217 — Razne reći. — Presvetli cesar je potrdil g. Petra Grassellija za Ljubljanskega župana. — Nj. C. in kr. Visokost gospod nadvojvoda Albreht je podaril odboru za spominek pri Custozzi padlim kranjskim vojakom 100 gld. — Ogrski kardinal Haynald je umrl dne 4. julija v Kalocsi. — Promocija. Bogoslovec Ljubljanske škofije gosp. Aleksij Ušeničnik je bil te dni v Rimu promonovan za doktorja modroslovja. — Deželnemu odboru je došlo 28 prošenj, da bi dovolil podpore učiteljem, da bi šli v u čn i te čaj za deška ročna dela na Dunaj. Podpore dovolile so se naslednjim učiteljem : Furlanu iz Ljubljane, Bregarju iz Kranjske Gore, Zavrlu iz Stopič, Vrbicu iz Sodražiče, Javoršek-u iz Spodnje Šiške, Novaku in Levstek-u iz Idrije. Ker bode tudi Kranjska hranilnica v Ljubljani dovolila nekoliko podpore, bode zopet letos precejšnjo število učiteljev šlo na Dunaj v omenjeni tečaj. — Vabilo. V spomin dr. Janezu Bleiwei8U vitezu Trsteniškemu se bode v nedeljo, dne 12. julija 1891. leta pred škcfijo na hiši št. 16, v kateri je umrl dne 29. novembra 1881. L, odkrila spomeniška plošča. K tej slav* nosti vabi vsa narodna društva odbor ;,Pi8atelJ8kega društva^. — Vzpored blavnosti, katera se vrši s sodelovanjem slavnih društev : narodne čitalnice, „Sokola" in pevskega društva „Slavec". I. Odkritje spomeniške plošče ob 12. uri opoldne. 1. Kantata, zložil dr. B. Ipavec, poje j^Slavec*'. 2. Slavnostni govor, govori g. dež. poslanec L. Svetec. 3. Molitev, besede S. Jenkove, napev Dav. Jenkov, poje „Slavec", Narodna društva z zastavami se zbero ob pol 12. uri v čitalnici, odkoder odidejo na slavnostni prostor. II. Banket v čitalnici ob pol 2. uri popoldne. Vstopnice k banketu po 2 gld. za osebo se dobivajo v trafiki čitalnični. Kdor se hoče udeležiti banketa, oglasi se najkasneje do dne 9. julija t, 1. III. Kon- cert na čitalničnem vrtu ob 8. uri zvečer, pri katerem bode pelo pevsko društvo „Slavec" in sodelovala vojaška godba. — Na tukajšnji podkovski šoli so se vršile dne 26. in 27. junija skušnje iz podko^stva in mesogledstva. Kovači brez šole so prišli le 3, od teh sta napravila le 2 skušnjo s povoljnim uspehom, eden mora ponavljati skušnjo. Obžalovati je, da se oglaša k skušnjam tako pičlo število neizšolanih kovačev, katerih je pa še prav veliko po deželi. Če se pomisli, koliko se žrtvuje vsako leto, da se zboljšuje kvaliteta konj, treba je pa tudi zahtevati, da delujejo po deželi sposobni kovači, kateri ne gpridijo kopita in ne uničijo vrednosti materijala. Iz tega ozira bi morala c. kr. okrajna glavarstva prav strogo postopati in prepovedati kovanje onim kovačem, kateri se ne izkažejo s spričevalom izpraševalne komisije. Učencev podkovske šole je bilo seden , vsi so bili prav dobro izvežbani v poakovstvu in mesogledstvu. 5 učencev je imelo podporo od vis. ministerstva za poljedelstvo, eden od dež. odbora Goriškega, eden se je izšolal ob svojih stroških. V 1. tečaju so bili sledeči učenci v podkovski šoli: Rupar Fran iz Škofje Loke, Stare Gašpar iz Podjela, Pregel Fran s Cola, Demšar Janez iz Železnikov, Valant Janez iz Radovljice, Jerina Janez z Vrda, Vizin Štefan iz Solkana na Goriškem. Rupar Fr. je dobil red prav dobro, vsi drugi dobro. Iz mesogledstva je bil tudi izprašan Kmečki sin Svetelj Janez iz Zgornjega Brnika ter napravil skušnjo s povoljnim uspehom. Izpraševalni komisiji je predsedoval vodja podkovske šole dr. vitez Bleiwei8-Tr8teniški, vladni komisar je bil C. kr. okrajni živinozdravnik Andrej Perdan, izpraševalec ___ v pa učitelj Edvard Slegel. — Uradni spisi glede