milijonov vztrajal na bojišču do mučeniške smrti, junak se ne bi s samomorom ognil boju za »svetovni proletarijat;. NESREČE JI VODILNI SLOVENSKI KATOLIŠKI DNEVNIK, fti! V OUHU KATOLIŠKE AKCIJE. STANI NA MESEC 25 DIN. PrtlTE, m VAM PCSUSJO NEKA) §nmw srezplacno na o@im NASLOV: »SLOVENEC«, UUBUANA, JUSOSIOVANSKA rSSiABNA, d Tudi v mestih bomo kmalu volili. Minister Dragiša Cvctkovič je pred svojim odhodom na agitacijsko potovanje v vardarsko banovino sprejel časnikarje in jim tako izjavil. S tem vprašanjem se bo vlada bavila takoj, ko bodo končane občinske volitve v vseh banovinah. Minister Cvetkovič je označil tudi dosedanje volitve s tem, da se je jasno pokazala narodova volja. V Srbiji je povsod prodrla z veliko večino JRZ, na Hrvatskem pa liste dr. Mačka. Po njegovem mnenju more le sporazum med tema skupinama dovesti do popolnega uspeha in do ustalitve razmer. d Edem prvakov bivše Sam. «5eru. stranke, Milan Pfibičevič, je zbolel in je moral oditi na zdravljenje na Golnik. Do sedaj je ležal nekaj tednov v zagreški kliniki. Baje njegova bolezen ni nevarna, vendar mu je potrebno temeljito zdravljenje takoj spočetka. d Občini Kranj in Primskovo bosta po- 1 slej združeni v novo občino Kranj s sede- j ženi v Kranju. \ d Učiteljsko združenje naj bo samo sta- : novska organizacija. Tudi hrvatski učitelji so se pridružili sklepom novosadskih učiteljev, ki zahtevajo, da se politika odstrani iz šole in učiteljsko združenje obdrži ie kot stanovska organizacija. Dalje so izjavili, da odobravajo sedanje delo šolskih oblasti in zahtevajo stalnost. Lepo! Samo to se nam zdi zanimivo, da Učiteljska društva poudarjajo svojo nepolitičnost najraje takrat, kadar je na vladi dr. Korošec, dočim v drugih slučajih tega nc moremo trditi. d V trebuh ga jo brcnil. Oni dan so bili ljubljanski poklicni reševalci pozvani v Pi-j javo gorico, kjer se je pripetila huda nesre-; ča 42 letnemu kmetskemu posestniku Jane-j zu Pristavcu. Pristavec je imel opravka » I svojimi konji. Konj pa ga je med delo^i brc-; nil močno v trebuh tako, da se je Pristavec j zgrudil. Dobil je hude notranje poškodbe, ki i so tembolj nevarne, ker je Pristavec že po-I preje imel kilo. d Nevarno je pritisnil k steni dvovprežni I voz 30 letnega hlapca Miho Kneza v Mariboru. Nezavetsnega so pripeljali ponesrečen-i ca v bolnišnico. d V vodnjak so je vrgla 42 letna Alojzija Steflio, posestniesa v Špičniku pri Sv. Juriju ob Pesnici. Izvlekli so jo utopljeno. d Na bajonet se je nasadil. Svoje življenje je končal na orožniškem bajonetu v To-tovcu pri Cakovcu mlad faut, ki so ga zaradi mnogih pregreh iskala razna sodišča, med njimi tudi celjsko. Orožniki so za njim dolgo stikali in ga nazadnje pred dnevi zalotili v njegovi rojstni hiši. Ko je fant videl, da mu ni rešitve, je skočil pred hišo in hotel z drz. nostjo premamiti orožnike za trenutek, v katerem bi se jim izmuznil. Toda na njegovo nesrečo se to ni zgodilo, ko je skočil proti enemu od orožnikov se je s trebuhom1 nasadil na bajonet in si ga razparal. Na bajonetu jo tudi izdihni! d Drog se je pod njim prelomiL Dne 8. I" vembra se je na Jesenicah ponesrečil elektrotehnični delavec Avgust Noč, zaposlen pri poštnem ravnateljstvu. Ko je plezal na brzojavni drog, da bi popravil napeljavo, se je pod njim prelomi! drog in Noč je padel na tla ter obležal s hudimi notranjimi poškodbami. Kljub takojšnji zdravniški pomoči in takojšnjemu prevozu v bolnišnico pa Noču ni bilo več mogoče rešiti življenje ter je po večdnevnem trpljenju umrl. d Po nesreči ga je obstrelil. Iz Slovenj-gradca je prišel v ljubljansko bolnišnico 73-letni gozdni delavcc Franc Pečnik. Pečnik je bil get-njač ono nedeljo pri nekem lovu okoli Kotlova pri Slovenjgradcu. Na lovu pa ga je neki slo-vcnjgraški lovec po nesreči obstrelil. Pečnik je dobil več šiber v telo. d Na kolesu se je peljala te dni Jožefa Vi-žič iz Zg. Radvanja pri Mariboru. Zvrnila se je v obcestni jarek in pri "padcu tako pobila na glavi, da ie v bolnišnici umrla. d Devet kmetov v valovih Save. Devet kmetov, ki vozijo v Zagreb vsako jutro mleko, je po svoji vsakodnevni navadi zasedlo čoln, da se prepeljejo preko Save. Izredno gosta in neprodirna megla pa jim ni dovoljevala razgleda preko reke, niti po reki sami. Sredi toka pa je čoln nenadoma zadel v pilota, ki jih je na tistih mestih več, in se prevrnil. Vseh devet je padlo v mrzlo Savo, trije od njih so našli v valovih Save smrt. Ostali pa so se rešili s težavo. Nad dve uri so se borili z valovi in se z zadnjimi napori oprijemali pilotov sredi reke. Šele potern so jih ljudje rešili iz objema ledenomrzle Save. Enega od njih so morali prepeljati v bolnišnico, ker je ves prezebel in prehlajen, da bo prav težko ostal pri življenju. Vse pa je rešil stari kmet Haluga, ki se ni zbal valov ter je pohitel s čolnom na pomoč. V Mičevcu, odkoder so bili vsi nesrečniki, je ta strašna nesreča povzročila veliko bolest. Katoliško časopisi«! ps j« sreji. 0*1 tega časopisja prilafeisjji« velikih stvari. (Pij X!.) RAZGLED PO SVETU v Bratomorno klanje v Španiji Začetkom preteklega tedna je nacionalistični general Franco obvestil vse vlade, naj odstranijo svoje ladjevje iz raznih španskih pristanišč, zlasti iz Barcelone, ker namerava nacionalno bojno brodovje barcelonsko pristanišče blokirati in Barcelono bombardirati. Ta ukrep generala Franca je bil potreben, zakaj rusko-sovjetske ladje so vedno v večjem številu prevažale baš v barcelonsko luko ne samo živila, temveč tudi dobro oborožene inozemske prostovoljce in velike množine slreljiva za špansko rdečo vlado. V zadnjih bojih pred Madridom ima nacionalistična armada skoraj izključno opravka s francoskimi, ruskimi, belgijskimi in drugorodnimi prostovoljci, ki v bojih uporabljajo zlasti sovjetske tanke, zračne bombarderje, lovce in kakor se že imenuje strašno moderno orožje v zraku in na suhem. Zaradi blokade Barcelone po nacionalistih protestirata Francija in Anglija, pa bo menda ostalo le pri protestih, zlasti če bodo obojestranski vojni dobavitelji z blokado tudi kaj profitirali. Naši marksistični pa tudi nekateri drugi listi pretakajo debele solze, ker je v bojih pri Madridu že padlo precej nevojakov. Pravijo, da je Madrid nerazčiščeno mesto in da bi zato armada generala Franca morala nastopati bolj obzirno. Pa glej, marksistični listi sami poročajo, da rdeči ne branijo le posameznih ulic in hiš. ampak celo vsako nadstropje si morajo beli priboriti v krvavih spopadih. Rdeči so ves Madrid spremenili v eno samo mogočno trdnjavo, zdaj bi pa hoteli, da | ITALIJA s To in ono. 2000 delavcev, zbranih večinoma po Julijski Krajini, je odpotovalo IS. novembra iz Trsta na delo v Abesinijo. — V De-vin je prišel za župnega upravitelja Viktor Stanič iz Ukljan pod Višarjami. — Bivši hrvatski konvikt v Pazinu so začeli preurejati in dobi italijanski značaj. Pazinska občina je v ta namen izdala 250.000 lir, osrednja vlada v Rimu pa prispeva v označeni namen pol milijona lir. — 60.000 lir je nakaza! Mussolini za popsavo frančiškanske cerkve v Idriji. — Za krajevnega tajnika fašistične stranke v Grgar-ju pri Gorici je imenovan dr. Alojzij Vižintin. — Pri zidarskih delih na viaduktu v Solkanu ob Soči se jc smrtno ponesrečil 51 letni Martin Mrak. AVSTRIJA s Drobiš. Pokopali so Jurija Lesjaka iz Kneže in 76 letnega Matevža Glabonijata. — Ma Djekšah so položili v grob Marijo Vidov, sik in 84 letnega Lovrenca Vrhovnik. — Na Vinogradih so zagrebli Pušnikovo mater. — V Klančah pri Galiciji je odšel v večnost BI letni Lesjak Anton. — V Maloščab je zaspala v Gospodu 66 letna Liza Truppe. — Nedavno je bil pogreb Koeijankovega Tev-teja, nato je sledila smrt 86 letnega Franca Gasparina. — V Libučah so položili k več-»emu počitku 81 letno Heleno Starej. — Ce-8' . nacionalisti to trdnjavo puste lepo na miru. Vsem tem je nacionalistčni general Astraj z govorom v radiu jasno povedal, da morajo biti vsi deli Madrida, kjer se zbirajo rdeče čete, uničeni, saj je to zelo močna dva kilometra široka fronta. Ko to pišemo, so nacionalisti zavzeli nekako tri četrtine madridskega mestnega ozemlja. Utrdili so se severovzhodno od reke Mauzenares v takozvanem vseučiliškem naselju. Pišejo, da je prekoračilo ravnokar imenovano reko že 30.000 Francovih vojakov. Najbr5e bi bil Madrid ie v celoti zavzet, če bi zadnje dni ne preprečilo uspešno delovanje aeroplanov veliko deževje. Ko to pišemo, pa se je menda vreme v Španiji zvedrilo in Francovi topovi grmijo dalje in aeroplani vrše svojo krvavo nalogo. Angleški časopis »Sandej Tajms« piše, da bi za generala Franca, ako. ne zavzame Madrida v enem tednu, utegnil nastati na bojišču težaven položaj. Časopis trdi, da imajo nacionalistične čete z zapadnim ozadjem še slabe, negotove zveze in da se približuje zima in da bi ne bilo pametno, če Franco žrtvuje za Madrid, ki bo nazadnje le kup razvalin, svoje najboljše čete. Mi pa pravimo: Franco že ve kaj dela. Vrhovno poveljstvo nacionalističnih čel poroča, da so rdeči iz Madrida na vsem bojišču izvršili protinapade, a so bili povsod krvavo odbiti. Beg tisočev ljudi iz Madrida, kakor tudi odhod ameriških državljanov iz Madrida in Valencije dokazuje, da končni padec rdečega Madrida ni več daleč. lovska občina je pozvala hišne posestnike in stavbenike, naj v od pomoč stanovanjski krizi nazidavajo poslopje. Občina je za nazidave namenila gotovo vsoto. — Celovški mesarji so znižali ceno za meso za 14 grošev, ker je bil znižan prispevek za mestno klavnico. — Pri Labudu so našli v gozdu okostnjak. Pozneje so ugotovili, da je okostje 25 letne hčerke posestnika Rpuscha. Reva se je v juniju t. 1. izgubila in bržkone od onemoglosti umrla. — V Zopračah pri Vrbi je umrl posestnik Peter Dovjak. — Na Bregu pri Pliberku je umrl 97 letni Brežnikov oče. Služil je vojakom pod Radeckijem. — Na Čajni pod Do-bračem je umrl posestnik in krojač Andrej Fischer. AMERIKA s Rasno, Slovenec R. Tomec je imenovan za policijskga načelnika v Bivvabiku Minn. — V Bradley III. je umrl John Drašler iz Dola pri Borovnici. — V Morris rudniku v Hibbing Minn sta bila ubita 43 letni Josip Kern in 42 letni Peter Sajevic iz Chisholma. — V Shebogoanu Wis. ie preminula Marija Golob. — V Pitsbur-gu je umrl 50 letni Gašper Brkovec z Vinice na Dolenjskem. — V Jolietu IU. je odšel v večnost 51 ietni John Simonič. -- V Clevelandu so djali v grob 67 letnega Johna Marolta iz BV j ške police pri Ložu. — V Clevelandu je na ' veke zatisnil oči Oto Tekavc iz Kleč pri Ljub- ' ijarti. — Nagle smrti je umrl v Genevi O. 64- j Najimenitnejši trg v italijanskem Klinu. Kjer s« vrše vse parade, ac je imenoval doslej Hencžki trg (Piazza Venecija). Sedaj so ta tr« prekrstili v Trg fašističnega cesarstva in so ta krst praznovali z veliko parado fašističnih čet. letni Andrej Žnidaršič iz Podkrke na Notranjskem. — Blizu mesta Kraun Pa. so naili v gozdu obešenega Nika Ccrneta. — Umrl je starosta Slovencev na Caluiaetu 78 letni Josip Grahek iz Doblič pri Črnomlju. — V Gilbertu Minn. so pokopali 93 letno Marijo Gorše. — Država Pennsylvania je končno tudi sprejela starostno pokojnino. Računa se, da bo državo veljala pokojnina nekako 2,000.000 dolarjev vsak mesec. Najmanj 95.000 nad 70 let starih mož se bo takoj priglasilo. Starostna pokojnina bo znašala v Pennsylvaniji 21 dolarjev (okrog 800 Din) na mesec. Sedaj je že 37 držav v ameriški zvezi, ki so odobrile starostno pokojnino. — V Braddocku Pa. je umrl 56 letni Frank Kvartuh iz Crnice pri Kostanjevici. — V Wittu III. je preminul 67 letni Matija Strmec iz Dobernič pri Novem mestu. — V bolnišnici v Gallup, New Mehiko, je preminula 67 letna Neža Gantar iz Stare vasi pri Žireh. — V Chikagu 111. je odšla v večnost Neža Gjorkos " Srednje Bistrice v župniji Črensovci. — VHib-bingu, Minn., se je ustrelil rojak Blai Gorše. Rojak John Povše ga je nsšel mrtvega s kro- BANKA BARUCH IS, »hc Alber. Parb (f") 0«fpr«res»|;» dicflMr v {«6|0®I«VH» nsjbilrej« in po a»|holJšem dnevnem kuriu. Vrši vse