--- —^
Ocena poslovanja v TOZDU Predilnica Metlika
V letošnjem letu intenzivno uvajamo v redno proizvodnjo nove programe v tozdu Tkanina, kot tudi v tozdu Predilnica, ravno tako je bila izvršena preselitev večjega števila strojev iz Tkanine v Predilnico. V Predilnici je bilo prenovljeno večje število predil-nih in predpredilnih strojev. Trenutno teče poskusna proizvodnja v predpredilnici in predilnici za kratka vlakna. Razumljivo je. da vsa ta dela povzročajo določene motnje na proizvodnjo v Predilnici Metlika.
Po večjem padcu proizvodnje v
2.	in 3. mesecu (93 odst. 91,1 odt.) je bila proizvodnja od 4 do 8 meseca dosežena od 94 do 97 odst. (brez upoštevanja korekcijskega faktorja za majhne partije do 200 kg), v prvi polovici 9 meseca je proizvodnja dosežena 104 odst.
Kvaliteta proizvedene preje: če izvzamemo prejo, narejeno za ple-tilnico (zelo intenzivne barve), lahko ocenimo, da je kvaliteta na nivoju prejšnjih sezon. Pri tem pa lahko ugotovimo, da je po nekaterih parametrih kvalitete opazno izboljšanje kvalitete (število no-pov in manjših napak), kar se tudi odraža po kriterijih meril kvalitete za izračun vrednosti točke, ki kažejo od 4. meseca tendenco rahlega izboljšanja. Večja problematika v kvaliteti preje se pojavlja predvsem zaradi slabšega čiščenja preje, kar je posledica slabšega vzdrževanja avtoconerjev. dela v 4 izmenah in velikega števila novih delavcev na teh strojih. Da je število novih delavcev tako veliko, je posledica tega. ker so bili trije
avtoconerji na novo montirani, in pa velika fluktuacija delavcev zaradi 4 izmen. Da bi se izboljšala kvaliteta čiščenja, smo spremenili organizacijo dela vzdrževalcev (razbremenili smo jih z manipulacijo materiala), povečali bomo število vzdrževalnega kadra (vsaj še 2 vzdrževalca) in še naprej delali na vzgajanju novih delavcev.
Ugotavlja se tudi, daje premalo ustreznih delavcev v tozdu, namreč od prek 100 vabljenih v zadnjih 5 mesecih je bilo sprejetih (primernih) samo 41. V tem času je zapustilo tozd 26 delavcev.
Zaradi angažiranja vzdrževalnega kadra pri rekonstruiranju in montiranju novih strojev se ne izvajajo v celoti vsa opravila iz tekočega vzdrževanja (kot npr. tedenski, mesečni pregledi in ugotavljanje pomanjkljivosti na strojih in odpravljanje le-teh, kot so namestitev vodilcev, zamenjava separatorjev, zamenjava raztezal, zamenjava prstanov itd.).
Da ni ustvarjena v polletnih mesecih večja proizvodnja in da kvaliteta proizvodnje ni v večjem porastu, so glavni vzroki:
—	premajhno število proizvodnih delavcev, pa tudi ustreznih,
—	premajhno število organizatorjev proizvodnje pa tudi vzdrževalcev zaradi rekonstrukcij in montiranj . novih strojev,
—	neusklajene kapacitete pre-dpredilnic s predilnimi stroji,
—	večja količina predenja PE-(V)lan in Nm 52/1 100% volna,
—	poskusna proizvodnja predilnici kratkih vlaken.
Pri tako obsežnem prestrukturiranju proizvodnje in uvajanju kvalitetnega dela prihaja do nepredvidenih problemov, organizacijskih in tehnoloških, katere je potrebno takoj in učinkovito razreševati, potrebna je zelo velika strokovnost in angažiranje
V letu 1985 sta tozda Tkanina in Predilnica Metlika najela mednarodni kredit (1FC) za financiranje investicije prestrukturiranja proizvodnje (predilnica efektne preje), za menjavo dotrajanih strojev (predpredilnica), dopolnitev manjkajočih faz in odpravo ozkih grl v proizvodnji ter rekonstrukcijo strojev.
Poleg tega sta se oba tozda dogovorila o razmestitvi dosedanje tehnologije, tako da se v bodoče razvija tehnologija predenja efektnih in česanih prej v Metliki, tehnologija mikanih prej pa v Novem mestu, s tem je tudi padla odločitev za preselitev novomeške predilnice česane preje v Metliko.
Z najetim kreditom (IFC) so bile sklenjene pogodbe z dobavitelji za opremo in rekonstrukcijo, pretežni del opreme, okoli 75 odst., je bil predviden za predilnico v Metliki, in sicer:
A: efektna predilnica:
1.	mešalnica z mikalnico,
2.	predpredilnica z 2 flverjema
predvsem strokovnega kadra, pa tudi ostalih delavcev. Ugotavlja se, da so posamezni organizatorji proizvodnje premalo samoiniciativni, dosledni, vztrajni in nimajo dovolj vztrajnosti pri delu za tako obsežno preobrazbo načina dela in tehnologije.
Ob vseh naštetih ugotovitvah in motnjah lahko sklepamo: če ne bi bilo toliko volje in angažiranja posameznikov, ne bi bilo takšnih rezultatov, zato lahko ocenjujemo, daje narejen določen premik.
Pripravil:
FRANCI KOVAČIČ, dipl. inž.
3.	preselitev 8 prstančnih strojev z rekonstrukcijo (OTO Melara),
4.	Ureditev prostorov za vso imenovano tehnologijo in postavitev novega skladišča surovin,
B) predilnica česane preje:
1.	nova predpredilnica:
—	prva pasaža intersekting,
—	druga pasaža,
—	tretja pasaža,
—	finišer (svalkalni predpre-dilni stroj).
2.	zamenjava repco predilnih strojev s 4 klasičnimi stroji,
3.	preselitev in rekonstrukcija 3 prstančnih strojev (S. Giorgio),
C.	čiščenje in previjanje preje:
1.	novi avtomatski previjalni stroj — avtoconer (Schlafhorst),
2.	preselitev dveh avtoconerjev iz Novega mesta,
D.	ureditev klimatskih naprav v klasični predilnici česane preje in zamenjava transformatorske postaje.
Z današnjim dnem je izvršitev te investicije v toku.
Ad A. Vsa dela in montaža so zaključena, razen točke 3, ker je do sedaj preseljeno in rekonstruirano samo 5 prstančnih strojev. Nadaljevanje selitve bo v oktobru. Efektna predilnica je tudi začela s poskusno proizvodnjo, ki je do sedaj uspešna.
