List 1.
Nova kerma.
Marsikdo pri nas še misli, da v ruski Sibirii imajo samo led insneg; — al ona je plodna kakor je naša zemlja. Tako ravno sedaj priporočajo dunajske gospodarske novice neko pri nas dosihmal še neznano rastlino kot izverstno kermo ali klajo za živino, ktere korist se je poterdila po mnogoletnih skušnjah; zato omenjene novice zavračajo pozornost naših gospodarjev na to prekoristno rastlino, ktero posebno goveda in ovce rade jejo.
Rastlina ta je sibirski dežen — ali sibirski beršt, kakor ji na Horvaškem pravijo — (Heracleum sibiricum L., sibirisches Heilkraut), kteri v Sibirii raste do ledene Kam-čatke, v slabi (meršavi) in mer zli zemlji, in samo enkrat vsejan ter p i 8 do 10 let, vsako leto prav rodoviten.
Sibirski dežen je soroden našemu navadnemu dežnu ali medvedji dlani — ali volčji šapi kakor ga Horvati zovejo — (Heracleum Sphondvlium, gemeines Heilkraut), kteri raste po livadah ali travnikih in je dobra živinska piča. Kdor ne pozna navadnega dežna ali medvedje dlane, pa pozna vendar tobak, ga bo lahko spoznal, ker mu je zelo podoben: na velikem in čez seženj (klaftro) visokem steblu raste perje, do dva komolca dolgo in tri-četert komolca široko, ktero vsaka živina rada je, posebno dokler je mlado. Poglavitna korist te rastline pa je, da že zgodaj spomladi začne rasti berž ko je zmerzlina odjenjala in še vse druge trave spijo, in da je tudi pozneje ponočni mraz ne zaderžuje. Dežen že takrat dosti perja ima, da ga more gospodar živini pokladati, in ob kratkem mu zraste iznova. „Fundgrube" piše, da seje lani od 2 štiriletnih stebel mesca malega travna (aprila) 180, rožnika 190, velikega serpana (avgusta) pa 160 funtov perja nabralo, tedaj sta one dve stebli skupaj 5 ceutov in 30 funtov zelene   kerme  dale.    Poleg   tega   bi  gospodar  od   12   takih
2
stebel, kadar dorastejo in so že dosti močne, dobil na leto 30 centov kerrae — in to je že kaj!
Ker je dežen ali beršt zlo košat, ga je treba po sežnji (klaftri) saksebi saditi, in perje je treba smukati, preden terdo prihaja. Da ga več dobiš, pognoji zemljo, se bolj zato, ker dežen več let na istem prostoru ostane; zavoljo tega,.jo boš tudi dobro opravil, ako vsako leto vsako steblo obložiš z dobro podelanim gnojem.
Samo to ne bo gospodarjem po volji, da se mora eno leto čakati, dokler začne dežen roditi: ako vseješ dežna letošnjo spomlad, ti bo kalilo seme še le čez leto in dan, namreč drugo spomlad, pa kdor čaka, pričaka lepo kermo. Za to ga sejejo radi tako, da ga en del vsejejo mesca kim ovca, drugi del pa mesca svečana.
Vsaki gospodar ima gotovo blizo hiše kak prostor, ki mu ne donaša nobenega dobička; naj tedaj ta prostor globoko izorje, pognoji in potem vseje dežna kakih 10 do 20 stebel; pa bo imel pri roki 30 do 50 centov kerme. To je pač lepa reč!
Seme deženovo prodajajo vsi imenitniši semenarji, posebno pa Kari Mayr v Peštu.**)             „Gosp. list."