Oanirie posle najkulantneje PoStni uradi t Belgiji, Pranaiji, Holandiji in Lukseffl-burgu spre eroajo plačila na oaie tokovne račun«. mmjua m«4-m kramto. msuat »• iu;-w mt. mi** W,U; II1S-M MMrtt I^TKSS««™«. Ml fia zahtevo pošljemo breiplučno uažs ček. nakaznic® > DOMOLJUB«, dne 25. novembra 1038. stran 745 pod omovTNI glo v prsih na tleh sobe, ko je prišel k njemu na obisk. Gorie je pustil pismo v slovenščini, v katerem pravi, da se je naveličal življen:a. Zapustil je veliko družino, enajst otrok, toda zadnje tedne je živel proč od nje. — V Colo« rado Springs so pokopali 62 letno Franco Pir-nat od Št. L&mberta pri Litiji. — V Ročk Springs, Wys., je zapustil solzno dolino 51 letni John Doiinar iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko. — V Somersetu Col. je umrl na pljučnici 71 letni Anton Majnik iz Dobravčeve pri Stari vasi pri Logatcu. — V Reutonu, Pa. so djali v grob 39 letnega Ludvika Bogataja iz Žirov. — V Darragh, Pa., je bi! v premogokopu ubit 02 letni Jože Boltič iz Drage pri Liliji. — V Clevelandu je umrl 59 letni Ignac Trebič, iz Gorič pri Moravčah. — V Moon Runu, Pa., je preminula za poškodbami, ki jih je dobila pri neki avtomobilski nesreči 54 letna Frančiška Troha roj. Dolenc iz Rovt na Planinah. — V Wilwaukee je umrl v bolnišnici Ferdinand Koren iz Drežnice nad Kobaridom na Primorskem. DROBNE NOVICE Za vzpostavitev monarhije v Avstriji, oz. v Madjarski, se je baje izjavil Mussolini. Cesar Italije (ne Abesinije!) se bo imenoval po najnovejših vesteh italijanski vlad r. Zlato tihotapijo iz Francije v Nemčijo. Pogodbo, naperjeno proti boljševiški Rusiji, sta menda i odpisali Nemčija in Japonska, Ogromno pomorske trdnjave gradi Nemčija ob Kielskem kanalu. Danska bo čisto pod oblastjo teh. 40 urni delavnik »vede francoska gradbena in tekstilna industrija. V Park j« priUSo sovjetsko letalsko odposlanstvo. Angleško notranja posojilo (2500 milijonov dinarjev) je bilo podpisanih v dveh urah. Ne spoznanje - zmota (M. M. v Polju.) Zadnja občinska seja je trajala več kot B ur. Sprejet je bil proračun za 1936-37. Ker za enkrat ni bilo drugega izhoda, so nekoliko spremenili občinske davščine, na pr. na meso, vino in ples, saj bi drugače morali zvišati doklade na zemljiški davek. Vse kaže, da ne pridemo n» zeleno vejo, dokler ne bo prevzela Izvrstno sto a papirnica vsaj delno amortizacijo šolskega dolga. Pri seji bo trije marksisti jasno pokazali, kaj so: niso se hoteli pridružiti molitvi, ko je zvonilo angelsko češčenje ln so nalašč obsedeli in se nato s svojo neolikanostjo Se v »Del. Politiki« pobahali. Torej ne samo proti »klerikalcem«, ampak tudi proti molitvi, proti Bogu so nekateri marksisti, ki so jim zaupali svoje koristi z glasovanjem pri volitvah tudi nekateri verni dclavci. — Preteklo nedeljo je priredila marksistična »Vzajemnost« v Zalogu novo igro »Spoznanje«. Napisal jo je domačin in moramo reči, da se je potrudil. Vsebina pa je seveda navaden socialdemokratski agitacijski »šlager«, za katerega se bodo morda navduševali mladiči, ki so malo ali nič poučeni o modernih načelih prave in stalne ureditve delavskega vprašanja, ampak tiče trdovratno z vso svojo miselnostjo v zastarelih Marksovih in Ljeninovih revolucionarnih, za resnični blagor proletarijata tako škodljivih nazorih. Ko pride čas, ki — upamo — ni več daleč, ho samoupravno slovensko ljudstvo, hresi marksističnih hujsjračev in nergačev uredilo tudi delavsko vprašanju tako, da slovenskemu proletarcu ne bo manjkalo ne dela ne jela. Treba pa ho korakati skupno s kmetsko večino slovenskega naroda, kar bodo brez dvoma storili vsi pošteni delavci, ki še kaj drže ha slovenstvo in na vero očetov Kaj pa drugi? Za nepoboljšljivce veljajo Cankarjeve besede, naslovljene na pokojno Avstrijo: Pustite jih, naj utonejo v lastnem blatu. Mi iskreno želimo, da bi žalostna usoda ne zadela nobenega delavca iz naše obširne občine in da bi tudi zaloški nadarjeni pisatelj »Spoznanja« kinalu resnično spoznal, v katerih vrstah je mesto poštenemu slovenskemu delavcu. Iz faznih krajev ftpltalit. Prvo adventno nedeljo bomo praznovali 200letnico naše farne cerkve. Dopoldne bo dvojna služba božja ob 6. in 10. z leviti. Popoldno bo procesija, katero bo vodil g. kanonik Rihar is Kamnika. Na to slovesnost se bodo župljani pripravili z duhovnimi vajami, katere bo vodil gosp. svetnik Žust Jakob iz Cerkelj od 25. do 29. novembra. To sporočamo sosedom in častilcem sv. Antona puščavnika. Dolenjske Benetke, Toliko novic se je nabralo, da jih moramo sporočiti. Oživela je »agrarna«, čeprav nekaterim ta reč nič kaj ljuba ni, ker se boje, da ne bi prišli na dan njihovi grehi. Farov-ška loka še zdaj nekaterim ne da miru; strašno jih bode, da so z njo pogoreli. Seveda so to le tisti, ki strašno škile k svojim tepenim bratcem v Španiji in si zele, da bi se še pri nas tako klali. Duhovnik jim je trn v peti in ga ne morejo videti, ker je klicar resnice. Poslanec Mravlje so tudi hoteli zadnjo nedeljo oznanjati svoj evangelij. Nekateri so od njega veliko upali, da jim bo vlii zgubljeno upanje, a gospod poslanec so se kar med potjo premislili, češ, da ne utegnejo priti k nam, ker morajo brž v Belgrad. tn z borovanjeni ui bilo nič in s pričakovano pijačo tudi ne. — Nekateri bi radi kar komunisti postali. Na vso moč jim je všeč Marksova kost. Mislijo, da bi potem zginila s sveta kriza in bi se v izobilju kar kopali. Ko bi li ljudje hoteli poslušati pametno besedo, bi sprevideli, da je vprav Kristusov evengalij up revnih, ko bi le ljudje pustili, da bi prišel povsod do veljave. — V največji vasi v občini, v Ore-hovcu, gradijo kanalizacijo. -Vas stoji skoraj sredi hudournika, ki napravlja taka razdejanja, da kar ni bilo več mogoče trpeti. Vsi pošteni vaščani smo hvaležni županu Likarju, ki se je zavzel za našo vas. Smešno pa je, da utehateri tako koristno napravi kritizirajo, pač le radi tega, ker to delajo »klerikalci« Smešno, pa tudi ne preveč častno! — Spomnili bi radi še na nekatera nujna (popravila potov. Saj nekatera že niso bila temeljito popravljena 25 let. Uboga živina I — In še na tisto RAZNO Lokomotiva, katero ženejo sončni iarki. V Wa-slnngtonu je razstavil ameriški konstruktor Abbot lokomotivo, ki nima para na svetu. Lokomotivo ne žene ne para in nc elektrika, marveč sončni žarki. Namesto običajnega kotla ima ta čudni stroj pripravo, ki lovi 6onine žarke in pretvarja njihovo toploto v sik), ki žene kolesa. Pomanjkljivo na stroju je to. da dosega le srednjo brzino in zamore tefi samo, čc sije soncc. Kratki valovi proti kačjemu piku. Kakor vemo, uporabljajo zdravniki kačji strup proti nekaterim živčnim boleznim. Tudi sicer je kačji strop dokaj iskano zdravilo v medicini. Zdaj pa poročajo iz Pariza o zanimivih poskusih, ki so jih delali v tamošnjem Pastcurjevcm zavodu s kratkimi valovi. Poskušali so namreč, ali sc dajo kratki valovi uporabiti za zdravljenje kačjega pika. Kakor poročajo, so ti poskusi dobro uspeli. Koliko zemlje je obljudene. Skoraj devet desetin celoine zemeljske površine, všteta pri tem tudi norja, puščave in gouov- W Hauff - l O.: PravVice Sultan je sel sam k svojemu sinu in ga prosil, naj se vda muham svoje matere, ki želi pač na vsak način videti kaftan iz njegove roke. Dobremu Laba-kanu se je smejalo srce od vesolja; če ni drugega kakor samo to, si je mislil, bo gospa sultanka kmalu imela svoje veselje nad menoj. Priredili so dve sobi, eno za princa, drugo za krojača; tam naj pokažeta svojo umetnost. Vsakemu so dali zadosti svilenega blaga, škarje, šivanko in sukanec. Sultan je bil zelo radoveden, kako bo neki izgledal kaftan, ki ga bo njegov sin spravil skupaj; pa tudi sultanki je bilo srce nemirno, ali se ji bo pač posrečila zvijača ali ne. Dva dni so določili obema sa njuno delo; tretji dan pa je dal sultan poklicati svojo ženo. Ko je prišla, pošlje v oni dve sobi po oba kaftana in ujiju izdelovalca. Zmagoslavno vstopi Labakan in razprostre svoj kaftan pred sultanom, ki ga strme gloda. »Poglej, oče,< je dejal, 5 poglej, čestita mati, ali ni ta kaftan prava umetnina? Z najspretnejšim dvornim krojačem grem stavit, da ne naredi tako lepega kaftana.« Sultanka se je smehljala in se obrnila k Omarju: »In kaj si ti spravil skupaj, moj sin?« — Nejevoljen vrže le-ta svileno blago in škarje na tla. »Učili so me konja krotiti in sabljo sukati in moja sulica zadene na šestdeset tečajev svoj cilj — toda umetnosti šivanke so ini tuje, bile bi tudi nevredne za gojenca Eifi Beja, vladarja iz Kaire.« >0, ti pravi sin mojega gospoda I« zakliče sultanka. >0, da bi te smela objeti, te sina imenovati! Odpustite, moj soprog in zapovednik,« pravi potem, obr-nivši se k sultanu, »dn sem to zvijačo proti Vam uporabila. Ali še ne uvidite, kateri je princ in kateri krojač? Zares, kaftan je prekrasen, ki ga je napravi! Vaš gospod sin, in rada bi ga vprašala, pri katerem mojstru se je izučil.« Sultan je sedel globoko zamišljen in je nezaupno pogledoval zdaj svojo ženo zdaj Labakana, ki je zaman skušal skriti rdečico in zmedenost, da se je tako neumno izdal. >Tudi ta dokaz ne zadostuje,« pravi, »Toda vem za sredstvo, da spoznam, ali sem prevar-jen ali ne.« Zapove naj mu pripeljejo njegovega najhitrejšega konja, zavihti se nanj in odjezdi v gozd, ki se je začenjal nedaleč od mesta. Tam je prebivala, kakor je pripovedovala stara pravljica, dobrot Ja vila z imenom Adolzaida, ki je že često pomagala s svojim svetom kraljem njegovega rodu, kadar so bili v stiski; tja je hitel sultan. Sredi gozda je bila jasa, obdana od visokih ceder. Tam je baje stanovala vila in le redkokdaj je prišel umrljiv človek tja; kajti nekak strah pred tem krajem so imeli ljudje že od nekdaj. Ko dospe sultan tja, razjaha, priveže konja k drevesu, stopi v sredo jase in zakliče s povzdignjenim glasom: »Ce je res, da si ii mojim očetom, kadar so bili v stiski, dobrotno stala ob strani s svetom, ne zavrzi prošnje njihovega vnuka in mi svetuj, ko je človeški razum prekratkoviden.« Korpaj je izgovoril zadnje besede, se odpre ena izmed ceder in iz nje stopi s tenčico zastrta žena v dolgem belem oblačilu. >Vem, zakaj prihajaš fe 8> staro in trhlo brv, ki gre tel potok Studeno na pešpoti od pokopališča proti Oreliovcu in gradu, bi rad spomnil Saj star« ionice čez ta mostičck tako rekoč |X> štirih plezajo. Vzemimo se skupaj, da i Kitno bolj vesf !i in brez skrbi hodili k sornini mašam! — Pa še eno veselo novico imamo; vesel je lio tudi g. Hlndnik tam v Argentini: prosvetno društvo slavi svoj preporod s tem, da je ustanovilo odsfk mladih fantov. Mladiua, šoli odrasla, ki usmerjaš korak v življenje, pridi v naše prosvetno življenje, v svoj »Mladinski krožekt, ki naj bo ves tvoji Mladi fantje, vsi pod Kristusov prapori Trebnje. Letošnje leto postaja za trebanjsko dolino precej usodepolno. Imeli smo doslej množico nad osemdesetletnikov, katerim je načeloval njihov »general« GospodariČev Tone iz Primštala g svojimi 95. letL Ta je pa letos o Vseh svetih odšel v večni penzijon, ko je dopolnil 95 let in 8 mesecev. Bil je ves čas velik duševni in telesni korenjak, da mu ni bilo para. Niti dva dni ni bolehal. V večnost ga je spremljalo kar 24 so-toranov-veteranov, ki so letos umrli s 70 do 90 lett. Njihove vrste so s tem razredčene, vendar pr, kljubuje vsem težavam Se močna četa starih korenin obojega spola. — Tudi sicer doživljamo tu važne spremembo. Da se dela Šentjanž - ševniška Seleznic«. ni še v Trebnjem posebnih znakov, spre-menila pa bo trebanjsko dolino v pvav mnogem 1 ®ziru, ko bo stekla. — Na Ponikvah pomagajo td»j neiti-tokrat iviti Temenici, da bo hitreje od-tekrda in ne več poplavljala naših njiv in travnikov. Zato ji čistijo nekaj požiralnikov. — Elektrika prihaja k nam. A neznansko počasi, prav po polževa Morebiti se te te počasnosti naučila pri Višniegoiskemu gospodarju. Dela velike priprave, zasvetiti pa kar še noče. Med potjo ji je emanjkalo »'pagec. Kdor jo sreča kje med potjo v Trebnje, naj jo