Ad B. Vsa oprema za predpre-dilnicoje prispela (razen intersek-tinga za tretjo pasažo). Montaža se bo začela v drugi polovici septembra,
—	repco predilniki so zamenjani s prstančnimi stroji (4),
—	preselitev treh prstančnih strojev je izvršena, vendar rekonstrukcija ni dokončana.
Ad C. Novi avtoconer je dobavljen in montiran, prav tako pa je izvršena preselitev iz Novega mesta. Vsi stroji obratujejo.
Ad D. Transformatorska postaja je zamenjana in obratuje. Za klimatsko napravo v klasični predilnici je narejen projekt, na osnovi katerega se bo sklenila pogodba z izvajalcem. Realizacija je predvidena v letu 1987.
ZVONE BAVČAR, dipl. inž.
Poročilo o poteku investicij v tozdu Predilnica Metlika in tozdu Tkanina
:v:” ..................................................... _	'•>::•
.\V.
m
f Značilnosti - posebnosti izvoza konfekcijskih proizvodov . .... _____________.■*___:_____
n v obliki predelavnih poslov in poslov klasičnega izvoza
SS
P
II tekstilne tovarne Novoteks Novo mesto
M W	.vŠ'
Novoteks v ZRN, kamor od dežel EGS Novoteks največ izvaža:
PREGLEDNICA 2
Izvoz konfekcijskih izdelkov DO Novoteks v ZRN
leto	klasični izvoz	\ kos/000 predelava \ kos/000
1972	168	12
1974	175	125
1976	245	202
1978	—	300
1980	—	572
1982	—	1.016
1984	0.9	1.140
1. Izvozna dejavnost OZD
Novoteks se s tekstilno in konfekcijsko proizvodnjo vedno močneje vključuje v mednarodno delitev dela. Vedno bolj se kaže potreba po izvozu, kajti domače tržišče je premajhno, zato DO vidi svojo dolgoročno perspektivo v plasmanu na zunanjem trgu.
Tako danes DO izvaža že prek 60 odst. skupne proizvodnje (tkanine in konfekcijski proizvodi), od tega predstavlja 90 odst. vsega izvoza konvertibilni izvoz.
V komercialnem sektorju, ki je formiran na nivoju celotne DO, je izvozni oddelek, ki se deli na: izvoz tkanin in izvoz konfekcijskih proizvodov, to je predelavnih
Vzroki za tako velik delež predelavnega posla so tudi v Novoteksu podobni, kot sem jih navedla že v splošnem delu naloge: priliv konvertibilnih sredstev pod relativno zelo ugodnimi pogoji, skoraj brez vsakršnega vlaganja, eliminacija problema nabave reprodukcijskih materialov, oziroma le-teh sploh ni mogoče dobiti pravočasno. Financiranje prodaje na tuje tržišče odpade, kot tudi riziko prodaje itd. Na drugi strani pa visoke cene domačih tkanin, premajhna modnost naših izdelkov, zapiranje zapadnih tržišč za polni izvoz itd.
Glavni partner DO Novoteks v izvozu predelavnih poslov je ZRN. Iskanje dežel s cenejšo delovno silo je pripeljal nemške partnerje do intenzivnejšega sodelovanja z našo industrijo konfekcijskih proizvodov. Razlogi šobili predvsem v ceneni delovni sili, fleksibilnosti prilagajanja naših tovarn zahtevam nemškega tržišča, dobre transportne veze, bližina tržišča itd.
KLASIČEN IZVOZ KONEEK-CIJSKIH PROIZVODOV DO NOVOTEKS
S prilagajanjem zahtevam tujega trga se je Novoteks vključil v izvoz na tuje tržišče tudi kot izvoznik konfekcijskih proizvodov iz lastnih materialov in lastnega designa.
poslov in poslov klasičnega, čistega izvoza.
2. Predelavni posli v izvozu Novo-teksa
Posli predelave so za našo OZD predvsem v svojih začetkih veliko pomenili. Začetki teh poslov segajo v leta, ko seje sicer naša DO že precej opomogla, vendar je potrebovala materialna sredstva pa tudi izkušnje razvitih dežel.
Danes kljub velikim naporom DO za povečanje klasičnega izvoza predelavni posli še vedno predstavljajo precejšen delež v izvozu konfekcijskih proizvodov Novoteksa, kar kaže tudi tale razpredelnica:
1. Izvozne kvote — poseben problem klasičnega izvoza na zahodna tržišča
Dokler Jugoslavija in s tem tudi DO Novoteks ni bila pomemben izvoznik konfekcijskih proizvodov, je uvozne kvote podeljevala nemška vlada svojim uvoznikom. Z naraščanjem izvoza pa se je vedno bolj krepil pritisk, da se izvoz tekstilnih in konfekcijskih proizvodov na tuja tržišča (zahodna) — zlasti ZRN in ostale dežele EGS — regulira z dolgoročnim sporazumom, katerega bistvo je, da se je Jugoslavija obvezhla na samoomejitvene kontingente za posamezne artikle, ki so občutljivi za tržišče EGS. Ker so zahteve za izvoz artiklov po samoomejitve-nih kontingentih na področje EGS, še posebej pa v ZRN, večje, kot pa so možnosti, je ZGZ Beograd vpeljala poseben pravilnik o izdajanju licenc in EUR-1. 80 odst. letne kvote pripada izvoznikom, ki so v preteklem letu že izvažali na omenjeno področje, 20 odst. pa izvoznikom, ki se prvič pojavljajo na tržišče EGS. Treba je omeniti, oziroma poudariti, da so omejitve v obliki kvot v deželah EGS in s tem ZRN vse večje.
Kako rigorozen in vse hujši postaja problem omejevanja klasičnega izvoza konfekcijskih proizvodov za zahodna tržišča, je prikazano na preglednici izvoza konfekcijskih proizvodov DO
Iz preglednice je lepo razvidno, da je kvota Jugoslavije za izvoz hlač v ZRN za leto 1983 za 34.000 kosov manjša, kot je Novoteks že leta 1976 ustvaril izvoza v Nemči-
Tako rigorozne omejitve so prav gotovo tudi posledica strahu zaradi velike brezposelnosti in ekonomske krize držav EGS.
2.	Klasični izvoz DO Novoteks v dežele v razvoju
Precejšen delež klasičnega izvoza konfekcijskih izdelkov predstavlja izvoz v dežele v razvoju, zlasti v petrolejske dežele, npr. Libijo, Alžirijo, Iran. Vendar pa je treba poudariti, da so ti posli nestalni, kampanjski in negotovi, torej nimajo trde osnove za pridobivanje konvertibilnih deviz, brez katerih naša DO ne more živeti.