zavarovanja delavcev proti nezgodam pa finančni organi. Ministcrstvo za notranje reči je dobilo več pritožeb, v katerih tožijo stranke, da se poslužujejo finančni organi spisov in podatkov, ki se pošiljajo političnim oblastvom zaradi zavarovanja delavcev proti nazgodam. Vsled teh pritožeb je naročilo ministerstvo vsem političnim oblastvom, da ne smejo njim prideljeni finančni organi pregledavati zgoraj omenjenih spisov in podatkov. Ti ficančni organi so res večkrat preradovedni! — Toča. V Šmartinu pri Litiji je napravila toča minolo nedeljo veliko škode, — O goveji kugi na Kranjskem. Razglasilo z dne 11. junija 1891. 1., s katerim sta se zaradi razsajajoče kuge v gobcih in na parkljih sodna okraja Kočevje in Vipava po vsem svojem obsegu razglasila za okuženo pokrajino, dopolnjuje se s tem, da je zaradi razširjanja kuge tudi s sodnimi okraji Črnomelj, Novo Mesto in Žužemberk ravnati kakor z okuženimi pokrajinami, nadalje da je ves politični okraj Kočevje razglašen za okuženo okrožje. Zatorej ukazuje dež. vlada: 1. Promet s prežvekovalci in prašiči iz vseh teh okrajev in v vse te okraje je prepovedan, promet z omenjeno živino v - 218 - mejah teh okrajev ob izpolnjevanji zapornih odredeb po okuženih krajih pa dopuščen. 2. Uživati in prodajati mleko obolele živine je po vseh teh okralih prepovedano. 3. Ali se sme obolela živina klati za to, da bi se užila nje meso, to je zavisno od dotičnoga živinozdravnika. 4. Živinski semnji (razen semnjev za konje) so po vseh teh sodnih okrajih prepovedani. Nadalje so prepovedani tudi vsi živinski semnji v sodnem okraji Zatičina do preklica — Okrajni cestni odbor v Kočevji si je izvolil za načelnika Danijela Ranzingerja, trgovca v Kočevji in za namestnika Leopolda Hufnagl-a , knez Auerspergovega nadgozdarja v Kočevji; odbor za Velikolaški okraj pa. Matijo Hočevarja, župana v Velikih Laščah za načelnika,, in Frana Brdavsa v Vidmu za namestnika; odbor za Kranjski okraj Josipa Kržiča za načelnika in Andreja. Vavkena za namestnika. — Zanimiva uradna izjava. Pred nekoliko časom je zaplenilo državno pravdništvo v Trstu dve vabili, * katerima so se vabili italijenski borilci z mečem in italijanski telovadci na tekmovanje, in sicer zaradi pre-greška kaljenja javnega miru. Proti tej zaplembi sta vložila dotična odbora pritožbo, ki se je razpravljala, pri deželnem sodišči v^Trs^u dne 30. junija t. 1. Pri te) obrajjmvj se je izrazil državni pravdnik gosp. Taddei^ zagovarjajoč zaplembi, aa'je vsa okolica Tržaška slo-venska, da žive ^htci samo po posameznih krajih Italijani ter da se ne more o italijan8tvu^^X niti govorijti, k^r^^-'^almacij^'PO vsem slovansj^a. Mi ?ninJ biii sicer prepričani o vsem tem uže davno, ako so pa državni uradi tudi preverjeni o tej resnici, česar niso nikdar, vsaj očitno ne, priznati hoteli do zdaj, potem pa naj urede tudi svoje poslovanje tako, kakor zahtevajo veljavni zakoni, kar se do zdaj žal ni še zgodilo. — Tistim, katere trga po udih vsled prehlajenja^ priporoča gospod Ivan Tomšič, c. kr. učitelj na vadnici in urednik „Vrtcev", iz svoje izkušnje, naj se gredo kopat v reko Korano pri Karlovci na Hrvaškem, ter jih zagotavlja dobrega uspeha. Mnogo tistih, ki so iskali zdravja po raznih toplicah, pa ga niso našli, ozdravelo je popolnoma potem, ko so se kopali v tej reki. — Jako uspešno sredstvo proti mrčesom je izumil C. Calov. To napraviš, ako zmešaš 85 odstotkov cinkovoga prahu s 15 odstotki magnezijevega karbonata. Ta zmes se da prav dobro razpršiti. Ž njo uuičiš tudi veča mrčese, kaKor na pr. ščurke itd.