malo zapodi proti Trebnjem. Drugače bo prišla preveč oslabela in ostarela. Hi-lico smo ii že naredili, da se bo v njej počila in obnovila. Ker ie pa zelo no bel gospa, smo ji naredili večjo in lepi« hišo pred trebanjskim gradom, manjSo pa pri Dol. Podborštu, tretjo dobi pa drago leto. Od nje pričakujemo, da bo pripeljala s seboj še razne strice In tete, ki dobo našim ljudem dali dobrega zcslutka. Le judovske Hefete ae bojimo ia jo Se kat naprej odklanjamo. — Pretekle dni smo imeli po vaseh pometike. Namen teh je bi! »lasti moški svet opozoriti n« velike naloge, ki čakajo povečano trebanjsko občino v bodočnosti, obenem pa dati ljudem priliko, da izberejo svoje ogledne može, ki bodo po občinskih NOVI GROBOVI d Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe ne vid ram n« spanje... V Zagrebu je umrl znani lekarnar v Donji Stubici Evg. V. Feiier, — V Celju je preminula hotelirka g. Alojzija Bernardi roj. I>eon. — V Mariboru je izdihnil višji stražnik v p. Tomaž Komac. — V Križah na Gorenjskem je mirno v Gospodu zaspala soproga trgovca in gostilničarja Tončka Zaplotnik. — V Celju je odšel v večnost lelezniški zvaničnik v p. Ver-bach Ivan. — V Ljubljani so umrli: vdova po rudniškem poduraduiku Agata Persoglio roj. RuUnik, dijak lil drž. real. gimnacije Milan Bernot, Alojzij Payer, železniški uradnik v p. Kokolj Ivan, tiskarski strojnik Ivan Frece, zasebnica Ana Stupica in Marija Krek. Kaj počivajo v miru I volitvah vteli vajeti » roke. Vsi vemo, da v letih nasilja ni Slo vse prav. Zato bo treba nioi, ki bodo nesebično vso moči zastavili, da se občina ifkoplje iz težkih razmer. Na teh sestankih je vladala lepa harmonija. Večinsko načelo je povsod obveljalo brez ozira na osebnosti. Na podlagi teh se je sestavila kandidatna lista, ki je tako najtoč-nejši izraz ljudsko volje. Kaj bodo naši »prija-telji« ukrenili, to se bo šele videlo. Zaenkrat širijo samo povelje: Ni treba Iti volit, ker bo itak ta izvoljena! Čudno! Ko je pa Živkovič nastopil tudi s samo eno »državotvorno* listo, »o pa vpili, da je vsak, kdor ne gre volit, sovražnili države in ga je treba uničiti. Na drugi strani se pa čuje, da iščejo med našimi vrstami ne*adovo!jneže, da bi a temi zmaSili »gospodarsko* listo. Širijo p«. tudi vsemogoče vesti med ljudi, da bi naredili zmedo. Vsak, kdor Sa s svojimi možgani misli, naj dobro preudsri, ali t: o j se Se tako dela z ljudskim denarjem, kakor »e Je, ali naj Se naprej eni plačujejo in BKrife, drugt pa s trdo pesvjo komandt-rajo!? Ljudska lista je sestavljena po vaši volji. Pokažite, da je res vaša s tem, da jo vsi do zadnjega v vsaki vasi volite I Sr. Lakniee. Dne 1P. novembra je umrl Frane Rapuš v 86. letu starosti. Zadnja tri leta je bil velik revež. Priklenjen ie bil ua bolniško postelj in vdano trpel kljub skrbni postrežbi sina in vnukov. Rajnega so ljudje radi imeli, «aj jih je tnal zlasti s svojimi šalami nemalokrat spraviti v do-bro voljo. Naj mu Bog vse bogato poplačal Ostalim izrekamo naše sožalje! Buka pri Krikom. Elizabeti« semenj na Kaki je Se o-l nekdaj za trtfovce dobra žetev. Pa bi bilo prav, da bi se oni, ki imajo od tega največ koristi, zavzeli, da bi Kaka dobita Se par seinnicv. — Naš župan je bil v prešlem tednu z deputacijo sprejet pri banu v občinskih zadevah, pa ga naprosil tudi za pomoč najbedneJSim v zimskih mesecih. — V Zabukovju je pretrgala sfhrt življenjsko nit posestniku Francu Zoreu. Podlegel je bolezni, ki ga je mučila ža izza svetovne vojne. Tihemu iu mirnemu možu blag spomin! 8 v. Gregor. Novost pri nas je popolnoma prenovljena župnijska cerkev, zunaj in znotraj, t zvonikom od vrha do tal. ZvHSilo ee je vse po navodilih in nasvetih konservatorja dr. Steleta. Slikar Železnik Peter je v prijetno skladnih barvah prenovil cerkev in zvonik, osvežil »liko velikega oltarja, sv. Gregorija, umetnino slikarja Mateia Langusa in sliki sv Družine in sv. Antona Pad. v cerkvi. - V prijetno barvano cerkev je pa start mojster, pozlatar Oiitzl Kare! pričara! nebeško lepoto. Čarobna je skupina velikega oltarja. Samo, kar je treba, brez vsake navlake. Oltarna slika v kiasnem okvirju mojstra Rovška, oltarna miza z pozlačenim tabernakliem in dvema keruboma v nebeško lepi obleki. Križev pot, e okviri iste ! :sr ve kot ie okvir glavne.slike, je živ venec, ki izha a iz velikega oltarja in se zaključuje spet v njem. Tudi vse drugo v cerkvi je zdaj okusno prenovljeno. Res kot nevestica je zdaj naša cerkvica. Zdi se nam, da se to tudi spodobi za to, ker je naša cerkev edina župnijska cerkev v Škofiji posvečena sv. Gregoriju, patronu našega višjega pastirja. V nji se vrže ne samo ob nedeljah in praznikih, temveč vsak dan posebne molitve tn pobožnosti za blagoslov in varstvo njegovega apostolskega delovanja. na god sv. Gregorija, na dan celodnevnega češčenja se pa darnjo sv. maša in opravi ura molitve v Isti namen. •Struge. Dne 8. novembra |e umrl Jože Gre-gorič. Kar nepričakovano se mu je udria kri in v nekaj minutah je bil mrtev. Pokopali smo g« ob obilni udeležbi, ki je pričala, kako priljubljen in spoStovan je bi! pri v?eh pokojni Oregorič. Domači g. župnik so je od rajnega poslovi! v imenu meni, sultan Saaud, tvoja misel je poštena, zato ti hočem pomagati. Vzemi ta dva zabojčka. Vsak izmed obeh, ki hočeta biti tvoja sinova, naj si enega izbere. Vem, da tisti, ki je pravi, pravega ne zgreši.« Tako je dejala zastrta žena in mu podala dva majhna zabojčka iz slonovine, bogato z zlatom in dragulji okra-Sena; na pokrovu, ki ga je sultan zaman skušal dvigniti, je stal napis iz vdelanih demantov. Ko je sultan jezdil domov, je premišljeval, kaj b! neki moglo biti v zabojčkih, ki jih kljub vsemu naporu ni mogel odpreti. Tudi napisa mu stvari nista razjasnila, zakaj na enem zabojčku je stalo: Čast in slava, na drugem: Sreča in b o -gastv o. Sultan je bil mnenja, da bi se tudi on težko odločil za eno ali drugo, zakaj oboje je bilo privlačno, enako vabljivo. Ko pride sultan nazaj v svojo palačo, da poklicati saltanko in ji pove izrek vile; čudovita nada jo na-jpolni, da bo oni, h kateremu jo je njeno srce vleklo, izbral zabojček, ki bo dokazal njegovo kraljevsko po-kolenje Pred sultanovim prestolom postavijo dve mizi, nanji položi sultan lastnoročno oba zabojčka, sede potem na prestol in migne sužnju, naj odpre vrata v dvorano. Sijajen zbor paš in emirjev kraljestva, ki Jih je dal sultan sklicati, privre skozi odprta vrata. Posedli so po krasnih blazinah, ki so bile ob stenah razpostavljene. Ko so vsi sedeli, migne kralj v drugo, in pripeljali, »o Labaltana. Ponosno koraka preko dvorane, se vrže pred prestolom na tla in pravi: >Kaj zapoveduje moj gospod in oče?« Sultan pa se dvigne s prestola in reče: »Moj sin! Pričelo se je dvomiti, da bi bi! ti upravičen nositi to r ime; eden od onih zabojčkov hrani v sebi potrdilo tvojega pristnega rodu; izberi si! Ne dvomim, da si izbereš pravega!< Labakan se dvigne in stopi pred zabojčka; dolgo je premišljeval, kaj bi izbral, slednjič pa pravi: »Ce-stiti oče! Kaj more biti večjega kot sreča, biti tvoj sin, kaj plemenitejšega kot bogastvo Ivoje milosti? Volim zabojček, ki kaže napis »sreča in bogastvo;. »Kesneje bomo videli, ali si volil prav, sedaj sodi tja na blazino k paši iz Medine,< reče sultan in migne svojim sužnjem. Pripeljali so Omarja: njegov pogled je bil mrk, njegovo lice žalostno in vse navzoče je prevzelo sočutje, ko so ga videli. Vrže se pred prestolom na tia in vpraša, kaj zapoveduje sultan. Sultan mu veli, naj si izbere en zabojček; dvigne se in stopi pred mizo. Pazljivo prebere oba napisa in pravi: »Zadnji dnevi so me poučili, kako negotova je sreča, knko minljivo 0bogastvo; poučili so me pa tudi, da biva nerazrušen zaklad v prsih hrabrega moža, čast, in da svetla zvezda slave ne zatone obenem s srečo. In tudi če bi se moral odpovedati kroni, kocka je padla: .Čast in slava', vaju volim !< — Položi! je roko na zabojček. ki ga je izbral; loda sultan mu zapove, naj počaka, pomigne Labakanu, naj prav tako stopi pred svojo mizo, in ludi on položi roko na svoj zabojček. Sultan pa dal prinesti posodo * vodo iz svetega' vodnjaka Znmzem v Meki, se vrže na tla in moli: »Bog mojih očetov! Ti, ki že stoletja varuješ naš rod čist in nepokvarjen, ne daj da bi nevrednik oskrunil ime Abasidov, stoj » svojim spremstvom mojemu pravemu sinu ob strani v tej uri preskušnje.c ja, je obljudenih. V resnici pa prebiva človek stalno samo na kopnem in še tu so mu stavljene meje navzgor kakor tudi proti jugu in sevmi. 7ato meri površina obljudene remije sm okoli 100 milj. kvadrstnih kilometrov. Ker snaša vsa koprnim 149 mil. kvadr. kilometrov. sta torej dobri dve tretjini površine ob IriKleni. Celotna površina zemlje pa znaša 510 milj. fcvadr. kilometrov. Kako eo ljudje porazdeljeni na zemlji, število vseh ljudi na zemlji cenijo na dobri dve milijardi. Od teh jih živi nad polovico v Aziji, četrtina v Evropi. Komaj dobra desetina človeštva prebiva v obeh Am&rikah. v Afriki jih je pičlih 150 nriliio-nov prebivalcev ter v Avstraliji in Oceaniji skupno komaj 10 milijonov. Okrog južnega tečaja p» je še cet kontinent Antarktika brez stalnih prebivalcev. Avto na soačni pogon. Odkar drče po cestah motorna vozila, si tehniki in fiziki prizadevajo, da bi poenostavili in pocenili tudi gonilni material. Oa bencina so ptrešK na nafto, na premog iti še n« druge snovi, ki a« daj° Stev. 48 faranov in društev, pri katerih je deloval. Pokojni Gregor!« je izpolnil 78 let, bil Je vedno živahen ln mirnega značaja. Vzor dobrega gospodarja, ki je s svojo pridnostjo pridobil lepo premoženje in svoje otroke dobro preskrhel ter jih vzgojil krščansko. Bil je vseskozi krščanski mož-značaj. V njegovi hiši se jc dan za dnein molil rožni venec, on sam pa je redno vsako prvo nedeljo prejemal zakramente. Upamo trdno, da je odšel dobro pripravljen, četudi nenadoma, pred Sodnika in da že uživa večno veselje. V političnem življenju je vedno pripadal bivši SLS. Udeleževal se je vseh prireditev in povsod zagovarjal in branil stranko in svoja načela. Do zadnjega se je zanimal in pogovarjal o politiki ter bral izključno le naše časopise. Poseben prijatelj mu je hi! »Domoljube, katerega je vselej prebral in ga potem razložil še svojim domačini. Tudi v javnem življenju je bil pokojni Oregorič vedno izredno delaven. Zato je bil ponovno izvoljen v odbor posojilnice, kjer je sodeloval nad 20 !et. Pri živinorejski zadrugi je bil 25 let odbornik, nad iO let je bil tudi občinski odbornik. Bil je tudi predsednik Kat. akcije v Strupa ti. Kot mož-poštenjak je užival splošno zaupanje. Nasprotniki so mu svoj čas ponujali županstvo, pa on se nt dal ujeti in tudi ni klonil, čeprav so mu grozili, da ga ubijejo in mu požgo hišo, če jiii, ne bo ustregel. Takih mož potrebujemo. Teh nam prav v sedanjih časih tako krvavo primanjkuje. Kol moža-pošlenjaka in vzornega gospodarja, izvrstnega javnega delavca ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Sveti mu večna luč in lahko mu bodi domača zemlja! Otave nad Cerknico. Nedavno smo nekateri kmetje iz nate okolice obiskali več gospodarsko naprednih krajev po Gorenjskem, da M na lastne oči videli napredek naših tovarišev drugod in da bi se od njih kaj naučili. Povsod so nas tovariško in gostoljubno sprejeli. Zanimali smo se za močne kmečke organizacije, ki imajo svoje domove, polne strojev in drugih potrebščin. Videli smo tudi mnogo modernih brezdimnih sadnih sušilnic, za katere smo se predvsem zanimali Posebno zadovoljni smo bili z obiskom v Šenčurju pri Kranju, kjer »mo videli vzorne gospodarske naprave, za katere gre glavna zasluga sedanjemu županu Umniku in njegovim požrtvovalnim sodelavcem. Pri njih smo preživeli lepe ure, ki jih ne bomo pozabili. Na tem mestu ne vsem 5e enkrat lepo zahvaljuicmo Globodol. Gradbena dela na novi cesti Mirna peč -- lilobodol bitro napredujejo. Upamo, da bo nova cesta že letos rezala globodolsko polje. — _^TOMOJ£UB«Ldne_25. novembra 1936. Globodotčaul