3.	Problemi klasičnega izvoza DO Novoteks na tržišče ZDA
Glede na veliko število prebivalstva je absorbcijska sposob-
nost ameriškega tržišča zelo velika in obstaja velika možnost za izvoz raznovrstnih izdelkov na to tržišče.
To tržišče še ni dovolj raziskano. Jugoslovanska tekstilna industrija bi se morala povezati z večjimi izvozniki s ciljem enotnejšega nastopa na tem trgu in ponudbe večjih količin širšega asor-timana tkanin in konfekcijskih izdelkov.
Novoteks konkretno vzpostavlja kontakt, oziroma izvaja posle klasičnega izvoza konfekcije z manjšim partnerjem prek zastopnika, ker je to pač cenena in enostavna pot, ne zagotavlja pa nam trajne prisotnosti na ame- ”= riškem trgu.	2
Na tržišču ZDA je izredno mo- ^ čna konkurenca proizvodov No-voteksovega asortimana konfek- = cijskih izdelkov. Enak asortiman ^ ponujajo tudi Japonska. Koreja, 2 Hongkong, dežele Vzhodne Ev- = rope (Poljska. Romunija, Bolgarija, ČSSR. NDR), v zadnjem času
PREGLEDNICA 1
Izvoz konfekcijskih izdelkov DO Novoteks
leto	klasični izvoz	kos/000 predel
1978	35	300
1980	65	572
1982	105	1.016
1984	120	1.190
1985	300	1.200
kos/000
(Nad;
s 3. str;
cr pa se pojavljajo tudi dežele Lara tinske Amerike in ostale dežele v razvoju, ki imajo mezde nižje kot pri nas in nam zlahka konkuri-„ rajo. Tako je zaradi vedno večje 'n ponudbe (vključevanje novih po-g nudnikov) po celo nižjih cenah, T? kot jih je Novoteks že dosegel na "S tržišču ZDA, izredno težko doseči £• povišanje cen, ki bi bilo sorazmerno stopnji inflacije, kaj šele da bi dosegli povišanje cen, ki bi bilo sorazmerno stopnji povišanja stroškov proizvodnje (materialnih in fiksnih stroškov ter stroškov delovne sile).
Vendar kljub vsemu se Novoteks ne boji toliko izredno ostrega konkurenčnega boja s tujimi proizvajalci tkanin na konvertibilnem trgu, kot zapletov z domačimi tekstilci. Še vedno se namreč dogaja, lahko bi rekli, da ta dejanja celo naraščajo, da jugoslovanski tekstilci ponujajo izvoz po vsaki ceni. Vendar pa Novoteks ne popušča pri zastavljenih cenah, seveda na račun kvalitete in poslovnosti. Vsi konfekcionarji oziroma tekstilci, ki se tako neodgovorno obnašajo, pa bi morali denar usmerjati predvsem v razvoj tehnologije in znanja in s kvalitetnimi izdelki doseči primerno ceno na izvoznih trgih. Neizogibno in nujno je namreč, da ceno izdelka oblikuje kvaliteta, to pa za ene pomeni napredek, za slabo organizacijo pa še dodatne težave. Dejstvo je namreč, da se zaloge tekstilnih izdelkov po vsej Jugoslaviji zelo hitro kopičijo.
Da je prodajanje, oziroma izvažanje za vsako ceno zelo kratkoročna rešitev, priča tudi
dejstvo, da so ZDA nedavno sprejele nove zakone, ki naj bi preprečili poplavo poceni uvoženega tekstilnega blaga.
Velik problem za DO Novoteks je nedavna uvedba kvot za težko konfekcijo iz 100 odst. volne. V zadnjih dveh letih se je namreč naša DO vse aktivneje vključuje na ameriško tržišče. Po velikih naporih nam je uspelo najti skupni jezik z ameriško firmo Linkage Ltd., kateri prodajamo konfekcijske izdelke (predvsem moške hlače) iz volne in mešanice vol-na/PES. Dve leti smo se namreč borili, da smo osvojili njihovo tehnologijo izdelave moških hlač, zdaj pa, ko nam je to uspelo in ko smo pričeli tekoče s prvimi večjimi nalogami, nas je kot strela z jasnega udarila uvedba kvot.
Resno nam grozi vse večji izvoz na klirinško področje, saj ga pogojujejo vsi zgoraj omenjeni vzroki: velika konkurenca na konvertibilnih trgih in težnja po vse večji avtarkiji le-teh, nesmiselna konkurenca domačih tekstilcev, nejasno in negotovo stanje na trgih dežel v razvoju, pa tudi nestimulativna ekonomska politika doma — pojemanje tečajnih spodbud konvertibilnega izvoza (nov devizni zakon) in vse večji problem ustvarjanja dohodka. Vse do letos je bil Novoteksov izvoz ves čas naravnan na konvertibilno področje, izvoz na klirinško področje je bil zanemarljiv. Letos pa je klirinški izvoz našel v naših planih pomembnejšo mesto. Če bi sicer ostal na nivoju letošnjega plana izvoza, še ne bi bilo nevarno, vendar pa seje bati, kot sem že omeni-
la, da se bo iz omenjenih vzrokov povečeval. Tako povečevanje klirinškega izvoza istih proizvodov vsekakor ni želja in zahteva naše DO in ima lahko velike negativne posledice tako za Novoteks kot tudi za širšo družbo. Dejstvo je namreč, da predstavlja v izvoznih artiklih, ki se plasirajo na klirinškem področju, pomemben delež materialna substanca, ki je skoraj v celoti konvertibilnega porekla.
Kot je razvidno iz kratkega orisa izvoza konfekcijskih proizvodov DO Novoteks, seje le-ta skozi
obdobje vedno vključevala v izvoz in predvsem iskala nove poti in možnosti za rast le-tega. Kljub povečanju izvozno deviznega priliva iz leta v leto, nam ta za vse potrebe uvoza osnovnega materiala in reprodukcijskega materiala za posodobitev zastarele opreme ne zadošča, zato bo potrebno tudi v prihodnje nadaljevati s politiko maksimalnih naporov za povečanje izvoza in s tem opiranja na lastne sile.
KRAMAR—ŽNIDAR MILENA
Zbiranje moči ali zakaj pogosti pozivi na mobilizacijo
pri ljudeh ne najdejo dovolj odziva?
Izgleda, da je prišel čas, ko nikomur ni lahko, niti tistim »zgoraj«, ker nosijo tovor funkcije, ki dobiva vse bolj težo svinca, niti tistim »spodaj«, ker oni v glavnem nosijo tovor, ki se ga je treba nekako rešiti, da bi lažje šli naprej. Ni lahko niti tistim, ki imajo, ker živijo v strahu, da bodo jutri imeli manj, toda daleč najtežje je tistim, ki nimajo, ker tudi morajo začiniti solato z oljem, piti sladko kavo, skuhati nekakšen mesni obrok itd. Obstajata torej dve vrsti skrbi:
ene so lahko sladke, druge pa so vse bolj grenke. In ne vidi se, vsaj za zdaj ne, kdaj se bo osladkala tudi ta grenka stran našega vsakdana.
Ljudem je, zdi se tako, že vsega dovolj, vdali so se v usodo v položaju, v kateri ni ekonomskega preobrata, niti umirjanja že dlje časa zamotane politične situacije v družbi in v državi. Neugašeni vulkani naših starih strasti delujejo, kot da ni bilo nikakršnih kongresnih pozivov na zmernost, na odgovornost in potrpežljivost. Skupaj z lavo iz teh vulkanov prihajajo neki preživeli prepiri in stare dileme, ki prinašajo resna tveganja, da sprovocirajo nove delitve in spore tam, kjer je potrebna enotnost, kar lahko nevarno zastrupi atmosfero tam, kjer je potrebno zdravo podnebje, da bi bilo možno napraviti kaj skupnega.
Parola o mobilizaciji, predvsem mobilizaciji ustvarjalcev, ima svoje opravičilo, nič ni možno storiti samo z delovanjem »od zgoraj«, nikjer, od tozda do federacije. No, mobilizacija ljudi, njihovo večje angažiranje, ni možno uresničiti kar tako, s pozivom na mobilizacijo.
Da bi do nje v resnici tudi prišlo, da bi se vsa ta silna pritajena energija (delovna, ustvarjalna in politična) lahko aktivirala, je potrebno izpolniti nekatere pogoje. Gre v prvi vrsti za jasne programe in cilj, da se ve. kaj se hoče, potrebne so določene pro-pozicije, če hočete, pravila igre, da je vnaprej poznano, kakšna sredstva se koristijo, in da ne bo neznano, kaj kdo izgubi in kaj kdo dobi, mora se, nazadnje, ustvariti atmosfera, ki bo spodbudila ljudi
na to, da se bodo priključili ali vključili tam, kjer so do zdaj abstinirali.
Poglejmo, kakšne so stvari zdaj in pri nas?
Najprej program in cilj: ali sta tako jasno določena, da bi naš delovni človek lahko rekel —jaz sem »za« in grem, ali da se izjasni »proti« in da zaradi tega ostane ob strani. Splošne opredelitve (za socializem, za samoupravljanje...) so bile izražene že tolikokrat in tudi danes sploh niso sporne. Vendar, tu je govora o tem, kako iziti iz krize? S katerimi sredstvi in na kakšen način?
Takoj po koncu 13. kongresa je bilo očitno, da je kongres ostal preveč splošen, da ni bil dovolj opredeljen glede vprašanj, ki zahtevajo točno določen odgovor. Lahko rečemo, da ni stvar kongresa, kot nekateri tudi trdijo, da daje »navodila« namesto smernic, da »predpisuje« namesto da podpisuje. No, nekatere kongresne iz-jasnitve v zvezi z ekonomijo in politiko verjetno tudi potrebujejo nekakšno operacionalizacijo, da bi se točneje vedelo, kaj se hoče in kaj ne, s kom da in s kom ne, kako se hoče in kako ne.
Glede tega, kar bi lahko imenovali »pravila igre«, vlada, zdi se, prej improvizacija kot pravilo. Še vedno, ne glede na priseganja o odgovornosti, o disciplini, o resnosti ipd., obnašanja niso usklajena. Eni lahko, kar drugi ne morejo, eni dobijo tisto, kar drugi nimajo, eni žive od dela, drugi od rente, eni plačajo ceno krize, drugi doživljajo razcvet. Če razmejimo to, kar je tržno, torej zakonito, od tistega, kar je stvar voluntarizma ali samovolje, torej nezakonito, bomo dobili mnogo čistejšo situacijo, da se lahko potegne črta in reče — kaj je čigavo in kaj ne, kaj je zasluženo in kaj nezasluženo, kaj je čisto in kaj nečisto. Vsaka mobilizacija je predvsem stvar politike, danes pa vsi moderni štabi, ko želijo uresničiti določen cilj, angažirajo tudi psihologe (ob ostalih), tudi pri ljudeh je potrebno ustvariti določeno, t. j. zadovoljivo razpoloženje za cilj, ki se ga želi doseči.
Lahko bi rekli, da je glede razpoloženja oziroma atmosfere danes mobilizacija na najnižji stopnji. Škoda je, ker se določneje ne raziskuje, kaj ljudje mislijo (torej stališča) o določenih, konkretnih pojavih, vendar ne samo o globalni politiki in gibanjih, pa bi lahko videli, kako reagirajo, ko se recimo olje ali sladkor podraži prek noči za polovico in nihče več ne obtožuje niti oljarne, niti sladkorne tovarne in tudi ne vrne cene na prejšnje stanje (celo sindikat je tiho, ne protestira niti, da bi imel alibi). Toda problem slabega razpoloženja, njegov izvor, ni samo v tem, ker se dražijo olje, elektrika, meso (na to smo se na-
vadili v zadnjih letih), temveč tudi v zavesti človeka, ki živi s krizo in nima še zanesljive perspektive, kako bo bolje in kdaj bo bolje. In kaj bo jutri?
Kadar voz zagazi v blato, je zmeraj potrebno več napora, da se ga potegne iz blata. Pri nas, izgle-da, ni sporno, da je voz našega razvoja že veliko let v blatu resne ekonomske krize. Prvi problem je bil, ker se je predolgo teoretizi-
V petek, 19. septembra, je modna hiša Julija pod pokroviteljstvom Novoteksovega tozda Trgovina in v sodelovanju DMD iz Ljubljane kot že vrsto let tudi letos organizirala tradicionalno modno revijo.
Namen le-te je bil prikaz mode in modnih trendov za jesensko-zimsko sezono, od military in safari stila pa do beljenega jeansa in jogginga, kar vse je mogoče kupiti v vseh Novoteksovih prodaja-lanh, vodenje potrošnikov v svetovni modi ter razširjenje imen Julija in Novoteks.