smo zlasti hvaležni g. ministru dr. Kulovcu, ki se je veliko trudil, da so začeli to prepoirebno cesto graditi, lstotako gre vsa zahvala tudi našemu banu ln g. inženjerju Porenti, ki je izpeljal načrte. Ob tej priliki opozarjamo merodajne osebnosti tudi na to, da je treba urediti cesto tudi po vasi G. Globodol in odpraviti nelepe luže, ki eo kotišče bolezni in ki zelo kvarijo lice vasi. Prav je, da gradbeno vodstvo sprejema le pridne in trezne delavce iz okolice. Dobro bi pa bilo, da bi se dala prilika skromnega za-»luzka tudi malim in zadolženim posestnikom, ki so marsikdaj ravno tako potrebni zaslužka kot oni prvi. Iz naših društev Mengeš. Z jesenjo se je začelo v našem društvu zopet redno delo. Prav pred začetkom smo prenovili notranjščino dvorane. Prvo nedeljo po prenovitvi smo imeli skioptično predavanje o Španiji. Predaval je dr. Capuder iz Ljubljane. Popeljal nas je v državo, kjer se vršijo odločilni boji za Evropo in ves svet. Polna dvorana je pričala, da se Mengšani zanimajo za dogodke v Španiji. — V nedeljo, 15. novembra pa je bila prva dra-matska predstava nove Jalnove drame: »Grobovi«. — Prihodnjo nedeljo, 29. novembra, bo ob 7 zvečer predaval dr. Janko Arnejc o Koroški. Popeljal nas bo med brate onstran meje, da vzbudi ljubezen do njih. Dobro ga poznamo, posebno možje in fantje, od duhovnih vaj, ki jih je lansko leto imel, zato ga tudi sedaj z veseljem čakamo. Jcžica, Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v soboto, dne 28. novembra ob 8 zvečer v šoli na Ježici skioptično predavanje »O vzgoji špalirnih nasadov«. Predava g. Frido Le-nard iz Št. Vida. Vstopnine ni. — V nedeljo, dne 6 decembra pa ima društvo svoj vsakoletni občni zbor ob 10 dopoldne v šoli na Ježici. Jezica. Kat. prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 29. novembra, ki je posvečena našim izseljencem, po popoldanski službi božji v cerkvenem domu skioptično predavanje: »0 naših izseljencih«:. Vsi prav prisrčno vabljeni! Bog živi! Hruška pri Ljubljani. Preteklo nedeljo je prvič obiskal našo podružnico pri Božjem grobu v Stepanji vasi g. Al. Kosmerjj kot naš novi župnik in tu opravil sv. mašo. Pripravili smo mu slovesen in prisrčen sprejem; videlo se je, kako farani ljubimo svojega duhovnega pastirja. Cerkev že dolgo nI bila tako polna kot ta dan. V pridigi nas je Stran 747 Jesensko gnojenfe travnikov Kakor poročajo številni kmetovalci iz cele dravske banovine, se je fosfatna žiindra izkazala kot odlično gnojilo za travnike in detelji-šča. Fosfatna žlindra poganja gosto travniško rušo, polno sladke trave in žlahtne deteljicc. Tako dosežemo prvovrstno krmo za živino, ki prinaša kmetovalcu boljše uspehe v živinoreji, s povečano mlečnostjo in porastom žive teže. Opozarjamo zlasti, da vsebujeta domači gnoj in gnojnica premalo fosforne kisline, ki jo je treba dodati v obliki fosfornokislih gnojil. — Najprikladnejše in najcenejše fosforno gnojilo za travnike, deteljišča, vinograde in sadovnjake je brezdvomno naša domača fosfatna žlindra, ki se mora trositi v jeseni aH koncem zime na zadnji sneg. g. župnik med drugim opominjal, da stojmo trdno v veri v težkih preizkušnjah časa in izrazil svoje veselje nad stalno nedeljsko maSo, ki je bila tu to spomlad uvedena Naj bi ga obilen božji blagoslov spremljal pri njegovi težki službi! - Prosvetno društvo predvaja v soboto 28. novembra ob pol 8 zvečer film »Carski sel«. Ako ste pred leti brali napeti roman >Carski se!« v Mohorjevih Ve-černicah, veste, da je res vreden, da si ga ogie-date. Cent enotne: samo 2 din. — II. prosvetni večer bo v nedeljo 29. nov. ob 4 popoldne Ob zanimivih skioptičnih slikah bo g. Alojzij. Potočnik predava! o »Sentpetereki fari nekdaj in sedaj«. Častna dolžnost vsakega farana izpod šentpeter-skega zvona je, du pozna zgodovino svoje tare, ki je največja in med najstarejšimi na bivšem Kranjskem! Vstop: člani prosto, nečlani 8, otroci t din. Zagorje, Kraj. Kmečka zveza v Zagorju sklicuje za nedeljo, dne 6. decembra po prvi sv. maši članski sestanek v dvorani Zadružnega doma s sledečim dnevnim redom: poročilo o razdolžitvi kmetov; kako doseči pomoč, za ublažitev stiske, ki je nastala radi zgodnje zime; notranje zadeve organizacije; slučajnosti. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, pozivamo vse člane tem potom, da se gotovo udeleže sestanka in pripeljejo s seboj tudi neorganizirane. Vsak kmet. vsak kmetski delavec v Kmečko zvezo! u>x>rabiti v ta namen. Eno naicenejžih gonilnih sredstev pa je gotovo izumil angleški lizik prof. Abot »z Chesteriielda. izjavil je namreč, da bo v naikraj-■ i ča-u pred komisijo prikazal nov tip avtomobila, ki (»a gonijo — sončni žarki. Posebno ogledalo na tem avtomobilu bi zbiralo in vsrkavalo sončne žarke ter njih toplotno energijo odvajalo v posebno pripravo, v kater' se bo stvarjaia iz te energije gonilna sila za avtomobil. Bil bi to avto z najcenejšim pogon '' m sredstvom ter bi mogel doseči hitrost 60 km na uro. Ime! pa bi hudo pomanjkljivost: deloval bi samo, kadar bi sijalo sonce. !>i'',ela brez mladine? Avstrija gre po isti poti, ko Im kmalu zaslužila ia pridevek. Uradna statistika poroča, da je več ko 25 odstotkov tistih zakonov, ki so bili sklenjeni po letu 1890 brez otrok in več ko 27 odstotkov teh zakonov ima le po enega otroka. Pri nabiranju kokosovih orehov se vsako leto smrtno ponesreči 150 ljudi. Sredozemsko morje izgubi zaradi izhlapevanja vsako leto 3 metre. Sultan se dvigne in zopet zasede prestol. Splošno pričakovanje je vladalo med navzočimi, ki so se komaj tipali dihati; lahko bi se bila slišala miška teči po dvorani, tako tihi in napeto pozorni so bili vsi. Zadnji so stegovali vratove, da bi čez rame spredaj stoječih mogli videti zabojčka. Tedaj pravi sultan: »Odprita zabojčkak in zabojčka, ki ju poprej nobena sila ni mogla odpreti, se sama hipoma odpreta. V zabojSku, ki ga je bil izbral Omar, je ležala na baržunasti blazinici majhna zlata krona in žezlo; v Labakatiovem zabojčku pa — velika igla in nekoliko niti. Sultan zapove obema, naj prineseta vsak svoj zabojček predeni predenj. Vzame kronico z blazinice v roke in glej čudo: v roki posiaja večja in večja, dokler ne doseže velikosti prave krone. Krono dene svojemu sinu Omaiju, ki je pred njim klečal, na glavo, poljubi ga na čelo in mu veli, naj sede na njegovo desnico. Nato se obrne k Labakanu in pravi: »Star pregovor veli: črevljar ostani pri svojem kopitu. Videti je. da moraš ti ostali pri šivanki. Sicer ne zaslužiš moje milosti toda zate je prosil nekdo, ki mu danes ne morem ničesar odreči; zato ti podarim tvoje borno življenje, toda če hočeš sprejeti dober svčt, podvizaj se, da prideš iz moje dežele.« Ves osramočen in uničen ni mogel ubogi krojaški pomočnik ničesar odvrnili; vrgel se je pred princem na tla in solze so se mu udrle po licih. »Ali mi morete odpustiti princ?« pravi. »Zvestoba proti prijatelju, velikodušnost proti sovražniku je Abasidov ponos,« odvrne princ in ga dvigne s tal; »pojdi v miru.« — »O ti pravi sin moj,« reče ganjen stari sultan in objame svojega sina; emirji in paše in vsi velikaši kraljestva so vstali s svojih sedežev in klicali živijo novemu kraljevemu snu in med splošnim veseljem se je splazil Labakan s svojim zabojčkom pod pazduho iz dvorane. Šel je doli v sultanove hleve, obrzdal svojega konja Murvo iu odjezdil skozi mestna vrata prc& Aleksandriji. Vse njegovo prinčevanje se mu je zdelo kot sanje in le krasni zabojček, bogato z biseri in diamanti okrašen, ga je spominjal, da vendarle ni sanjal. «s> Ko je slednjič zopet prišel v / leksandnjo, jezdi pred hišo svojega starega mojstra, razjaha. priveže svoje kljuse poleg vrat in stopi v delavnico. Mojster, ki ga ni takoj spoznal, se mu začne priklanjati in spraševati, s čim mu more postreči; ko pa svojega gosta pobliže pogleda in spozna svojega starega Laba-kaena, skliče svoje pomočnike, in vajence in vsi se vržejo divje na ubogega Labakana, ki se takega sprejema ni nadejal; suvali so ga in bili z likalniki in pašeti, zbadali ga z iglami in ščipali z ostrimi škarjami, dokler se ni ves onemogel zgrudil na kup stare obleke. In ko je tam ležal, ga je mojster zmerjal zaradi ukradene obleke; zaman je Lubnkan zatrjeval, da je le zaradi tega zopet prišel, da mu vse povrne, zaman mu je ponujal trojno odškodnino; mojster in pomočniki so zopet padli po njem, ga korenito pretepli in vrgli skozi vrata. Razbit in razcapan zajaha svoje kljuse Murvo in odjezdi v neko karavansko gostišče. Tam položi svojo trudno, razbito glavo na blazine in premišljuje o trpljenju na zemlji, o tako često prezrtih zaslugah in o ničevosti in bežnosti vseh prijetnosti. Zaspal je s sklepom, da se odpove vsej visokosti in postane spoštovanja vreden meščan. (Nadaljevanj® prih.) 0» BOJ ZA NAŠE OBČINE Račna. Doslej ie bila za naSe občinnk« volitve vložena samo lista JKZ, ki je žo od sodišča potrjena. Njen nosilec je naš prejšnji župan Janez b t a r c iz Predol. Njegovo kandidaturo je vse prebivalstvo naravnost zahtevalo. Naj mu bo to v zadoščenje za krivico, ki se mu je bila zgodila pred tremi leti, ko ga je tedanji rožim protizakonito odstavil od županstva samo zato, ker je stal ob volitvah vedno neomahljivo na strani ljudstva. Na Miklavževo, 6. decembra, bomo šli vsi brez izjeme na volišče, bi bo v šoli na Kopanju. Tudi grda pot ali neugodno vreme ne sme nikogar zadržati do-mal Nasprotniki bodo gotovo agitirali za abstinenco, češ, saj bo lista,— če bo ena sama — itak izvoljena, če greš volit ali no. Prav zdaj moramo vsi dejansko izkazati svojo hvaležnost dr. Korošcu in vsem, ki so nam pomagali zopet do lastne občine, da pojdemo volit vsi brez Izjeme in da nihče ne bo ostal doma Tak bi pokazal, da mu ni nič mar za občino in njene koristi. Zdaj, ko amo postali zopet samostojni, čakajo občino razne zelo važne naloge in več nujnih del, ki zadnja leta niso prišla lia vrsto Prva skrb bo seveda, da dobimo od grosupeljske občinske uprave vse zaostanke. ki znašajo okrog 27.000 Din. Kadar bo plačan dolg za šolo, ki znaša ša 42.000 (posojila je bilo najetega 100.000 Din), bo občina glavnega bremena rešena. Da nismo bili tri leta priklopljenl Grosuplju, bi bili ta dolg že plačali. Nato bomo lahko mislili na druga potrebna dela. Seveda še tako velika in bogata občina zlasti danes vsega sama ne zmore, zlasti ne večjih del, tu in tam nam bo pač morala priskočiti na pomoč tudi banovina in država Zato pa zdaj pri občinskih volitvah pokažimo, da stojimo trdno za sedanjo res ljudsko vlado, da bomo mogli v potrebi tudi računati na njeno pomoč. Polita pri Višnji gori. Naša župnija je bil« znana kot složna, enotna in nepremagljiva trdnjava bivše SLS. To ae je pokazalo ob vsakih volitvah, ker so vedno vsi volivci, razen par, oddali svoje glasove dr. Koroščevi stranki. Na to smo bili »elo ponosni. Zadnji protiljudski režim, kt je vrgal eiovenskega bineta ob tla, pa je nekatere ob volitvah, ial, malo premotil in to enoto in slogo nekoliko razrahljal. Upamo pa, da se bo zdaj ob volitvah 6. decembra vse popravilo. Naša lista je samo JRZ. Vsi vemo, kako sijajno ta stranka povsod zmaguje, tako v Sloveniji kakor tudi po drugih banovinah in kako zelo so tepene pri volitvah nasprotne stranke. Ker hočemo kljub mali neslogi vendar Se vsi ostati zvesti Koroščevi pristaši, zato bomo vsi kot en mož volili listo JRZ, katere nosilec je F r. Strubelj (Mehle) s Peči. Vsako morebitno drugo listo zavračamo. Vsi ua volišče, noben naj ne ostane doma! Kakor si bo kdo postlal, tako bo ležal. Zvestoba za zvestobo! Dol pri Ljubljani, V nedeljo, dne 6. deccmbra imamo tudi pri nas po devetih letih priliko svobodno odločati, kdo bo nač župan, Ako se spomnimo zadnjih zloglasnih obnnskih volitev 1.1933, nam ne bo težko odločati, komu bomo dali svoje zaupanje. Vse šikane, ponižanje in preganjanja, ki smo ga morali pod tiranijo JNS tedaj prestati, nam prav te dni živo vzbuja spomin, da so bili ti časi najbolj žalostni v zgodovini našega naroda, ko je . slovenaki odpadnik vihtel svoj bič nad lastnim bratom po krvi in jeziku. Nikdar in nikoli ne bomo pozabili ljudi, ki so s krivim pričevanjem spravili toliko naših fantov In mož ln celo deklet v ječo, ki so zakrivi samo to, da so svojo ljubezen do slovenstva in do svojega narodnega voditelja javno pokazali. In ker mera trpljenja še ni bila polna, so še pri zr,'.r';h In nikdar pozabljenih obč. volitvah, z lažjo in goljufijo, ki je bila tedaj preganjanju vseeno dosegli. Ti odpadniki se danes dobro zavedajo, da je »večna« JNS splahnela kakor počen mehur. Ti zvesti »Jugosloveni« se danes sramujejo propadle JNS, zato sestavljajo danes neke skrpucalo »kmečko delavsko« listo, o kateri vsi vemo, da so ji očetje JNSarji. Mf imamo listo JRZ že sestavljeno in od sodišča potrjeno, katere nosilec je mož-poštenjak Moder Matevž, ki mu bomo tudi 8. decembra dali svoje zaupanje. Volivci I Da bo zmaga sijajnejša, vas vabimo na shod, ki ga sklicuje krajevni odbor JRZ v nedeljo, dne 29. novembra ob 3 v drtsStvenem domu v Dotu. Tam vam bodo govorniki iz Ljubljane povedelt, da gre za veliko utvar, za politiko našega narodnega voditelja dr. Korošca in za to, da se naše občine zopet vrnejo ljudstvu, čigar last so. Sodražica V nedeljo, dne 29. novembra po jutranji maši bo javen političen shod, In sicer ob lepem vremenu na trgu, ob slabem vremenu dvoran! Kmetijskega društva. Govori g. Skulj ju govornik iz Ljubljane. Vsi vabljeni, domačini In okoličani 1 Disga pri L. potoku. Volitve so sa nami ja čeprav ni bilo borbe, kor ja bila samo ena list« so se nekateri vseeno oddahnili, ker so prišli zopet na lahek način do zmage. Ce ue pride kaj vrne«, bodo za tri leta zopet gospodarili Hočevarji, kakor je bi! pač tudi do sedaj običaj, da so v slovenski občini gospodarili Nemci, nekateri Slovenci so pa pred njimi pripogibali hrbtenico. Letos bi Slovenci z, lahkoto zmagali, da se je gotova oseba — tmli Slovenec —držala dane besede. Po večini je voljen bivši odbor in v njem vlada isti duh, ka„t,r prej. Gotovini osebam je le na tem, da pridejo v obč. odbor osebe, ki niso nasprotne nemško-ko-čevski propagandi in ki se bodo slepo pokorile vodji. To tudi mi dobro vemo in zato ne bomo držali rok križem in mirno gledali, da bo naš živelj izginjal. Govorili pa bomo zalo, da pokažemo, da nas je še dovolj zavednih Slovencev, ki niso pozabili časov, ko ja bivši kočevski župan rekel, da vidi raje psa kot pa Slovenca. — poglejmo, ali smo v naši občini kaj napredoiaii. Ne moremo reči ne, ker smo, čeprav ne v gospodarskem pogledu, pač pa na ta način, da baje zaznamujejo gotovi krogi porast Nemcev daleč preko 50 odstotkov. Tako so napredovali, da so zahtevali v naši slovenski farni cerkvi nemško pridigo in nemško potje pri službi božji. Ker se je naš župnik temu odtočno uprl, so zbirali proti njemu podpise in po ludi pri občinski seii zak!i\i-čili, da g. župnik mora iz Drage. Pa jim ni na potu le župnik, pač pa tudi drugi. Za take stvari so imeli »razumevanje«, medtem pa ga nimajo za gospodarske razmere. Tako na pr. še danes ni rešuna zadeva priniankljaja bivšega gospodarskega odbora v Kotu. Vprašanje je, če bo sedanji obe. odbor sploh zadevo vzel v pretres, posebno še, ko je bivši župan sedaj samo še občinski tajnik... Mi dobro vemo, kaj je na stvari in bomo tudi vse podrobnosti spravili na dan. Leskove? pri Krškem. Kandidatna lista JR/. i nosilcem Stare Francetom je od sodišča že potrjena. Med kandidati no xam! ugledni možje, katerim ljudstvo zaupa. Vmes je tudi precej mlajših moči. Vseh 83 odbornikov tn 80 namestnikov ja kolikor mogoče pravično porazdeljenih na posamezne vasi, ki jih je v naši občini nad 50. Navdušenje za to listo je splošno. Volivna bitka se bo vršita na treh voliščih V Leakovcu v pisarni ob- Čudodelna voda t V majhni garniziji na Češkem sla živela častnika Lužnik, Mnu!...i pravi Lipovil, »zakaj te pa ne bi smel vprašat! po tvojem očetu?« Lužnik ostrini. »Zakaj bi ne smel vprašati po mojem očetu? Zato, ker me ni vpraša! Se nikoli.« »Vsaka reč ima svoj začetek,« pravi Lipovil, »res ne vem, zakaj naj bo to znak, da se stotniku meša, če vpraša po tvojem očetu.« Lužnik maha obupno z rokami: »Ljubi Lipovil I No vem, kakšen si danes... Pameten človek vendar ne vprašuje, kako je mrtvemu.« »Mrtev?« se prestraši Lipovil. »Ljubi Lužnik, ne šali se s takimi stvarmi,« Lužnik so brani: »Ni ml prišlo nikdar na misel, da bi se šalil s tako resno stvarjo; to pa vendar ni greh, če povem, so mi oče umrli.« Kakor je bil prebledel p<>Pr.e) stotnik ob teli besedah, tako prebledi zdaj Lipovil: »Za božjo voljo! Povej vendar, kako se je to diloVs Nevoljno, kakor poprej stotniku, pra« Lužnik: »S konja so padli' in si zlomili vrat.; Lipovil lovi sapo in izbuli oči. Lužnik strmi vanj-»Ubogi, ubogi moj prijatelj,« stoče Lipovil, «tw» Lužniku roko, si obriše solzo, mahne z roko in svojo pot rekoč: »Bog ti daj moč, da prenese? ia udarec.« ' Lužnik gleda za njim in ugiblje: »Ali se mesa finskega urada za leskovšlto skupino, v stari iolt za poljansko »kuplno in v Soli pri Svetem Duhu ta oudotno župnijo. Ce bomo vsi volili tako, kot pravijo pri Sv. Duhu, potem nasprotniki ne bodo dobili nobenega odbornika Sicer nas napadajo kar v 8 partijah. JNS-aru, Ljotičevci in Mačkove,i a komunisti. Kakor slišimo, so JNS-arii 'n »notarji« ie pri sestavi liste doigrali. Zboraši bo p« kar užaljeni, če jim rečemo, da te pripravljajo na občinske volitve, češ da njihova ura še ni prišla in zato sedaj še ne bodo nastopili. Jim moramo prozna ti, da so še dosti previdni. Čemu bi »e namreč Sli blamirat, kot ee je to zgodilo njihovim tovarišem v drugih banovinah. Preostane le še tretja skupina. Med temi pa so ljudje, ki že kor čakajo onega dne, da bi lahko požigali, stri in klali kot v Španiji. »Kri mora teči, poten pa boljSel« To je njih geslo poleg že rr B protitarške gonje. S takimi »programi ne bodo nobenega resnega človeka za seb tegnili. Zalo ni čudno, da svoje liste niso še ; i sestaviti. — Mi pa pravimo: Konec vsakei lasilju! Naj prihaja od JNS-arjev, »pofarjev« k'mn-nistov. Mi smo za pravo ljudsko sai o ,. Zato vabimo vse, ki pošteno mislijo, da ni pridružijo in podprejo s svojimi glasovi našo govito JRZ. Končno omenjamo še novico, da bonu imeli prihodnjo nedeljo javen shod, v slučaju ugodnega vremena na prostem, sicer pa v dvorani »Pod lipo«. Govoril bo odlični govornik 3- minisrr dr. Krek., in sicer tukoj po prvi sv. maši. i.eskovčani, ta dan prldlmo vsi na d I Lukovica: Bliža se čas občinskih volitev bo vsak od nas dal svoj glas za JRZ, strai reda, miru ln poštenja. To je naša dolžnost v doščenje za kruta preganjanja, krivice in nasilja, ki so se godila pod prejšnjim režimom nam in našim voditeljem. Kakor oni niso klonili ob času nasilja tako hočemo tudi v nedeljo 6. decembra na volišču vrniti zvestobo za zvestobo. Pri sestavi kandidatne liste smo postopali skrajno demokratično. Na dobro obiskanih sestankih po vaseh smo postavili za kandidate može, ki jim zaupamo. Ti pa so za nosilca liste skoraj soglasno izvolili dosedanjega župana Jožefa Poiniča. V nedeljo, dne 2tJ. novembra ob 8 popoldne bo v Lukoviei velik shod, na katerem bodo govorniki iz Ljubljane poročali o namerah vlade in dr Korošca, kako popraviti gospodarsko in kulturno škodo, ki so jo povzročili JNS-arji našemu narodu in kako važno nalogo iina pri tem občina. V nedeljo vsi na shodi — Tudi v »sračjem gnezdu* se gibljejo. Neki možakar si |e menda od Bate kupil za agitacijo čisto iT fcliM?!rMt Koril,ti od P® ^ imel I« Bata, m do lahko Se eBe Skorne proda!. ml pa ti«kov Iz te^a gnezda ne maramo. Sv. Kril pri Litiji. Dne 6. decembra, bodo volitve tudi v naši občini. Vloženi bosta najbrže dve lisli; hala JRZ s nosilcem Kajnarjeni Jožefom d združenih nasprotnikov z nosilcem retje t rane. Naša lista je že potrjena, nasprotniki pa so na nogah noč in dan, da bi še pravi čas skrpucali svojo listo, pa se iili vsakdo tako otepa, da Jim gre trdo trdo! - Možje, fantje! Ce bosta listi, ne bo težka Izbira kam boste oddali ,..g.1,aSTO?0ftIejte obe iis,i ilbira bo lahka! listi JRZ, so pač najboljši možje in fantje, ka->re ste sami svobodno izbrali na vaških sestankih, sedaj pa tudi glasujte vsi zanjel Ker le rno-na "8ti JRZ morete zaupati upravo občine. 0 nasprotnikih nit! ne govorim, poglejte listi, pa sodite sami! Ce ni morda komu všeč kak odbornik vedite, da ne glasujete za posamezna može, pač pa za slranko. Možje, fantje I Prlmite pošteno za metlo, kai je storila že domalega vsa •vlovemia, tudi vi jiometite smeti JNS-arske in mumstične, ki skušajo še rovarlti po naši ob-z našim premoženjem. Zato glasujte že vsi 'njih urah, za listo JRZ z nosilcem Rajnar-jeu Štena mora biti naša zmagi«, taka, da jih boi vedno nehale Bkomine segati po naši občil .ažimo se vredne, da se prištevamo vrstam d Jrošca. Olasujmo vsi za JRZ ter tako po-o vsej državi, da tudi naša občina, nsši fantje ■i možje, dajo zaupnico politiki dr. Korošca! Laucoro pri Radovljici. Tudi pri nas bomo dne 6. decembra volili župana in odbor. Skrajni čas je, da se tudi mi uvrstimo med ono množico občin, ki so že izkazale zaupanje politiki dr. A. Korošca in da odstranimo zadnje ostanke proslu-lega nasilnega režima, čigar posledice mora nositi tudi naša občina. Kakšno je bilo gospodarstvo na naši občini se vidi iz tega, da je banska uprava morala takoj postaviti začasno upravo občini, k! Jo bo nadomestila po 6. decembru od ljudstva IHUnilUlIHIIIIIIIIHIHII« Deset iiilifiiif ljudi ie v ry?k!h kon* centracijskih tačssrfščili. Kaj U rekli naši marksisti, če bi ¥ tem p@gfsdis tedi pri m$ mmll ^snemati rusk! komunistični »raf«s tudi temu? Sam večni Bog vedi, kaj Je danes tem ljudem?.. .< Ko mine četrt ure, pride nadnarednik na trg. Poslal ga je stotnik, da pogleda, kako je z Lnžni-kom. Sočutno vpraša Lužnika, kako mu je. »Dobro, dobro,« ga zavrne Lužnik in spozna, da so se do-Kovorili, da ga bodo potegnili. Kar vrelo je po Lužniku: »Takoj po vežbi pojdem k stotniku. Nesramno je, da me hijžejo vleči na račun očeta, ki Je že toliko let v grobu.« Ta čas, ko se je jezil ln čudil Luinik-oče, je bil Lužnik-sin prav židane volje. Vesel stopi na ulico in se nasmeje prijatelju Lipovilu: »Moj Bog, kako kislo se držiš! Gledaš, kakor da se je zgodila največja nesreča.' Upov i 1 kar odreveni. Ko se razbere, očita: >Cudim se ti Ltižnik, da sa moreš veseliti, nisem mislil, da si tako trdega srca.« »Aha! Nesrečna ljubezen te mori, Lipovll? Stopi z menoj v gostilno, vino pozdravi vse rane.« Lipovil strmi vanj: »To je preveč! Ce komu umrje oče...« Lužnik se zresni hipoma: »Odpusti mi prijatelji Nisem vedel, da so ti umrli oče. Obžalujem le.« Zdaj se razjezi Lipovil: »Sramuj se Lužnik! Srce se obrača v meni, ko vidim, kako si okruten, ^e nisi spravil svojega očeta pod zemljo, pa Že zapijaš njegovo zapuščino in se norčuješ iz nJega i" men^ « Lužnik pravi z velikim potrpljenjem: »Vidim, da te ja žalost lako zmedla, da zamenjuješ mojega očeta s svojim. Tebi je umrl oče, ne meni,« »Zdaj me pn zapušča potrpljenje,« reče Lipovil, če že ne častiš spomina svojega očeta, pa saj mojega ni treba vlačiti v take neslane šale. Moj oče so zdravi, hvala Bogu.« — »Ce je tako,« sko-mizgne Lužnik, »zakaj pa žaluješ?« — »Za tvojim očetom, nesrečni lahkomieelnež,« vzdihne Lipovil. — »Za mojim očetom?« se čudi Lužnik-sin. — »No ds! Saj eo vendar padli raz konja in si zlomili vrat.« — Lužnik-sin obledi na smrt, jeclja: »Nič ne vem.,. Kdo ti je to pravil?« »Bog v nebesih! Ti sam si me poklical, še ni minila ura od tega in si mi povedal žalostno vest.« »Kaj? Jaz?! 8e videl te nisem danes.« — »Ti me nisi videl danes? Na trgu pri vežbanju sva govorila,« zatrjuje Lipovil. Lužnik ga gleda: »Prijatelj, ali si še pri čisti?« — »Narobe prijatelj, narobe I Tudi stotniku Katohu si povedal žalostno novica« — »Stotniku?« se nasmehne Ltižnik - sin, »saj ga še nisem videl danes.« — »Pa sem ga videl Jaz!« kriči Lipovil, »srečal sem ga, ko je šel a trga. Ves v solzah je bil. Rekel ml je, da si pri novincih, fei si jih prevzel namesto. svojega ponesrečenega očeia.« Lužnik vzrasie: »To ti je rekel stotnik? Takoj grom k njemu. Gotovo je, da mora biti nekdo mrtev, toda moj oče ne, ker nisem tega pravil stotniku. Gotovo je to tvoj oče in te je stotnik samo pripravljal na udarec.« Nato vzame sabljo pod pazduho ln hiti ve« razburjen k stotniku. Ta sedi ves solzan pri mizi in premišljuje, kako nenadoma mu je vzela nemila smrt dragega prijatelja. Sluga naznani častnika Lužnika. »Le noter!« pravi stotnik, prime Lužnika - sina za roko in vzdiha: »Ubogi moj mladi prijatelj! Gotovo vam Je bilo težko ostati toliko časa pri novincih — pa sem holel poslati častnika Lipovila, da vas zamenja. ali v svoji žalosti sem pozabil na to. Na zamerite mi mladi prijatelj — ta nenadni udarec me je vsega omamil.« Nato posadi mladega častnika na stol, ga ogleduje mu prigovarja. Lužnik-sin nI prišel do besede in tudi treba mu ni bilo, da sprašuje. Ali je nemara njegov oče res mrtev? Pa saj on ni govoril ne s stotnikom ne z Lipovilom — kaka zmeda je vendar to? Komu se je zmešalo v glavi? Kar pomoli stotnikov sluga svojo giavo 3kozi vrata, pogleda mladega častnika, zardi in stoče: »Gospod siotnik ... Tu zunaj je ... Tu zunaj prosi...« »Kdo za vraga?« zarentači stotnik. Sluga strmi v Lužnika in .jeclja: »Zunaj Je še en gospod Lužnik - sin.« — »Se en Lužnik?!« sakličeta vesela svobodno Izvoljena. Človek bi mislil, da bodo ljudje, ki so že pokazali kake »znajo« voditi občino, prt teh volitvah molčali kot grob Toda m: M ljudje, vseb barv, strank in naziranj se zaviti v novo prepieskane politične plašč« zopet vsiljuje)« ljudstvu kot rešitelji občinskega gospodarja, „ tseveda jim ljudstvo povsod pokaže hrbet in vrsta. 6. december bo sodbo ljudstva o teh ljudeh tudi javno dokumentiral. Zalo pozivamo vse kmete, delavce in obrtnike naše občine, da se dvig. nejo kot en mož ir. pri volitvah oddajo 3voje glasove za listo J. »oltarja, s čimer bomo dr,-kazali, da hočemo red v naši občini in lepšo bodočnost našega naroda. Vodice. 6. decembra bomo v naši občini ve-lili nov občinski odbor. Pri volitvah leta 1988 smo sicer propadli, čeprav smo v pritožbi na upravno sodišče pojasnili kako so se vršile volitve In kako je naš predstavnik skrivaj Štel oddane glasove na fižol v žepu. Sedaj hočemo pokazati resnično lice občine Vodice. Nasprotniki so se na tihem veselili nesloge v naših vrstah češ, da bomo imeli dvt listi Naši možje so poka-zali dovolj razsodnosti in se sporazumeti za — Jerala-Kra aj|S « v o listo. Organizirali sme že popreje plebiscit, kjer so se ljudje iziavill xa kandidate. To je gotovo višek demokracije. Dna 6. decembra bo naša občina oprala čast tn zopel stopila v vrsto Koroščevih prijateljev Vransko. Dne 6. decembra bo tudi naša zdrtt-lena občina volila svoje občinsko zastopstvo. Na volitve se vse skupine živahno pripravljajo, kakor čebele na roj. Seveda so se zopet pojavi!! v volilni borbi tudi ljudje iz tabora JNS, ki skušajo pod različnimi krinkami pridobiti med ljudstvo® zaupanje in ohraniti svoje postojanke na občini. Toda, zaslonj se trudijo! Predobro ve na?e ljudstvo, kako so ti gospodje dolga leta teptali naše pravice, kako so nasilno raztrgali naše občine, kako so Izdajali naše koristi. Šesti december t» obračunal z njimi tako, kakor obračunaj« pridne čebele z ničvrednimi troti. Potapljajoče se barke JNS naše ljudstvo ne bo reševalo. Kot en mož se bodo naši volilci dvignili In dali zaupanje možem, o katerih so prepričani, da ne bodo nikdar izdajali naših pravic. MliSe. Po mnogih truiih se uam je posrečilo, da smo kljub vsemu nasprotovanju dobili zopet svojo občino, ki nam so jo priganiači JNS l 1983 vseli In nas dodelili Vačam, da bi se s tem nad nam! maščevali. Zato smo hvaležni možu, ki nam je našo željo po samostojni občini Izpolnil. Ta moi stotnik in častnik, češ, če Je drugi Lužnik zunaj, potem ai umrl. Stotnik vpraša slugo: »Zunaj j« gotovo gospod Lužnik-oče! Sin je vendar tukaj!« — Sluga trdi: »Je tudi zunaj. Gospod Lužnik-sitt prosi, da bi ga sprejeli, gospod stotnik!« — »Teb! se uieša, lopov! Saj vidiš, da je Lužnik-sin tukaj. Vi ste tukaj gospod Luinlk mlajši in ne morete biti zunaj, kajne?« »Gotovo, da ne,« pritrdi Lužnik-sia resno Sa važno. — »No, da vidimo,« migne stotnik Io Laž-nik-sin vstopi, Vsi g« ogledujejo, strmijo. Tudi sluga: Dva Lužnika - sina. Ne moreš Ju razločiti. Stotnik ves zmeden nagovori nanovo prišlega: »Vi st3 tudi Lužnik-sin?« Lužnik se otrese: »Oprostile, gospod stotnik, jaz sem Lužnik - oča.c Stotnik ogleduje oba Lužnika in pravi zmedeno: »Nemogoče, da ste Lužnik-oie. Potem bi bili svoj lastni oče in pa oče Lužnika - sina. To so ne ujema. In recimo, da bi bili svoj lastni oče, potem bi morali biti mrtvi ln ne bi mogli tukaj stati... Moj Bog, kar glava me boli.« Lužnik - sin ogleduje svojega očeta in »škrat se mu zabliska v možganih ter zavpije: »Oče, vi Imate črne lase!« — »Kaj?!« ee začudi oče ln stopi pred zrcalo. Vidi črne lase in zakolne: »Voda barvane! Zato je imel oni tako Srne lase in brado! Prokleta farbarija! Spravi človeka v take sitnosti... Dokazano je, da barva taka le ni čisto nedolžna voda! Kaj je vse mogoče n» svetu k Zdaj ee zasveti tudi stotniku. Zakrohože se n« ves glas in objame svojega prijatelja: »Torej lase ste si pobarvali in samo po naključju? Seveda ni čudno, če sem vas imei za sina in sem vas vprašal po očetu. Vi ste mi pa povedali, da je vaš oče umrl. Odkod pa veste vi lo, mladi Lužnik?« Ta s! briše solze, ki Jfh Je izvabil presilsil smeh in pove, kako ga Je kregat Lipovi! in kako ni vedel, komu se je zmešalo, Lipovilu ali njemu. »To je zgodba, kakor d« M si Jo kdo tzmisiif,« ee drži siotnik za rebra. »Taka fa, da bi počili mi vsi,« je dostavil sluga. je dr Korošec, borec za pravico in svobodo. Dobro so spominjamo, kako snio trpeli pri nasilnih volitvah, kje> so proglašali za protidržavnega vsa kogar, kdor ni hotel kloniti pred nasilniki. Komaj čakamo 6. decembra, da bomo lahko svobodno spregovorili tn pokazali, da smo za politiko dr. Korošca Ie ia red \ naših občinah. Ta dan bomo vsi kot en mož volili listo JRZ. Kresnic«. Tudi pri nas so priprave za volitve zelo živahne. Sedaj imamo potrjeno eno kandidatno listo, listo JRZ z nosilcem K o k a I j e m F r a n c o m , sedanjim županom. Naša lista je sestavljena tako, da so upoštevani, kolikor je bilo sploh mogoč«, v9i stanovi in vse vasi. Nikdar Se ni bila nobena kandidatna lista sestavljena tako, da bi bilo vsem ustreženo, ker ni mogočo upoštevati vseh posameznih želja. Volivci, ki gledajo na občinske volitve stvarno in resno, to dobro razumejo in se ne spodtikajo, če tudi jim kak kandidat lx osebnih razlogov ni všeč. Saj gre za to, da pridejo na čelo občine polteni možje, katerim se lahko z<.upa vodstvo občine. Morda nI vsem jasno, v kakšnem obupnem stanju je sedanji župan Kokalj prevzel županstvo po hudi borbi z nasprotniki v oktobru 1. 1933. Prejšnji župan, pristaš JNS režima, je spravil občino na rob propada. Ce bi bil v I. 1933 ponevno' izvoljen, ne vemo, kaj bi se zgodilo z našo občino. Občinski proračun za 1 1932 je zavlačeval do oktobra. Zakaj — ae je pokazalo pozneje. Ker je zopet kandidiral, je pač moral zadnje dni pred končnim terminom za vlaganje kandid. list sklicati obračunsko sejo, ki je že nekoliko — a še ne v celoti — pokazala, kakšen gospodar je bil. Pri tej obračunski seji je občinski odbor ugotovil, da manjka okrog 22.000 Din občinskega denarja, radi tega tudi ni potrdil obračuna Iu ta mož je kljub temu kandidiral ze. župana. Bil je celo kandidat JNS režima, ki ga je z vsemi silami podpiral. Toda zmagal je zdrav razum ljudstva, kljub pritisku in strahovanju; izvoljen je bil odbor z g. Kokaljem na čelu. To pa je bil že skrajni čas za občino Kajti potem so se izkazale lepe reči. Uradni revizor je pri dveh revizijah ugotovil, da manjka 65.000 Din občinskega denarja, ki jih občina ne bo dobila nikoli več nazaj. Posestvo je bilo županu res prodano, toda občina bo dobila le nekaj nad 15.000 Din čistega, ker je bil g. Kos še drugod zadolžen. Ta stvar pa še danes ni končana. O. Kokalj je moral v I. 1933 prevzeti žalostno dediščino: prazno blagajno. polno dolgov in 200% doklado. Ker letni obroki za občinski dolg že par let niso bili plačani, so bile vse občin, doklade bivše občine Kresnice zarubljene in jih je zato davkarija sama plačevala hranilnici. Kljub temu se je sedanjemu obč. odboru pod vodstvom župana Kokalja posrečilo spraviti občin, gospodarstvo v red. Dolgovi se sedaj redno odplačujejo, kljub iemu pa so je obč. do-klada znižala na 130%. To pa bi se tudi pri največji varčnosti ne moglo doseči, ker dobiva občina komaj eno tretjino dohodkov, ki bi jih morala dobiti po proračunu, če ne bi g. Kokalj v teh letih izposloval od kr. banske uprave nad 80.000 Din podpore. V glavnem ista družba, kt je !. 1933 hotela postaviti g. Kosa na županski stol, kljub odporu velike večine, skuša tudi sedaj sestaviti kandidatno listo proti g. Kokalju. Kot se sliši, ima pri teh sestankih važno besedo tudi g. Kos. Saj je celo nek tak sestanek otvoril. Mislimo, da je stvar dovolj jasna, in da sc bodo oni, ki jim je za dobro obč. gospodarstvo, lahko odločili kljub beganju in zavijanju dejstev. Kdor pa položaja še sedaj ne razume — temu ni pomagati. Jesenice. Prenehajte z vlaganjem prošenji Kranjska industrijska družba javlja, da je dnevni dotok in število prošenj ze delo prekoračil vse meje možnosti pregledovanja in odgovarjanja. KID opozarja, da bo vse nadaljnje prošnje vračala in nanje ne bo odgovarjala. Število prošenj na sprejemnem uradu presega 3000 in nudi dovolj izbire za eventuelne potrebe pri podjetju, zato so vse nove prošnje odveč in le v zamudo poslovanju. Radeče pri Zid. mostu. Občinske volitve bodo pri nas v nedeljo, dne 6. decembra. Naša JRZ lista mora častno zmagati. Razširjevalcem lažnivih vesti ne verjemite. Ne poslušajte onih, ki agitirajo s tem, da ni treba iti volit. Vsi na volišče in oddajmo svoje glasove nosilcu naše liste, ki je Josip Rozman, posetnik in mlinar v Radečah. n Duhovno vaje za dekleta bodo v Mali Loki od 12. do 16. decembra. Dekleta, ki bi se rade za božične praznike lepo pripravila, naj bi se teh duhovnih vaj v velikem številu udeležil«, Oskrbnina za ves čas znaša ,-lin 85. Priglasite se takoj na naslov: Dom BrezmmMne, Mala I^nka pri Ihanu, p. Domžale y IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Za kmete-dolžnike V zadnji številki »Domoljuba« smo med drugimi upniki našteli tudi zasebnike in povedali, da mora zasebni upnik, če ne izvira njegova terjatev iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela napraviti novo obvoznico, ki se glasi za 50% znižani dolg. Ta zamenjava obveznice se izvrši prod občinsko upravo. V zvezi s tem pa smo dobili zopet mnogo vprašanj, kaj je namreč potem s poroki. Se več! Dobivamo poročila, da poroki sploh ne marajo podpisovati novih obveznic, češ, da se njih poroštvo sedaj več ne tiče. Da bo tudi ta zadeva rešena in da se kmetje ne boio po nepotrebnem prepirali, objavljamo še tole: O zameni dolžniških listin z novimi obveznicami je izšel poseben pravilnik, ki tudi pravi, da morata novo obveznico podpisali tudi porok ali solidarni dolžnik. Dolžnik-kmet pa sme namesto starih porokov dobiti nove, s katerimi pa mora biti zadovoljen tudi upnik. Če iz tega nastane spor, ga reši zopet sresko sodišče. Ce porok aH solidarni dolžnik obveznice ne podpiše ali če dolžnik ne preskrbi novih porokov, je upnik »pravičen takoj izterjati vso terjatev, znižano po uredbi, od poroka ali solidarnega dolžnika, ki obveanire ni podpisal, če pa je umrl. ii njegove zapuščine. Upnik in dolžnik pa se smeta seveda dogovoriti za drug način zavarovanja dolga. Iz tega torej jasno sledi, da je porok še nadalje obvezan in da so vsi prepiri o tem nepotrebni. Cenitev zemljišč in ostale imovine dolžnikov kmetov. Ce znaša dolg kmeta več kot 50% vrednosti njegove imovine, pa ta želi, da se dolg. zniža za 50% (drugače se zniža namreč samo za največ 30%), mora vložiti na sresko sodišče prošnjo po obrazcu, ki smo ga objavili v zadnji številki »Domoljuba« in priložiti tam naštete listine. Ko dobi sodišče tako prošnjo, odredi cenitev zemljišča in ostat« imovine dolžnika po komisiji, o kateri smo že tudi pisali. Vrednost zemljišč, ki imajo čisti katastrski dohodek (po tem se namreč vrednost določa), določi sresko sodišče samo tako, da skupni katastrski čisti dohodek pomnoži z 12. Ta skupni katastrski čisti dohodt* se pa ugotavlja po predpisih zakona o neposrednih davkih. Vrednost zemljišč brez katastrskega čistega dohodka, kakor tudi vse ostale imovine, pa ugotavlja omenjena komisija. Vendar daje pravilnik onemu, ki misli, da jo komisija cenila njegovo imovino prenizko ali previsoko, možnost, da pri sodišču dokazuje, da je njegova imovina več aii manj vredna. Ker torej kmetje nimajo možnosti, da bi v vsakem slučaju že naprej vedeli, ali je njihov položaj tak, da se laiiko poslužijo določila uredb" o znižanju dolga do 50%, naj vsaj približno premislijo, ali prekaša njihov dolg polovico vrednosti imovine in naj potem vložijo prošnjo za tako znižanje. To omenjamo zaradi tega, ker je cenitev po komisiji združena s stroški, pa bi bilo škoda denarja, če bi brez premisleka za to zaprosili. OKZ v Kranju Dne 16. novembra se je ustanovila Okrajna kmečka zveza za kranjski okraj. Sejo je sklical načelnik J. Brodar, ki je opisal važnost stanovske organizacije in pokazal njeno veljavo, ko bo v njej organiziranih večina kmečkih ljudi. Vae naše zadružništvo in druge kmečke organizacije in vsa izobrazba kmečkega ljudstva nič ne pomaga, dokler niso vsi kmečki ljudje združeni v svoji stanovski organizaciji, ki je nepolitična in sloni samo na potrebah kmečkega stanu in hoče voditi kmečke ljudi v borbi za pravice kmečkega stanu. Izbrali so vodstvo Okrajne kmečke zveze: za načelnika Ovsenik Janez, za podnačelnika Perne Alojzij, za tajnika Vehovec Janez in za blagajnika Udir Joža. Pričakujemo od kranjske OKZ veliko delavnosti, ker so v vodstvu kar trije absolventi kmetijskih šol in mlajši ljudje, ki bodo dali organizaciji borbenost. Napravili so se nekateri zelo važni sklepi, zlasti za razvoj našega zadružništva. Zahtevali »o, da z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov nudi država potrebna denarna sredstva našim hranil- nicam In posojilnicam, da morejo pričotl z izpta-čevatijem vlog, ker sicer t>o za te zadrugo nastal še ležavnejši položaj, kakor pa je bil dosedaj. Ugotovili so, da tudi po sedanji uredbi ne bo mogoče kmetom poravnavati obrokov za odpla. čovanje dolgov, če se gosiiodarski položaj kmeta ne izboljša. Po seji se je vodstvo OKZ takoj /glasilo na okr. načelstvu, kjer se je v imenu KZ predstavilo in takoj posredovalo v nekaterih zadevah. V okraju je sedaj že enajst krajevnih kmečkih zvez, štiri pa se ravnokar snujejo, tako da bo kmalu ves okraj organiziran v KZ. Sz pisarne Kmečke zveze Naš tabor postaja vsak dan močnejši. Vlaganje pravil od pripravljalnih odborov krajevnih kmečkih zvez se vrši neprenehoma in nobene nedelje ni, d« se ne bi vsaj na par krajih vršil ustanovni občni zbor. Kjer naše osnovne edinice še ni ustanovljene, ni krivo nezanimanje za naš pokret, ampak zaposlenost pri trenutno važnejših vprašanjih. V kratkem času bomo lahko ugotovili, da je organizacija kmečko zveze iiopolna, da ni nobene vasi ali župnije, ki ne bi bila njena članica. Ustvarjena je že danes tolikšna moralna sila, da bomo v svojih zahtevah za stanovske pravice upoštevani tako, kot so že vsi drugi organizirani stanovi. Uspeh teh teženj pa zavisi od nas samih. Cim več nas bo, čim enotnejše in discipliniranejie bo naše nastopanje, tem več bomo izvojevali. V zadnjem tednu so bile ustanovljene krafavne kmečke zveze v Dolnjem Losntcn, Mengšu in t Ravnah pri Blokah ob ogromni udeležbi kmetov. Razveseljivo je dejstvo, da sc je tudi naš kmet stanovsko zavedel in spoznal, da je rešitev it obupnega položaja, v katerem se danes nahaja, samo v močni stanovski organizaciji. Z občinske deske Oprema prošenj na baltsko upravo za podporo zaradi elementarnih nezgod in nesreč pri živini. Banski upravi in občinskim upravam prizadevajo različni prosilci, ki-se v gornjih dveh zadevah obračajo za pomoč in podporo, mnogo nepotrebnega dela in pissrjenja, sami pa po nepotrebnem čakajo na rešitev svojih prošenj, ker jih niso opremili po predpisih. Predvsem morajo Iiili v piošnji vsi potrebni podatki o družinskih razmerah prosilca, poklic, starost in delazmožmisl prosilca in družinskih udov, ki jih prosilec preživlja); domovinska pristojnost; imovinske in pri-dobninske razmere (kako veiiko posestvo ima, koliko je vredno, ali ima kaj dolga, ali kaj prihrankov ter koliko, koliko g»ved, prašičev in druge živine ima. ali pridela zadosti živeža za preživljanje svoje družine, oziroma ali živež tudi piodaja, ali ima šo katere druge dohodke razen onih, ki mu jih donaša posestvo, kakšne in koliko, aii ima kakšno obrt in koliko mu letno prinaša); opis elementarne nezgode (kakšna elementarna nezgoda in kdaj ga je doletela, koliko škode je pri tem utrpel, koliko je dobil morebitne zavarovalnine nli odškodnine, ali je dobil v tisti namen že kakšno podpore, kolikšno In od koga, nli jo prejel kakšna darila, kako so mu pomagali sosedje; pri poginu živine je treba povedati razen tega, ali je zadostil prosilec veterinarsko-polioi'-skim predpisom); ali je njegov obstoj zaradi opisane nezgode resno ogrožen ter končno svoj natančen naslov. — V tej zvezi opozarjamo vse mori bitne prosilce, da banska uprava zaradi nezadostnih !:reditov in ogromnega števila prošenj ne more podeljevati podpor vnem prosilcem, marveč samo najpotrebnejšim. — Vsaka prošnja mora bili kolkovana e kolkom za 5 Din. Kolka so oproščene po zakonu samo osebe, ki prosijo za podporo za nedorasle otroke do 18. leta. oziroma za preskrbo in zaščito istih, ali proSnje vojnih invalidov, kadar prosijo zo kakšno stvar, ki jim pripada po invalidskem zakonu, in še nekatere druge. — Končno opozarjamo še na to, da naj nihče ne hodi osebno v Ljubljano po podporo na bansko upravo, ki l>a-čeloma ne izplačuje podpor v gotovini, marveč ji" nakazuje po podružnici poštne hranilnice. Pošljite naročnino! Volitve v zbornic® za TO I Za nedeijo, 29. novembra »o razpisane volitve v Zbornico ko TOI. Zbornica ta trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je, kakor znano, stanovska zastopnica vsega trgovstva, obrtništva, Industrije in gostinstva v Sloveniji ter posvetovalni organ ob-lostev v vseh vprašanjih, ki B« tičejo neštetih panog slovenskega gospodarstva. V okviru te svoje naloge prihaja zbornica neposredno v stike z odločujočimi oblastvi in more ta to podajati svoje mnenje, kakor tudi vplivati v vseh ukrepih, ki so potrebni za gospodarski napredek. V zavesti nalog, ki čakajo novo zbornico, no se zato preudarni iu odlični slovenski gospodarski in politični možje sporazumeli, naj se v sedanjem težkem gospodarskem položaju izognemo volitvam in sporazumno določimo izbrane, najboljše predstavnike naštetih štirih gospodarskih panog, ki bi naj zastopali naše gospodarstvo. V «kladu 8 tem sporazumom je bila zato v vseh volivnih okrožjih trgovskega, industrijskega ln gostinskega odseka vložena samo po ena sporazumna lista, ki je bila nato v smislu uredbe o volitvah proglašena za izvoljeno. Pruv tako je bila vložena sporazumna lista tudi v vseli volivnih okrožjih obrtnega odseka. Toda proti tej listi so nekateri obrtniki vložili svoje tiste, tnko da ne bodo morale v 7 volivnih okrožjih obrtnega odseka vršiti volitve. Kaj hočejo ti obrtniki, ki skušajo preko sklenjenega sporazuma razdvojiti obrtniške vrste? Njih program je obsežen v zahtevi, naj se »a obrtništvo ustanovi posebna, ločena zbornica. Mnenja so namreč, dn ho z ločeno zbornico mogoče »boljšati, sedanji slabi gmotni položaj slovenskega obrtništva. V bridki zmoti so obrtniki, ki pričakujejo, da bi se z eno samo potezo dala rešiti vsa vprašanja gospodarstva v današnji stiski. Ali more v sedanjem času prinesli režitev hujskanje stanov drugega proti drugemu? Ali se more dopustiti, da se danes razdvaja skupna fronta slovenskega gospodarstva £n to v času, ko se Slovenci borimo za gospodarsko osamosvojitev in neodvisnost? Ali naj se v tem Času, ko je najbolj potrebna enotna volja tn enotno, razumno stremljenje vsega naroda, spopadejo po«ame*n5 stanovi tega naroda med seboj? Po vsem svet« se ureja gospodarstvo. ca Jiovi, boljši podlagi, ki naj vprav združuje vse stanove v skupnem boju za obstanek. Le pri nas naj bi »e drobilo in zdrobilo narodno občestvo še bolj. Zahteva po popolni ločitvi obrtnega stanu od drugih gospodarskih panog je zato nepremišljena in nesprejemljiva. Edino geslo, ki more danes vezati vse Slovence v stremljenju za zboljšanje gospodarskega položaja, more biti le: v slogi je me?! To geslo je Imet naš list. vedno pred očmi, kadarkoli je fiio za važna slovenska gospodarska vprašanja. Ako si je za volitve v zbornico sporazumna lista vzela tudi to geslo v skupni borbi za gospodarsko osamosvojitev Slovenije, ki bo mogla zadovoljivo rešiti tudi pereče vprašanje gmotnega izboljšanja vsega obrtniškega stanu, moremo vsem zavednim obrtnikom samo najtopleje priporočiti, da volijo le kandidate sporazumne liste, ki se bodo mogli hrabro tn odločno postaviti v borbi za obrtniške pravice Kandidatne (sporazumne liste za obrtni odsek v volivnih okrožjih, bodo 29. novembra volitve. 1.-Volivno krožje (mesto Ljubljana) kandidata Ogrin Ivan, stavbenik, Ljubljana; Ur bas Miroslav, mesar, Ljubljana. Namestnika: Tušar Fer-de, pek, Ljubljana, Vižintin Ivan, zidar, Ljubljana. 2. Volivno okrožje (okraja Radovljica in Škof-jn Loka) f: u f e r Andre j ml., mizar, Jesenice Planina Lovro, dežnikar, Škofjn Loka). * S. Volivuo okrožje (okraja Kamnik in Litija) B e 1 e i j a n Boštjan, zidarski mojster, (iora pri Komendi (Koprivnikar Emil, uiizar, Litija). 4. Volivno okrožje (okraja Logatec in Kočevje) R e b e k Josip, ključavničar, Ljubljana (Pavti-ček Josip, tiskarnar, Kočevje). 5. Volivno okrožje (okraja Novo mesto in Črnomelj) M i d o r f e r Alojzij, Novo mesto (Stonič Ferdinand, pek, Črnomelj). fl. Volivno okrožje (okraj Brežice) Kralj Andi ej, soriar, Sv. Lenart (Kozole Martin. Žagar v Rajhenburgu). 7. Volivno okrožje (okraj Dol. Lendava) L i -trop Štefan, čevljar, Turniftfe (Jalovec Franc, pek, Turnišče). DOBRO CTiVO k Kletarstvo. Spisal Buhoslav Skalicky. Knjiga Ima 192 strani tn 85 slik med besedilom. Cena broš. knjigi je 60 Din, v plntno vezani 72 Din. Založba Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani 1924. Kletarstvo je nauk, kako pravilno pripravljati iz gronlja vino tn kako ga oskrbovati, spravljati, negovati ln kakšna naj bo čistoča in red v kleteh. Knjiga se temeljito bavi i. umntm kletarstvom, kajti bres dobrega, smotrnega kletarstva ni uspešnega vinogradništva.' Novodobno kletarstvo zahteva poleg obile prakse tudi temeljitega poznanja vinske kemije in bakteriologijo. Važno je poglavje o negovanju sodov in vina sploh, dalje poglavje o napakah in bol -zn-h vin. Knjiga bo izbomo služila ne samo vinogradnikom, potrebna je tudi vinskim trgovcem in gostilničarjem, ker bodo našli vsi v njej obito praktičnih nasvetov in navodil pri ravnanju z vinom. K pravilnemu tolmačenju navodil bodo dobro služile mnogoštevilne slike (851). Knjigo toplo priporočamo. | !jah, 16 FsntovBka ura: Posledice boiiševiške vzgoje, 17 Nasveti ra kmetovalce, 17.20 Koncert godbe »Zarja.:, 16.20 Plošče, 18.80 Zabavna igrica, 10.90 Nac. ura, 19.80 Plošče, 20 Prešernov večer, 22 Veier za naše izseljence. — Ponedeljek, 30. novembra: 18 Zdravniška ura, 18.20 PloSče, 18.80 Slovenska narodna pesem, 10.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Ustoličenje na Gosposvetskem polju, 20.40 PteSie, 21 Radijski orkester, 22.15 Ro-innnco, serenade in uspavanke. — Torek, 1. dec.: 9 šot. ura, 10 Prenos cerkvene glasbe, 18 Radijski orkester, 18.40 Naše zedinjeaje, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zabavni zvočni tednik, 20 Rezervirano za prenos, 22.15 Jugoslovanski plesi in koračnice. — Sreda, ž. decembra: 18 Mladinska ura, 18.40 Delavska ura, 19.30 Nac. ura, 19.80 Uvod v prenos, 20 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. RADIO od 26. novembra do 8. decembra 1986. Veaii dtt«: ia Plošče, 12.46 Vreme, poročita, 18 Cas, spored, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 17 in 22 Cas, vreme, poročila, spored. Četrtek, 26. novembra: 18.4C stovenSčina za Slovence. 19.30 Nac. ura, 19.50 tO minut zabave, 20 Klav. točke, 21 Radij, orkester, 2ŽS.15 Radijski jazz. — Petek. 27. nov.: 11 Sol. „ra, 18 Ženska ura, 18.20 Plošče, 18.40 Francoščina, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Rezervirano za prenos, 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 28. »ovembra: 18 Radijski orkester, 18.40 Pogovori a poslušalci, 19.30 Nac. ura, 10.50 Pregled sporeda, 20 Zunanja politika, 20.20 Poglejmo V savinjsko dolino, 22.15 Radijski orkssler. — Nedelja, 29. novembra: 8 Plošče, 8.30 Telovadba, 9 Cas, poročila, spored 9.15 Prenos seikvene glasbe, 9.46 Verski govor, 10 Radijski orkester, 11-16 PMifs, 11.80 Mladinska ura: Trije gorici, 12 Koncert ruskega sekstata, 18.15 Pio66e po is Dopisi (tati na. Za občinske volitve, ki bodo na Grosupljem na Miklavžev dan, se bije hud boj. Nasprotniki se trudijo, da bi tzvojevalt čim večji uspeh. Tudi v naši vasi je nekaj ljudi, ki zagovarjajo grosupeljsko srnfje gnezdo, misleč, da so to najlepši ptiči, ker svojo barvo tnko izpremi-rijaio. Vi možje, ali se spominjate, kako je bilo 1. 1929, ko je lokomotiva zanetila ogenj: pogorelo jc sedmim posestnikom skoraj vse? Ali se spominjate, koliko podpore ste takrat dobili v blagu in denarju? Kdo je bil tisti, ki nam je pomagal, da imamo zopet urejena svoja poslopja, gnojne jame, vodnjake itd.? Ali ne takratni oblastni predsednik in sedanji ban dr. Natlačen? Koliko ste nabrati milodarov? Celo po cerkvah so bila darovanja za gatinske pogorelce. In danes? Ravno tisti, M so dobili največ podpore, kažejo našim voditeljem hrbet. Ali ni to nehvaležnost? Se spominjate, kako je bilo pred zadnjimi občinskimi volitvami? Silili so nas, naj se podpišemo, da hodijo naši otroci v šolo na Grosuplje, namesto v 2ahto, (lasi je bližje, da nam bodo napraviti takoj e«sto, ki je Se do danes cit Kako se je v obe.int gospodarile, je doka* sedaj, ko je oblast odstavila župana. Možje iu fantje, primimo skupaj, sedaj jo Križanka „Lik*° Vodoravno: i del telesa, 5 lesuua posoda, 7 domača žival, 11 zaključna molitev, 34 del voza, 13 član družine, 15 zapor, 16 opojna pijača, 17 oče, 18 žensko krstno ime, 20 nalezljiva bolezen, 21 časomer, 23 glej 13 vod., 25 glas, 26 drag kamen, 28 glasbeni izraz, 29 predplačilo, 31 tdo, 33 izraz pri kartah, 34 sedež dravske tianovine, 35 del napisa na križu, 37 pikaioča žuželk«, 39 obdaja hišo, 41 skrajni del zemlje, 42 okno. 43 števnik, 44 cvetlica, 45 glej 18 vod., 48 zapreka, 49 ozka cesta, 51 vrela voda, 63 eii, 54 vrata, 57 potočne živali, 58 gol, 59 prebivalec Irske, 60 ivač, 61 del sobe, 62 slonova zoba. 1 1 3 S 1— b i t <3 10 tt M « ir [tfc 18 19 * 21 ■n 23 It IS 28 51 52 M 15 3b »t u 1 ta Hi H n $8 S-3 (o o fei bi Navpično: 1 nebesa, 2 glej 11 vod., 3 orožje, 4 letopisi, 6 prevozno sredstvo, 6 drag kameu, 7 pohištvo, 8 čebelni proizvod, 9 zelo hlapljiva tekočina, 10 slika, 12 balkanska država, 18 del sveta, 19 oče, 21 del glave, 22 tujka za zahrbtni napad, 24 glasbeni izraz, 27 ploskovna mera, 30 prebivalec Rusije, 82 darilo, 36 nikalnica, 37 osebni zaimek, 38 cerkvena doba, 39 pravilni izraz za »ketuac, 40 orožje, 41 žito, 47 risarska priprava, 44 zelo razširjena priprava za poslušanje iz daljave, 46 slovenski izraz za moralo. 50 nekdanje telovadno društvo, 51 najpotrebnejša tekočina za življenje, 52 očesca, 55 žaba (mesto zadnjega h - k), 56 vročina Rešitev križanite „November" Vodoravno: 1 tok, 5 med, 8 Ljablrana, 11 ers, 12 ata, 14 anaU, 17 in, 10 are, 20 ar; 21 itart, 23 neka, 25 aga, 26 ton, 29 okra, 30 en, 31 moč, 34 deoar, 36 mol, 37 lek, 39 katoličan, 42 rja, 43 Uo. Navpično: 1 t. U 2 oje, 3 kura, 4 db, 5 mati, 6 ena, 7 da, 9 Banat, 10 Talen, 13 hinavec, 16 granata, 18 nagon, 20 akord, 22 ra.k, 28 omela, 29 otaii, 32 on, 34 dota, 35 reči, 36 maj, 38 kal, 39 kr., 40 1. r. čas! Dne 6. decembra Imamo volitve. Lista JRZ jc vložena. Nosilec liste je spoštovani Drobni? Franc. Ce bomo tako voliti, bo vesel naS vaditelj dr Korošec in veseli bomo tudi mi za darilo, ki ga bo nam prinesel Miklavž: to je novega župana iz vrst JRZ in občinski odbor iz mož-po-štenjakov. Gameljne. Prosvetno druStvo »Zora« priredi v nedeljo dne 29. novembra ob 3 in ob 7 zvečer v ftmartnu zgodovinsko igro s petjem »Črna žena«. Vsi prijatelji lepega petja in poštene zabavo vljudno vabljeni. Ne sam« v Afriki. Gospod učitelj, oče nam je pravit, da žive v Afriki narodi, kjer spoznajo možje svoje žene šele po poroki. — Ne samo v Afriki, dragi moj, ne samo v Afriki I » Vsako znojna žleza je cevka, k« men najmanj pel ccnbmeira v dolžino. Ker ie vseh znojnoh žlez poltretji milijon, znaša njih skupno dolžine tedaj okna« 12 in pol kilomelr« — bi ure hoda. Sv. Htla¥lB priporočam® velika zalogo raznega zims,ega blaga za otroke in odrasle na pr : štofov za moške n ženske oblek« in povtšnike, timiel«, barhente, ismtle, tr ko-iraie in hlače. mi ik« žitnike srajce. volnen« vesti« in puloverje, otroške obiekce. štaiersk« hlačke predpasnike, nogav ce, rokavic«, kravate, ceoice ter le msogo taKšnih stvar1, ki so primerne za daril«, F. I. GORIČAR LiuMjan«, Sv. Patra ««st* S® In 3» Za čssa Miklavževega kupovanja se dobi na makih Din 50-— robček zastonj, ako sc sklicujete na Domoljubov inseratl Pri zdravniku. Sam nc vem, kaj ie to, gospod doktor, da se moja žena zadnje čase vsak hip »trese. — To ra rač hudega, gre le za pripravo za zimo. ko bo hotela imeh nov kožuh. • Čudno. »Kako lo, ijospod profesor, da vos zadnje čase sploh ni videti?« — »Da me ni videti? )az lego še nisem opazil« Ia žgasiekssiia dob.tT «9* ta m* v nat l»o.18: ttaltovost) v Javnih skladiščiti pri tvrdkl Fran Po0«£nlfe d. « o. »., r.|ubl|ono Tyr«v» 'DnBatnftfli cest« «t»v 35 Miha v mestu. Miha Zimzelen pride prvič v Ljubljano, zavije v gostilno in vpraSa natakarrja: Kaj imate dobrega za želodec? — Imam žabja rebra, kokošja jetra, telečje možgane in voiovske noge — odvrne natakar. — lejhata. vi ste pa čuden svetnik — ?.aikliče Miha in ves prestrašen pobegne iz gostilne. * Stanovanje v pritličju. Ubogal sem vas, gospod doldor, in poskusil sem spoti pri odprtem oknu -- bn ste aečno prišli ob pritisk na prša? — Ob pritisk ne, pač pa ob uro iu dcnamico. Odlično naravno zdravljenje je »Planinka« zdravilni čaj, ker je pripravijo večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Dolgoletna izkminja nam potrjuie, da ie »Planinka« zdravdai čaj, ki ima » sebi preizkušene in dobre zdravilne sestavin«, regulator za čiščenje. 6—12 tedensko zdraviienie s »Planinka« zdravilnim čajem deluje izvrstno in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: pri slabi prebavi želodca in pri zaprtiu telesa, s abem delovanju črevesja in napetosti telesa, omotici in slabosti, obolenju hemoroidov ia bolezni (eter »Planinki« zdravilni čaj pospeiuie apetit. Zahtevajte » lekarnah samo pravi »Planinka« čat, ki ne ne prodata odprt, temveč samo v or.gi-nalBib piocobiramh paketih po Din 20*—, polovičnih paketih po Din 12'— in poskusnih vreč cab po Din 3'50 s proizvaialčevim naoisotn: Lekarna Mr Bahovec. Ljubiiana, Kongresni trg Rtg. S. br. S«i8 M Iskrenost. »No, prijatelj, kako vi si zamisSšfl svojo bodočniosl?« — »I.epa mora bili, sicer je ne vzamem, bogata mora biti, sicer bi ie ne mogel vzeti, in neumna mora bih, siccr bi me ona ne vzela.« ilgoden ttskap manufakturnega blaga za zimske plašče in obleke, flanete, barhanta pri G&SačHnici za Slovenijo Ljubljana, Tyrševa 29 (hiša Gospodarske zveze). Državnim uradnikom nudimo blago ua mesečne obroke. Do preklica nudimo blago deloma tudi na hranilne knjižic« članic Zadružne zveze v Ljubljani. mm E3SSSKS5 Mali oglasnik Vsalcu droiia« vnilica ati me prostor velja zn enkrat Din !)■ Naročniki »Domoljuba" plačajo «imo polovico Bko kupujeio kmetiiske po irebščloe ali prodsiajo svoie pridelke »h ličeto oomIov oziroma obrtnik' pomočnikom hI* vaiencev ln n«roli*- PrfjteJfeisa za male oglme te pisale aapfsj. liisfei suknje suknjiče, Hubertuse. to-plu |ierilo in v*a praktična oblačila Vam nudi pn reklamnih cenah Presl.er. Sv. Petra c. 14, Ljubljana. PsitKIigp fi!3g£8 (» kmetov) t dobrimi si ričevali sprejmem za staloo na kmetijo d »v Poljanski dolini« na upravo 17.139. |||gra roni a>i«i>«a m pctjsStcga dela sprejmem. Nasiov v upravi Domoljuba pod štev. 17430 38SID0S IBS hlode ali ploho kupimo večjo količino. Ponudbo na Kolb-Predaiič Ljubljana, Kongresni trg štev. 4. z dežele in jemsia me3la ae na. učijo samostojueRa šivanja boljših obisk in plaščev. Praksa v modnem salonu. Zahtevam mesečne učnine 500 dinarjev. Sattler. Flor jan-ska ulica 1, Ljubljana'. Umtfliil deta v hribe sprejmem. Ponudbo ns podružnico Slovenca Trbovlje bjana Podpisani Kordež GaSper, pose-trnka sin iŽlIUBU, iz Jamnika št, 11 obžaljujem in prekli-c jem svoje neresnične in izroišliene govorice, ki sem jih iznesel due 15. septambra 1936 na Jamntliu o g, Fistru Alciziiu poseitniiu iz Jamnika št. 9 in se slednjemu zahvaljujem, da ie odstopil od kazenske pri ta ve. Kram, 15. XI. 1936. G. Kordež i. r. V vsako hišo Domoljuba? HEHS^ Vam pomaga, da se dobi le zopet zdravje s po. močjo zdravilnih lastnosti bitja. Ne hodite sstn sebi sovrstnik I Bolezni pri meni in bolečine ob mesečnem perilu (menstruac ji) ublaži uerssn - čaj. Ah Vas ovira debelost? Bi bili radi vitki? Tedaj uporablmit« HE .SAM-ČAJ Zakaj trpite bolečine revmatizma in protim, ako to ni potrebno. HERSAN-ČAJ je sredstvo, ki Vam more olajšati muke. HERSAN-CAJ pomaga pri arterioskleruzi ra hemoroidih (z ati žili). Ali ras t* o« veste, da ie HKRSAN-CAJ dobro sredstvo pri oboleniu želodca, jeter iii ledvic. HERSAN-ČAJ se dobiva v izvirnih zavojih v vi«b lekarnah. Zahtevajte brozpUčao brošuro io vzorcc odi »•RADiOSAM«, Zagreb Dskljaninova tslica iler. t Kir«. it. 19834 33 Na otkri, Gospe sreča dečka, ki milo joče. >7a kaj pa jočeš, moj revček?« ga vpraša. — »Oh, oh, gospa, moj očka ic mrtev, mojo mama je mitva, deda so mi umorili, bobtoo bodo danes pokopal!, brat je uiomJ, sestra pa je v bolnišnici.« — »To je res straSno!« jc sočutno dejala dobrosrčna gospa. »Po šc kako strašnol« je ic huje zajokaj deček. »Čc pridem domov praznih rok, bodo vsi ti plitrsli name in me nabili!« Brtaje, ranic, slive m dalmafln- sic line oddata oo ugodni, ceni tvrdka tvmi JiftJffllC-J«. I«Jut»l)Sinaf Aškerčeva 1 V pisarni. »Jc gospod šef doma?« - -Ne, toda jaz lahko uredim to namesto njega « - »Ne, poletni,-Jvcrn pa Že faje počakam.« (Čez dve uri.) — »Kdaj sc pa gospod šef vrne, prosim? — »Ccz 14 dni« * Po sežigu mrliča ostane od odraslega telesa približno poldrug kilogram belega pepela. * Mož in žena. »Zdi se mi, da me nc smnlraš za svojo ženo, temveč za služkinjo.« — »Neumnosti čc bi le smatral za služkinjo, bi fe l>i! 'c davno odpovedal.« Družinska Prafika 1937 ie dotiskana in se dobiva za ceno 5 Din v vseh knjigarnah in trgovinah po Sloveniji. Opozarjani!! posebej na razpisano nagradno tekmovanje v novi pratiki »Domoljub« ,t«ne W Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din - Izhaja vsako sredo _ Dop.sc in spise sprejema uredniitoo »Domoljuba« Id # Prostor ene drobne vrs.ee v .nseratnem delu, stane SO Din - Naročnino, inseratc in reklamacije spre ima UmZ, »Doraduba«. Telefon 29-% UllflJatdJ; Ui GteX<"