Na reviji so poleg Novoteksa sodelovali skoraj vsi poznani proizvajalci (dobavitelji) konfekcije, od Mure, Laboda, Jutranjke, Lisce, Kroja, Rašice idr., pa do Koteks-Tobusa, ki se je predstavil s svojo kolekcijo usnjenih in krznenih izdelkov. Prav tako ne smemo pozabiti na prodajalno
ralo, ali je to blato (kriza) ali ne, zato se je izgubil dragocen čas in tempo, drugi — ne manjši — pa je nastal v trenutku, ko je bilo potrebno zbrati moči, da stopimo s te krizne poti.
Pozivi na mobilizacijo govorijo, da niso bile zbrane vse sile, niti tiste, ki so se odzvale, ne vlečejo v isti smeri. Kaj pa pomeni stati na mestu — to že dobro vemo. Z odlaganjem se evidentno
čevljev Alpina, ki je v okviru te prireditve predstavila izbor svoje obutve. Novoteks pa seje predstavil v glavnem z velikim izborom športno-mladeniških oblačil iz programa teens.
Na reviji, so poleg manekenov DMD iz Ljubljane, sodelovali in zelo navdušili »manekenčki« iz Novoteksovega otroškega vrtca, ki so predstavili modna oblačila iz programa za najmlajše.
Prireditev je vodil Mišo Zaletel, za popestritev programa pa sta poskrbela plesna skupina Krik iz Ljubljane in ansambel Gu-gu. Ob tem pa velja povedati, da so za tehnično izvedbo zelo dobro poskrbeli delavci IVS Novoteks.
Vse to je seveda veliko stalo, prek 100 starih milijonov, kar pa ni kril Novoteks sam, ampak so, glede na število prikazanih modelov, sredstva prispevali tudi proiz-
ne reši ničesar, še več, problemi se samo zaostrijo.
Torej mobilizacija ljudi, idej je pogoj, brez katerega se ne more daleč naprej. Toda dokazano je, da ljudje ne morejo reagirati, če nimajo prave spodbude. Ampak naša politika je še zmeraj glede tega pomanjkljiva, ne glede na pomembne poskuse, ki se podvze-majo. Ker se še vedno bolj krpa kot gradi.
vajalci, katerih modeli so bili prikazani na reviji. Skupno je bilo prikazanih okoli 120 modelov.
Da je bila to zelo zanimiva in uspela prireditev v okviru »tedna turizma na Dolenjskem« in da ji lahko marsikdo zavida, pa je pokazalo veliko zanimanje in številen obisk — ocenjujemo, da je bilo prek 5.000 gledalcev. Vabljeni so bili tudi predstavniki občine, ki so se prireditve tudi udeležili. Žal pa ni bilo predstavnikov vseh proizvajalcev, saj bi se sicer še lažje odločali za prispevanje sredstev.
Moda je bila prikazana, kako pa se bomo oblačili, bodo odločali naši žepi. Za plašč, ki je bil prikazan ob koncu revije in stane ne veliko manj, kot je stala celotna prireditev to je skoraj 100 starih milijonov povprečen delavec prav gotovo nima denarja.
J. RADOVAN
ZVONE PRESKAR
If i
m
Modna revija v okviru tedna turizma na Dolenjskem

Vtisi s sindikalnega izleta
13. septembra je okoli 100 delavcev DSSS Novoteks pozdravilo megleno jutro. Tega dne smo se odpravili na naš tradicionalni sindikalni izlet. Organizator Slavko Kovačevič seje zelo potrudil, da bi izlet ohranili v čim lepšem spominu. Toda sama izvedba nam je te lepe spomine kmalu pregnala. Začelo se je že v Tržiču, kije bil na naši poti prva postaja. Želeli smo si ogledati tovarniško trgovino tovarne obutve Peko. Na žalost je bila v zgodnji jutranji uri trgovina še zaprta. Zato smo se zapodili v tesno restavracijo oz. slaščičarno, kjer nas je pozdravila »pristna gorenjska gostoljubnost«.
Trgovino so kmalu odprli in imeli smo kaj videti. Lepo urejena in čista je bila ter prijazne prodajalke so nas prijetno presenetile, saj na kaj takega res nismo navajeni.
Kar malo predolgo smo se zadržali v tem sicer nič kaj zanimivem delčku Slovenije, Vodič, ki bi se na svojo nalogo res lahko bolje pripravil, nas je opozoril, da bomo morali pohiteti, sicer nam bodo Avstrijci trgovine zaprli pred nosom. Voznika sta pripombo vzela kar se da resno. Ovinke sta sekala vso pot do doma. Pretresa možganov ni dobil sicer nihče. Pa ga tudi ni smel. Le kako bi lahko potem nakupil dovolj kave zase in še za vse tete in strice.
Naslednji postanek je bil nekje med jugoslovansko mejo in Celovcem. Kraja se res ni dalo določiti, saj smo sendviče, ki smo jih imeli s seboj, jedli kar ob zelo prometni avtomobilski cesti, kjer so nas avtomobilisti radovedno opazovali. Ni kaj, take slike ne vidijo vsak dan.
Po vrhu vsega smo po zaslugi vodiča in voznikov zgrešili trgovine ob meji, kjer prodajajo, pomislite, celo za dinarje. Drveli smo naravnost proti Celovcu, kjer smo se kot nori podili za kavo in drugimi drobnarijami. Toda.ojoj, menjalnice so bile že zaprte, dinarjev pa niso hoteli. Za nekatere je bil izlet kar uničen, saj zakaj smo pa šli potem na izlet, če ne zaradi avstrijske kave? Da bi nas kdo opozoril na znamenitosti, na primer na svetovno znani mini maudus — svetovna čudesa v malem, ni bilo niti govora.
Kaj hočemo, treba je naprej. Tokrat do Vrbskega jezera, turističnega kraja na Koroškem. Po mnenju večine prisotnih je bil to postanek zastonj. Videli nismo ničesar, kupili še manj. Ko bi šli vsaj na krožno vožnjo. Bi si vsaj napasli oči na razkošnih vikendih in bungalovih petičnežev, saj sami kaj takega v življenju ne bomo nikoli imeli. Toda vodič nas je prepričal, da se to ne izplača. Mnogi
so se spraševali, ali ni bila to samo prehodna postaja za WC?
Na mejnem prehodu je zopet šlo vse kot po maslu. Tudi Trbiž ni bil več daleč. Oba avtobusa, polna izletnikov, sta se vsula na trg, ki je bila samo malce večja inačica našega ali kateregakoli trga. Toda »roba«, kupljena v Italiji, je pač več vredna. In tako so marke, šilingi, lire in dinarji polnili žepe spretnih trgovcev. Le redkim je bilo te nakupovalne mrzlice dovolj in so se raje vsedli pred kavarno ali restavracijo. Kaj drugega res niso imeli početi.
Pošteno lačni in utrujeni smo brez problemov prešli carino in se približevali Dvoru, kjer nas je čakala večerja. Na žalost je bila ta večerja skorajda pod milim nebom. Premraženi smo se stiskali v oblačilih in čakali odhoda. Poskušali smo se ogreti s plesom, a mraz je le mraz. V dobro voljo nas je poskušal spraviti ansambel Jerko, pa mu ni preveč uspelo. Na koncu smo celo spremenili program in po hitrem postopku oddivjali domov. Drugače taki vožnji ni mogoče reči.
Edina svetla točka izleta so bili fantje z zadnjega konca avtobusa, ki so vsaj malo poskrbeli za veselo razpoloženje.
Izlet, ki skorajda ni bil podoben izletu, saj nismo videli ničesar, se je spremenil v nakupovalni dan. Sicer pa, glavno, da lahko prijateljem (!) povemo, da smo bili kar v dveh tujih državah. To pa tudi nekaj odtehta, ali ne?
V. Š.
D. P.
S. M.
5;


r

Zdravilo iz tekstila
v ________________________J
Obleka, obutev in pričeska so odraz predstave, ki jo človek ima o sebi oziroma kakršno bi želel, da jo ima o njemu okolica. Ljudje na ta način potencirajo ali skrivajo nekatere značilnosti svoje zunanjosti in na ta način komunicirajo z drugimi.
Ko je človek nezadovoljen sam s sabo, mu je lažje spremeniti svojo zunanjost kot svojo notranjost. Kupovanje je za marsikoga nekakšno zdravilo, ki pozitivno deluje na razpoloženje, in imeti nov kos obleke v garderobni omari pomeni počutiti se kot prerojen.
Na način oblačenja vpliva materialni moment. Vsakdo si ne more privoščiti nakupa obleke, ki mu je najbolj všeč, ker je predraga. To in pa modni standardi vplivajo na ljudi, da se bolj ali manj uniformirajo. Bolj pod vodenjem modnih zahtev kot pa zaradi lastnega ukusa se podredimo določenim barvam in stilom.
Mnogo raziskovanj je podvrženih cilju, kateri osnovni motivi vplivajo na izbiro oblačenja. Rezultati so pokazali, da nekateri ljudje izbirajo obleko, v kateri se počutijo udobno in lagodno. Drugi izbirajo obleko, ki jih naredi privlačne za nasprotni spol, tretje pa vodi estetski momemnt. Strokovnjaki pravijo, da je ženskam pomembno z obleko izzvati odobravanje, medtem ko se moški želijo izogniti neodobravanju. Mladina s svojim načinom oblačenja išče potrditve pri vrstnikih in istočasno izraža protest proti svetu odraslih.
Določen način oblačenja je skozi zgodovino imel tudi nekatera ideološka in politična sporočila, kot je bil to slučaj s fašističnimi črnimi srajicami ali pripadniki klux-klana.
Nadalje raziskovanja prav tako potrjujejo, da so ljudje nagnjeni k temu, da sodijo druge z ozirom na njihovo obleko. Stil oblačenja je dominanten faktor, posebno kadar gre za neznance. Ta težnja se izgublja, če gre za ljudi, ki so si blizu. Tako so osebe, ki so dlje časa poročene, bolj ali manj imune na spremembo partnerjeve zunanjosti. Odtod tudi razlog nesporazumov, ko on ne opazi ženine nove pričeske in ona spregleda, da si je mož obril brke.
KSENIJA ŠKULJ

•\'X
.••V.
Sodelovanje vzgojiteljev s starši
■ V.V..
M v.
I

Sodelovanje med starši in vzgojitelji je nujno in zelo pomembno za otroka, za njegov nemoten razvoj in počutje v vrtcu.
Vzgojitelji želimo čim večji obisk na govorilnih urah in sestankih, vsakodnevna srečanja pa tudi igrajo pomembno vlogo. S skupnim sodelovanjem otroka bolje in lažje spoznamo, kar nam in njemu olajšuje bivanje v vrtcu.
Želimo, da nas o domačih težavah starši obvestijo, ker le skupaj običajno uspešno rešujemo pro-
bleme, ki se kažejo v različnih oblikah (razdražljivost, nemirnost, kljubovalnost...) S tem ko povemo grajo o otroku, skušamo njegove napake popraviti in ne spraviti starše v slabo voljo ali strah.
Želimo čim večji odziv na skupne akcije, pohode, piknike, predvsem govorilne ure in roditeljske sestanke. Prav tako so pomembni vsakodnevni stiki med starši in vzgojitelji. Otrok s tem čuti povezavo med nami, in tako
je naše skupno vzgajanje otrok bolj učinkovito.
Za konec bi radi samo še poudarili, kako pomembno je sodelovanje med starši in vzgojitelji ob enotni vzgoji, saj so še mnogi po neki stari miselnosti mnenja, da vrtec otroke samo čuva, vemo pa, da pripomore k vsestranskemu, sistematičnemu razvoju otrok, seveda, še enkrat ponavljamo, v sodelovanju z družino.
Vrtec
ŠAH

i m wmi
m zi m m

tl m t i w m \&
m m a n
iM ik M 1»
k m m m
i! u
m m m m y n n ■ i j*i : i m . i i i ■ P	1

tKi ib
K« Er *
fc-i
KAS EAi2

Poglavje o »matu«
Izvedeli smo že, da je cilj šahovske igre dati mat nasprotnikovemu kralju. Vendar pa to ne pomeni, da je to tudi bistvo šahovske igre. Šahovska partija ne sme biti podrejena temu cilju, ampak naj bi bil njen smisel: igrati dobro in pazljivo ter temeljito premisliti vsako potezo, ki jo potegnemo. Zavedati se moramo, daje vsaka poteza del šahovske igre in če odigramočim več dobrih potez, smo na dobri poti k cilju: zmagi.
Seveda pa lahko pokvarimo pozicijo in izgubimo igro tudi z eno samo slabo odigrano potezo. Za najlepše šahovske partije se ne izbirajo samo partije, kjer nekdo z dobro igro oziroma kombinacijo prisili nasprotnika k vdaji, temveč morajo te partije biti obojestransko odigrane čim bolje, s čim manj napakami, ne glede na to, ali jih je nasprotnik znal izkoristiti ali ne.
Tudi če igramo na kakšnem tekmovanju oziroma na turnirju, mora biti vsaka partija tisti čas, ko jo igramo, edina« v tem smislu, da si ne dopuščamo prihajati do preračunavanj in sklepov o končnem rezultatu turnirja:»Dobro. to partijo lahko (še) izgubim, potem bom naslednje tri dobil, zadnjo pa remiziram in...« V tem primeru, žal, nimamo pravega odnosa do šahovske igre in bomo verjetno kaznovani s tem, da se ne bo vse izteklo po načrtih.
Kot zmaga je tudi poraz del šahovskega ustvarjanja, in kot je prijetno zmagati, je treba znati prenesti tudi poraz. Zmaga lahko včasih uspava in slabi igralca, medtem ko ga poraz lahko prebuja. Nekateri uspešni šahisti trdijo, da so se na svojih porazih naučili več kot na zmagah.
Remi pa je naravni izhod šahovske partije, kar pomeni, da sta nasprotnika odigrala igro brez napak oziroma da sta si bila v odigranih napačnih — slabših potezah enakovredna.
Dva primera kombinacije z matom:
m
min m m
m
5-=J
Beli v treh potezah dobi Rešitev:
1. Sb6 +! ab6 2. Dc6: +! bc6 3. La6 mat
Nekaj primerov matiranja nasprotnikovega kralja:

ll£ J
m m m m is m &
u m m
& ^ \
m w ® m
j m m m
^ m m
v W' m
'k m kwei
& m m m ‘ m mm m k o e p at m i: rv m m
Črni v treh potezah dobi.
Rešitev:
l...Df 1 + 2. Lgl Df3 +!
3. Lf3: Lf3: mat
KSENIJA ŠKULJ
f
M !
I
I tehnikov
Zaključek šolanja tekstilno- konfekcijskih
1
I
i
«
Pred dvema letoma sta kadrovska služba DO Novoteks in DO Labod organizirali izobraževanje ob delu za poklic »konfekcijski tehnik«. Izvajalec izobraževanja je bila mariborska srednja tekstilna Lola. Ker je imela večina slušateljev pred tem končano dve- ali triletno poklicno šoto. smo najprej za tri letnike opravjali diferencialne izpite, četrti letnik pa je poteka! redno. V šolo se nas je vpisalo 21 iz obeh DO. iz Novoteksa nas je bilo osem, končalo pa nas je sedem.
V
\
\
s
I
\
I
S
I
>
I
N
I
S
ČESTITKA
Ob zaključku šolanja za program tekstilno-konfekcijski tehnik (šolanje ob delu) čestitamo Tereziji Drab, Tinetu Filipu, Mitri Petroviču, Vinku Kocjanu, Jožici lini kar, Slavici Češnovar in Slavici Senica, ki so opravili maturo v okviru šolanja, ki ga je organizirala kadrovska služba v Labodu, in Jelici Spasovski ter Miri Kump, ki sta maturirali na kranjski tekstilni šoli. Prepričani smo, da bodo naši novi konfekcijski tehniki uspešno uporabljali znanje, ki so si ga pridobili v času šolanja in ga koristno uporabili na
Šolanje ni bilo lahko, saj je zajemalo veliko strokovnih predmetov, kot so: tehnologija konfekcije, študij dela, organizacija in ekonomika OZD, ter ostale splošne, kot so: samoupravljanje, tuj jezik, slovenščina. matematika, in še bi lahko našteval.
Težko bi opisa! vse napore in odrekanja slušateljev, saj so predavanja potekala med tednom po 14. uri, velikokrat pa smo imeli predavanja ob sobotah in nedeljah dopoldne in popoldne. Toda z dobro
1
S
I
S
I
>
I
N
I
>
I
S
I
|| delovnem mestu, hkrati pa se z zaključkom šolanja ne bodo I
nehali učiti, saj tehnološki razvoj zahteva stalno dograjevanje in izpopolnjevanje, kar pomeni trajno izobraževanje. Ta uspeh pa, upamo, da je velika spodbuda tudi za udeležence šolanja ob delu za program tekstilno-mehanski tehnik in za ostale študente ob delu, ki se srečujejo z nemalo težavami pri svojem šolanju. Še enkrat iskrene čestitke!
UREDNIŠTVO

Predsednik razreda Tine Filip seje v prisrčnem in hudomušnem govoru hkrati zahvalil predavateljem in predvsem organizatorjem šolanja ter čestital novopečenim tehnikom.
voljo in velikim razumevanjem odgovornih v DO Novoteks ter predavateljev smo vse ovire premostili ter 23. 8. 1986 opravili maturo.
Mislim, da bi takih izobraževanj ob delu morah biti več, saj ti delavci v neki meri tehnologijo že razumejo, s teorijo pa dobijo tisto potrebno znanje, da lažje premagujejo ovire, s katerimi se srečajo na delovnem mestu.
Na koncu bi se rad zahvalil vsem tovarišem in tovarišicam, ki so kakorkoli sodelovali pri organiziranju in vodenju tega šolanja, da je tozd Konfekcija dobi! sedem konfekcijskih tehnikov.
TINE
ZAHVALA
Kadrovsko-socialni službi DO Labod, Dragici Nenadič in Tatjani Maresič se zahvaljujemo za v« trud, ki sta ga vložili v organizacijo in izvedbo šolanja ob delu za program tekstilno-konfekcijskega tehnika. Tako je bilo omogočeno naši delovni organizaciji dobrodošlo izboljšanje kadrovske strukture, sami delavci in delavke pa so pridobili precej splošnega in strokovnega znanja, ki ga bodo koristno uporabili na delovnem mestu. Mislimo, da je to lep primer sodelovanja dveh delovnih organizacij, ki je v današnjih časih še kako zaželeno, in upamo, da bomo tudi nadaljevali na tak način. Najlepša hvala!
DO NOVOTEKS \__________________^
Po končani maturi je bila še zadnja seja izpitne komisije. Razred je tudi »zrelostni izpit« opravil 100-odstotno. Na to se pa že lahko pije!
Rezultati tekmovanja v plavanju na 25. DŠI občine Novo mesto
V	četrtek, 28. 8. 1986, je bilo v Dolenjskih Toplicah tekmovanje v plavanju med delovnimi organizacijami občine Novo mesto. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa DO Novoteks, katero so zastopali Alojz Bradač, Matija Belavič, Mitja Turk in Miha Legan.
V	prsnem slogu je Bradač zasedel 9. mesto, Belavič pa 10. mesto od 31 nastopajočih.
V	prostem slogu je Legan zasedel 17. mesto, Turk pa 22. mesto od 32 nastopajočih.
V	štafeti 4 x 50 m (Bradač, Turk, Belavič, Leganjje ekipa DO Novoteks zasedla 6. mesto od 10 ekip.
V	skupnem seštevku je ekipa DO Novoteks zasedla 5. mesto od 9 ekip.
MIHA LEGAN
V mesecu avgustu so se v naši delovni organizaciji zaposlili naslednji novi delavci:
TOZD TKANINA
DE priprava: Ljubo Lukanovič DE tkalnica: Drago Kovačevič, Predrag Djuranovič — pripravnik za določen čas
investicijsko vzdrževalni sektor. Roman Makše — pripravnik za določen čas
TOZD KONFEKCIJA:
Darja Bartolj Katica Hrovat Cvetka Turk Janja Zupančič Janja Fink
(vsi pripravniki za določen čas)
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
prodajni sektor: Andreja Golob (pripravnik za določen čas) finančno-računovodski sektor: Darinka Pavlin (pripravnik za določen čas)
kadrovsko-splošni sektor: Sladža-na Milotič — čistilka izvozni oddelek: Anica Jerman — referent izvoza II
V istem času so našo delovno organizacijo zapustili:
TOZD TKANINA
DE predilnica: Silvo Kristan, Jože Marolt
DE tkalnica: Zdenka Giodani, Alojz Gorenc, Igor Lukše, Ivan Radoš
DE oplemenitilnica: Marjetka Cesar, Jožica Frančič, Branko Novak, Nevenka Renovčevič, Branko Brinjevec
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
SMUČARSKI TEČAJI DO NOVOTEKS NA GAČAH IN POPOVI ŠAPKI
Tudi v letošnji zimski sezoni 1986/87 bosta organizirana dva smučarska tečaja za začetnike in boljše smučarje.
Prvi tečaj bo v času šolskih počitnic, in sicer od 19. do 24. L 1987, to je 6 dni. Cena tečaja bo javljena naknadno. Prijavijo se lahko delavci DO Novoteks in njihovi ožji družinski člani. Tečaj bo na Gačah (Črmošnjice).
Drugi tečaj ali zimski oddih bo organiziran v dveh delih, kakor prejšnjo sezono, in sicer na Popovi Šapki. Prvi termin je od 21. do 28. 2. 1987, drugi termin bo od 28. 2. do 7. 3. 1987. Cena tečaja bo javljena naknadno.
Prijave za oba tečaja sprejema Miha Legan v splošnem sektorju. Ker je število udeležencev za Popovo Šapko omejeno, prosimo zainteresirane, da se prijavijo čimprej, in sicer do konca oktobra.
Ob prijavi plačate 8.000 dinarjev. Oba tečaja boste izplačali na obroke. Prvi tečaj 3 obroki, drugi tečaj 5 obrokov.
Vse ostale informacije dobite pri Mihi Leganu v splošnem sektorju.
Komisija za rekreacijo in šport DO Novoteks
VSEM PREJEMNIKOM DRUŽBENE POMOČI — OTROŠKEGA DODATKA
Na podlagi 59. člena zakona o družbenem varstu otrok in skupnosti otroškega varstva ima otrok pravico do družbene pomoči (otroškega dodatka) praviloma do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma 17. leta, če se šola v osnovni šoli, če šolanje nadaljuje pa do konca tega šolanja, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti. Zato prosimo vse upravičence, katerih otroci so že stari 15 let, oziroma bodo to starost dopolnili do 30. 6. 1987, da do 6. 10. 1986 dostavijo potrdilo o šolanju za šolsko leto 1986/87, v nasprotnem primeru bomo tem upravičnecem ustavili izplačevanje družbene pomoči otrokom.
Osebni dohodki
PRIŠLI — ODŠLI
NOVE VIŠINE KADROVSKIH ŠTIPENDIJ
OD 1. 9. 1986
A. SREDNJE USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
izvozni oddelek: Peter Kostrevc
v kraju	izven kraja
bivanja	bivanja
uspeh
zadosten dober prav dober odličen
B. VIŠJE IN VISOKEŠOLE
6.0	do 7,0
7.1	do 7,3
7.4	do 7,6
7.7	do 7,8 7,9 do 8,1
8.2	do 8,3
8.4	do 8,6
8.7	do 8,9 9,0 do 10,0
(x pomeni enotno kadrovsko štipendijo za učence in študente v prvem letniku ne glede na učni uspeh.)
Učencem in študentom, ki se izobražujejo v deficitarnih poklicih pripada dodatek v višini do 200 točk. Vrednost točke od 1.9. 1986 dalje je 37,83 din.
Štipendistom vozačem pripadajo točke v kraju bivanja, ter dodatek za vožnjo nad 1.099 din cene
št. točk	din
285	10.782
365	13.808
475	17.969
605	22.887
425	16.078
540	20.428
630	23.833
690	26.103
775	29.318
835	31.588
925	34.993
1010	38.208
1320	49.936
dijaške mesečne vozovnice. Ob pričetku šolskega leta je štipendist dolžan predložiti štipenditorju potrdilo o ceni vozovnice. Ob naslednjih valorizacijah štipendij pa se dodatek za vožnjo valorizira enako kot točke za preračun višine štipendije.
št. točk	din
800	30.264
880	33.290
990	37.452
1120	42.370
895	33.858
1010	38.208
1100	41.613
1160	43.883
1245	47.098
1305	49.368
1395	52.773
1480	55.988
1790	67.716
Za nove štipendiste veljajo za izračun štipendije določila novega samoupravnega sporazuma o štipendiranju za stare štipendiste pa določila za izračun štipendije po starem ali novem samoupravnem sporazumu, kar je zanje ugodnejše.	MILENA MAVSAR
UPOKOJILI SO SE NAŠI DELAVCI: ROZI VIDIC (kadrovsko splošni sektor)
ALOJZIJA GORIŠEK (DE tkalnica) ANICA ŠKRBEC (DE oplemenitilnica)
VIDA KOLENC
aiAsaoTixrrmMT9>MM novo mutc
■jm NOVOTEKS
NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2200 Izvodov.
Glavni In odgovorni urednik: Zvone Preskar. Izdajateljski svet: Miro Jovič (predsednik), Slavko Kavšek, Franc Brezovar, Jelica Spasovskl, Jože Starešinič, Rudi Vlašič, Jože Zurc, Mojca Jurišič, Marjan Podlogar, Majda Dular In Zdenka Židanik. Uredništvo:	Novoteks Novo
mesto, Foersterjeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto.