e je oglasilo več govornikov, med njimi drž. tož. \ p. dr. .lančič iz Maribora in vladni svetnik v p. dr. Vidic iz Kamnika, ki sla v glavnem polemizirala s preveč kompliciranim novim načinom administracije. Poročilo nadzornega odboru je podal ravna lelj mestne hranilnice Pretnar. Poudaril je vest no in požrtvovalno delovanje vseh odbornikov ni predlagal rnzrešnico. ki je bila soglasno odobrena Pri dopolnilnih volitvah je bile treba izvoliti eno tretjino pri žrebanju izpadlih odbornikov. So glasno so bili nanovo izvoljeni vsi jiri žrebanju izpadli, tako da je ostal banovinski odbor isti Nato je bil sprejet načrt za prihodnje poslovno leto, ki je nekoliko višji od lanskega, vsebuje pa v glavnem približno iste postavke. R. K. - matica vsega ljudshega blcigrci Pri predlogih se je oglasil k besedi dekan u Tonmiit iz Trebnjega ki je v daljšem govoru razčlenil plemenite naloge in cilje, ki se jim mora organizacija RK posvetili v bodoče. Predvsem je naglašal potrebo populariziranja ideje Rdečega križa, ki je med ljudstvom v splošnem še premalo poznana. Najboljša propagand« za vsako idejo pa je vidno delo. Zato predlaga govornik, da si lil\ nabavi večje število skioptičnih slik in propagand nih filmov, ki naj bi širili ideje RK v našem podeželju. Poleg tega pa je potrebno tudi stvarno delo. Govornik je s par drastičnimi primeri raz grnil pred zborovalci obupno sliko higijenskih in zdravstvenih razmer v nekaterih slovenskih vaseh opozarjal na zanemarjeno mladino naše vasi in poudarjal potrebo številnih samaritanskih tečajev, ki naj vzgojijo kader pionirjev Rdečega križci v na Sem podeželju. Tu čaka It K veliko področje dela. s katerim se bodo najlepše in najbolj uspešno popularizirale njegove plemenite ideje. Rdeči kri/ mora postati matica vsega ljudskega blngra. Besede g. Touiažiča so zbudile med zborovalci živahno odobravanje in pritrjevanje. Za njim so govorili še iiis|>. Wester, dr. Vidic. dr. Krejči. dr. Fettich in drugi, ki so vsi navezavah svoja izvajanj:! na besede predgovornikn. - Nato je skupščina razpravljala še o nekaterih organizacijskih zadevah. Okrog l popoldne je predsednik dr. Krejči zaključil lepo uspelo skupščino in pozval zborovalce k novemu, vztrajnemu in iskrenemu delu za vzvišene cilje Rdečega križa. Veličastno zborovanje v Sevnici Zahtevamo progo Št. Janž-Sevnica Sevnica, 10. marca. Sevnica, prijazen in dokaj velik trg v dolenjskem Zasavju, je bila danes prizorišče velike ljud ske manifestacije za zgradbo važne, nujno potrebne, že davno uzakonjene in obljubljene, toda vedno odlašane železniške proge Sevnica št. Janž. la p.oga bi bila dolga zgolj 13 km, pomenjala pa bi veliko skrajšanje železniške jioti iz severa Slovenije k morju Sevnica je bila vsa v zastavah, /borovanjc je bilo ob II dopoldne sredi trga. Udeležilo se ga je več tisoč prebivalstva, po večini kmetov iz okolice. Udeležba jia bi bila nedvomno šc večja, ako ne bi nagajalo neugodno vreme. Meti zborovanjem samim je namreč snežilo ter je jiadlo v Sevnici precej snega Kljub temu je bil pogled na zbrano množico impozanten. Zborovanje je otvoril sevnišlt župan gos|>. frupej, ki je pozdravil zbrane. |x>sebno j>a zastopnike oblasti in gosjx>darskih ustanov Nato je govoril o pomenu proge Sevnica št. Janž ter jx>-udarjal, da se je gibanje za to progo začelo preti vsem zaradi tega, ker je vlada obljubila, da Ivi dala eno milijardo dinarjev za javna dela v državi in od te vsote mora priti tudi del v naše kraje Tudi naši kraji morajo biti deležni teh javnih del. Tajnik akcijskega odbora za zgradbo te železnice in*;. Suklje je nato prečital razne |x>zdravnc brzoj avke. Predsednik ljubljanske Zbornice za TOI Je-I a č i n se je zahvalil županu Trupeju za pozdrave in pripravljalnemu odboru za sklicanje tega mani-festaciiskega zborovanja. Naglašal jc, da se je že v I rebnjein pred tednom dni poudarjalo, da zahteva volja ljudstva zgradbo te železnice in pa da jo zahtevajo' nujne potrebe našega gosjKidarstva. Pobijal je govorice, da sc je začela la akcija zaradi tega. ker smo pred volitvami. Mi gospodarstveniki smo se lotili tega dela, ker pojirej politiki niso dosegli uresničitve te proge.« (Buren aplavz.) Ta proga je življenjskega pomena za vso Slovenijo in za vse slovensko gospodarstvo. Nnto je govoril podpredsednik zagrebške Zbornice za trgovino in industrijo, g. .lulij Jakil. Pozdravil je zborovanje kot zastopnik zagrebške zbornice in izrazil najiskrenejše želje, da la akcija v najkrajšem času uspe. Tn proga je sicer kratka, toda velevažna, saj bo skrajšala zvezo severne meje z morjem in je tudi strntegičiiegn pomena. Inž. Zupančič je kot član kulturnega in go spodarskega odseku odbora duhovito govoril o te ž.avah in delu za to progo, ki je podobno Sisifo-veinu. Inž. šiiklje je imel nato dolg govor, v kale rem je poudarjal med drugim: V imenu Akcijskega odbora podajam to izjavo: Akcija zn gradnjo železnice št. .lanž Sevnica nima nikake zveze z volitvami v skupščino, nam ni za mandate uiti zu ordene, niti za čast niti za dobiček. Mi imamo samo iskreno željo, dn iiašn dežela čimpreje dobi to železniško zvezo, ki je tako nujno potrebna. Železnira, ki jo zahtevamo, bo koristila ne samo dolenjskim okrajem in dravski banovini, marveč v veliki meri tudi sosedni hrvatski deželi. Danes nas je počastil prihod odličnih predstavnikov gosjiodarslva v savski banovini, pa nam je samo žal, da nismo že preje imeli priliko do skup nega delovanja v tem tako važnem vprašanju Tem večja je danes naša radost, ko smo prebili led Nato je prečital naslednjo »esofue ki je bila z navdušenjem soglasno Kraljevrka vlada se opozarja potrebo nujne zgraditve proge Št. ki bo vezala glavno progo Zagreb sprejela: na neodložljivo Janž—Sevnica. —Zidani most z dolenjskimi železnicami. Ta proga ni samo naj večjega pomena za ves štajerski in doleniski de! dravske banovine in za sosednjo savsko banovino marveč je tudi izredne važnosti za nadaljnji raz voj prometa k Jadranskemu morju. Je to edini projekt zveze med dolenjskimi železnicami in glav no progo Zagreb—Zidani most, ki prihaja tako iz gospodarskih kakor tudi iz. tehničnih vidikov v poštev Posebei je poudariti, da je zgraditev ti proge neodložljiva tudi z ozirom na interese državne obrambe. Zahteva po nujni zgraditvi železniške proge Si. Janž—Sevnica je tembolj utemeliena, ker ii bila ta proga uzakonjena že leta 1922 in vnovič predvidena v državnem budžetu 1927-28 Za to progo so izdelani vsi podrobni načrti ter se lahk i takoj vrši ofertalna licitacija. Po izjavi kraljevske vlade so sedaj v programu velikih iavnih tlel ti nančna sredstva tudi za to progo zagotovljena Spričo priprav za volitve v Narodno skupščin > se polašča prebivalstva hoiazen, da ne bi niegove žive nadc po končani volilni borbi zapadle. Tem nujnejc je, da sc gradbena dela takoj oddajo in da se 7. gradnjo faktično prične že meseca aprila 1935. V takem dejstvu bo prebivalstvo videlo dra goceno garancijo za rešitev iz neznosne bc-de, v kateri propada v.sled dolgotrajne ekonomske de presijc. V tem duhu ponovno prosimo in poživljam) kraljevsko vlado, da z vso pospešbo ukrene vse potrebno, da se more nemudoma pričeti z grad ni železniške proge St. Janž -Sevnica. Govoril je nato še dekan g Kurent iz Le-kovca, ki ie na koncil govora opozarjal, da ' potrebna pri tem delu tudi pomoč Gospoda, milje župan g. Trupej zaključil zborovanje z upanje, da bo vlada upoštevala voljo ljudstva, ki sc tako mogočno in soglasno izjavilo za to progo V.si govori in izvajanja so želi burno (»dolivanje zbranega prebivalstva. Predstavniki oblasti in ustanov so imeli na1 »kupno kosilo v restavraciji pri Triglavu« o' kolodvoru. (Trg Sevnica ie namreč nekoliko odda Ijen ixl kolodvora). Stran i »Ponudeljski Slovenec*, dne 11. marcu 1933 Štev. 10. Ofenziva na Strumi se je začela Čuden poteh grške revolucije Venizelos je proglasil neodvisno republiko na Kreti in otokih k-oročila belgrajskc ,,Politike" Belgrad, 10. marca. m. Današnja Politika«, ki ima svojega posebnega dopisnika v Solunu, pri-občuje na dveh straneh zanimive in čisto nove vesti o položaju v grški Macedoniji. Tako jc popolnoma nova vest d« so se pred Solunom poza-vile uporniške bojne ladje, ki so obstreljevale mesto Čajezi, kakih 50 km južno od Soluna ter železniško progo iz Soluna v Atene. Dopisnik »Politike pravi, da so vse to uradno demantirali, a on vztraja pri resničnosti tc vesti. Draga uporniška ladja pa se je pojavila južno od Soluna na polotoku Ka-sandra in se je tam tudi usidrala. Vlada je po Solunu razglasila, da se bodo vršile strelske vaje s trdnjave Karaburu v Solunu, med tem ko je resnica lc, da jc trdnjava odgovarjala na strele z uporniških bojnih cdinic. Dopisnik Politike trdi ludi, da so uporniki s Krete zasedli mesto Stavros v Orlanskcm zalivu in jc to zelo važno mesto, ker lahko ogroža zvezo med Atenami in Solunom. Kond lis sam jc časnikarjem prizna! izkrcanje upornikov v Stavrosu in ie odredil, da so bile iz Soluna odposlane redne čete v to smer. Na vprašanje, odkod dobivajo uporniki municijo, odgovarja dopisnik Politike«, da so bile garnizijc na meji prenapolnjene z orožjem iu je bilo posebno četrta armada, ki je vsa v rokah upornikov, posebno dobro založena. Nadalje je za kretanje uporniškega brodovja važno, da >j e Do-d c k a n e z blizu« z ozirom na tesne zveze, ki so vedno obstojale med Veni/.elosom in med silo, ki je gospodar teh otokov. Končno trdi dopisnik Politike še, da imajo uporniki praktično vse bro-dovje v svojih rokah in da je lik pred uporom pustil poveljnik pomotskega arzenala odnesti iz ladij, ki so jih popravljali, vse važne stroje, iz arzenala pa je pobral vse nadomestne dele, tako, da je vladi ostalo na razpolago le p>ar molih čolnov, ki niso za visoko morje ter morejo vršiti samo obalno stražo, a so proti vsakemu topu brez moči. Na koncu svojega dopisa govori belgrajski časnikar še o izgledih letalske bovbe ter ugotavlja, da so letala v slabem stanju, kar je dovedlo že do nekaj katastrof. Nekaj letal je padlo v morje, ko so hotela obstreljevati uporniške ladje. Vlada je takoj kupila par letal v inozemstvu in upa, da bo z njimi dosegla večje uspehe, kot dozdaj. I ekom sobote so letala odletela iz Soluna dvakrat, a so se hitro zopet vrnila. General Kondilis ie odpotoval na fronto v soboto opoldne, iz česar se da sklepati, da bodo vladne čete začele z ofenzivo še popoldne. trjujejo vesti, da je Vejiizelos proglasil republiko na Kreti. Pač pa listi potrjujejo vesti, da je Kondilis začel z ofenzivo in da zelo napreduje. Vladne čete prodirajo proti Herezu. Uporniki se umikajo in v Atenah vlada velik optimizem. Minister brez porlfelja Mclaksas je že sprejel časnikarje in jim ponovno izjavil, da jc Venizelos bitko že izgubil, izjavil je tudi, da ima vlada s Krele vesti, da se Venizelos smatra že za tepenega. V noči so odplule iz pirejske luke vojne ladje, ki so vladi zveste, in odplule pred Kavalo, kjer so napadle 'uporniško vojno ladjo »Heli« in jo zelo poškodovale. Obstreljevale so tudi Kavalo samo, vendar pa so se ladje ob zori umikale. (Ta vest je malo verjetna, ker vlada nima bojnih ladij I) Kaj pravi vlada, kaj uporniki Ofenziva danes? Mena. 10. marca. c. Po vladnih vesteh so danes vladne 6ele zasedle vse prehode na reki Stru-nii in prodirajo dalje med upornike. Solun. 1<>. marca. AA. Vladna letala so vrgla ;K) bomb na artiljerijske položaje upornikov v okolici Palais-Liltre. Letala -so napadla tudi vojašnice v Sigirokastru. šlo je za lo, da ustrašijo u|>oruike in da jih prisilijo k predaji brez borbe. Nameravana ofenziva vladnih čel se bo začela na vseh črtah hkrati) iu z vsemi vrstami orožja. V boj bodo posegla letala, topništvo, konjenica in pehota. Snoonji uradni komunike vrhovnega poveljstva v Macedoniji se glasi: Vreme se je zboljšalo. Ves včerajšnji dan so naša lolaln in naše topništvo obstreljevali nasprotne položaje. Opazovalci ,sO ugotoviili, da je med uporniki zavladalo splošno razsulo. Na nekaterih njihovih položajih .so baterije umolknile in ne odgovarjajo več uu naš oaeni. čete pripravljamo zdaj z vso naglico na napad. Nocoj smo popravili mostove. Naše čete bodo v kratkem očistile vzhodno Macedonijo in T racijo od upornikov. Slika v Atenah Atene, 10. marca. Važno je, da je policija izvršila nove aretacije. Aretirala je zo|5el tiste, ki jih jc prej izpustila. Bolnišnice so predvsem za ranjence. Prosvetno ministrstvo je prevzelo skrb za sirote padlih vojakov. Mobilizirane eno e se ve/bajo po vojašnicah. V vsem tem metežu pa se nadaljuje razprava glede atentata na Venizclose. čeprav se zanje nihče ne zanima. 1'ustua sobota je bila dokaj živa. Množice kupujejo pred kioski tuje liste, da /vedo podrobnosti o dogodkih v Grčiji. Splošno velja, da ie Grčija izgubila ravnoves.e, ki ga ji je dala Tsaldarisova vlada po večletnem delti. Množice mislijo, da bo sedanje izredno stai je trajalo dlje. kakor so mislile prvotno. Grčija je zdaj v rokah »cneralov Metaxasa in Kondilisa, ki želita dokončno obračunati z Venizelosom in dati državi novo obliko političnega razvoja. (Poročilo dopisnika Avale.) jj Vse podmornice pri uporniki Pariz. 10. marca. AA. »Journal« je dobil iz Londona vest, da so se ludi druge gršk^ pdinor. nice pridružile upornikom. Vest še ui poujena. Uporniki izjavljajo Solun, 10. marca. TG. Poveljnik uporniških čet general Kamenos je danes poslal generalu Kon-dilisu izjavo, da bo pustil za vsakega ustreljenega ujetega upornika postreliti dva ujeta vojaka vladne vojske, ako bi general Kondilis uresničil svoj sklep, da bo vse uporniške ujetnike pustil po-streljati po vojaškem kratkem sodu. Uporniki mobiliziralo Sofija, 10. marca. AA. Po vesteh z (trske meje. uporniki mobilizirajo vojake v vseh krajih, ki -o j i It zasedli. Tu krožijo vesti, da jc 1. konjeniški polk v Oriliaku prestopil k upornikom. To velja tudi za del obmejne straže na delnem odseku grško-liolgurskr meje. Neodvisna reoublik Kreta Atenu. 10. marca. c. Položaj v Gričiji se še ni razčistil. Pariški dnevnik •.lournult je poslal svojega posebnega dopisnika v Atene in la poroča danes svojemu listu, da je Venizelos ponovno poslal letala nad Atene in ta letala so raztresala letake, v katerih pravi Venizelos, da je na Kreti proglasil samostojno republiko. Venizelos poziva prebivalstvo v Macedoniji in Trariji. da se mu pridruži in da naj vsi moški vstopijo v uporniško vojsko. Vsakemu ............ vojaku obljublja Venizelos plačo v višini 511 drahem dnevno. Isti dopisnik sporoča tudi. da je danes prešlo četver« podmornic na stran upornikov. V mestu Ornliak na iiiacedonski in bolgarski meji se je konjeniški polk pridružil upornikom. Policija je v Atenah p« vesteh istega dopisnika aretirala tudi finančnika S| ha nosa. ker je osumljen, da podpira /. denarnimi sredstvi upornike. London, 10. marca o. Nocojšnji časopisi po- Občni zbor Narodne banke Čistega dobička je 21 in pol milj. Din, 21 za delničarie Belgrad. 10. marca. ni. Ob navzočnosti velikega števila delničarjev je danes dopoldne otvo-ril guverner Narodne banke dr. Hadosavljevič 15. občni /.bor Narodne banke. Guverner se je v uvodnih besedah spomnil z daljšim govorom pokojnega kralja Aleksandra. V nadaljnjih svojih izvajanjih je dejal, da je 15. julija lani poteklo iiO let. odkar se je ustanovila Narodna banka. Narodna banka je hotela ta jubilej proslavili na slovesen način, pa je lo zamisel zaradi narodne žalosti opustila. Kot spomin na lo važno obletnico pa je izdala s|io-ininsko knjigo. Nato je govoril ravnatelj Narodne banke dr. Prolič, ki je prečita! čestitke finančnega ministra dr. StojadinoviCa, ki čestita Narodni banki k jubileju. Dr. Stojadinovič jc med drugim poudaril: -Zgodovina Narodne banke je v veliki meri zgodovina tudi našega narodnega gospodarstva. Ustanovljena je bila od velikih rodoljubov kraljevine Srbije. V dobi ustvarjanja kreditne organizacije v njej je naša emisijska ustanova šla dalje ler se razvijala v .svojem poslovanju in se vedno trudila, da zadovolji osnovnim načelom emisijske ustanove. Ko je odigrala svojo zgodovinsko vlogo v kraljevini Srbiji, je Narodna banka s svojim ohranjenim premoženjem bila že v naprej določena, da postane osnova za emisijsko ustanovo naše velike združene kraljevine Jugoslavije. Leta 1922 je bila reorganizirana z zakonom v Narodno banko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ler je dobila tudi nove statute, ki so ji naložili nove naloge v skladu z novimi razmerami. Narodna banka se je takoj lotila dela in je znatno doprinesla, da se je naše narodno gospodarstvo dvignilo in da so se naše državne finance uredile. Nudila je svoje sodelovanje finančnemu ministru pri izvajanju deviznih poslov, kakor ludi v izvrševanju blagajniške službe za račun drŽave. Za vse lo se finančni minister zahvaljuje ler želi Narodni banki tudi za bodoče uspeh. Ker je bilo poročilo upravnega odbora o poslovanju Narodne banke že poprej razdeljeno med delničarje, se lo poročilo ni oitalo. Prebrali so se samo zaključni računi. Prvi ravnatelj dr. P r o t i č je delničarjem sporočil, da znaša čisti dobiček za razdelitev delničarjem 21,614.935.43 Din, Upravni odbor Narodne banke je predlagal zboru delničarjev, da se na račun dividende izplača delničarjem 21 milijonov dinarjev, ostanek pa se loži v fond za dopolnilo dividend. Nato se je razvila debata k poročilu upravnega odbora, v katero sta pa posegla samo dva delničarja, In siccr dr. B a j k i č in Arsa Stanienko- V Atenah ie bil danes rtbjavljen mobilizacijski ukaz vlade, v katerem poziva vlada pod orožje rezerviste, ki pripadajo zračnim edinicam. Atene, 10. marca. I>. Čuje se, da je 20 grških tovornih ladij prešlo na stran vslašev, istotako pa ludi 6 erških podmornic v lukl Larissa. Venizelos hoče sestaviti republikansko vlado na otoku Kreti, odkoder bo odbor štirih vodil revolucijo po vsej Grčiji. Venlzelosov sin je na čelu z nekaj tisoč dobrovoljcl odšel z otoka Krete, da izvrši napad ua Solun z morja. Vojna med ženama Ga. Venizelos contra ga. Caldaris Atene, 10. marca. c. United Press, poroča iz Aten, da nosi vse denarne stroške za Venizeloso-vo revolucijo njegova žena, ki je zelo bogata iu častihlepna žena. Gospa Helena se ne ustraši nobenih žrtev, da svojemu možu pripomaga do zmage nad Caldarisom. V nasprotnem taboru pa igra zopet vodilno vlogo žena minislrs ega predsednika Caldarisa, ki razpolaga z velikanski denarnimi sredstvi, je predsednica Rdečega križa in financira sama vso organizacijo Rdečega križa in vso pomožno akcijo za vladne čete, ki odhajajo na fronto. Vojna med dvema ženama, pravijo humoristični Anglež.i. Zunanjepolitična ozadja Anglija hoče posredovati Bolgarija in Venizelos sklenila tajno pogodbo Budimpešta. MK marca, c Pesti Naplcic objavlja sledeč« vest iz Carigrada, ki pa jo je treba -prejeli z vsemi pridržki: V zunanjih ministrstvih držat Balkanskega sporazuma (Jugoslavija. Kiiniii-nija. Turčija iu Grčija) imajo \ rokah dokaze, da nbstnjii med Bolgarijo in med Venizelosom (ajeu -piiraziiin. v katerem Venizelo obljublja Bolgarom svoboden ilosliip il« Kgvj-kega morja, ako mu Bolgarija pri sedanjem uporu vojaško pomaga do zmage. Nadalje smatraj« v imenovanih štirih dr zavali za zel« verjetno, da bi Venizelos. če se mu njegov upor posreči, nemudoma odpovedal Bal kauski sporazum ter sklenil posebno balkansko z\ez« z Bolgarijo iu Mbanij«. ki nista clanici sedanjega balkanskega sporazuma. Vsled tega stojijo vse šliri države balkanskega sporazuma na sta-lišču. da je treba brez ozira na potek dogodkov i Grčiji, ki s« njena notranja zadeva, storiti vse potrebno, da sc.dosedanji politični red lin Balkanu, kot ga sriti balkanski spomnim, tudi še nadalje ohrani. Če le en sam bolgarski voiah ... London, 10. marca. TG. Tukajšnji listi objavljajo vest iz Bukarešte, da so vse države balkanskega sporazuma sporočile Bolgariji, da bo v trenutku, ko prestopi samo eden bolgarski vojak grško mejo, takoj složno pristopile k izvajanju vojaških ukrepov, ki jih predvideva Balkanski sp.o-razum za obrambo meja držav-podpisnic Balkanskega sporazuma. »United Press pa poroča iz Sofije, da nobena teh držav ni napravila omenjenega koraka v Sofiji. Titulescove zelie Bukarešta, IU. marca. AA. Radoi poroča: Zunanji minister Tilulesco jc dal agenciji Rador kot predsednik sveta balkanske zveze tole izjavo: Sedanji dogodki |K>trjujejo vsekakor, da je balkanska zveza čvrsta. Posamezna država lahko preživi, kakor n. pr. sedaj Grčija, hude notranje preizkušnje. Navzlic temu pa ni niti najmanjše nevarnosti, da bi katerakoli njena soseda hotela ogra. žafi njeno teritorijalno nedotakljivost. To je najzgovornejši dokaz, da ni boljšega varnostnega si-slema, kakor so pogodbe o medsebojni pomoči. Nameni držav, ki so podpisale balkanski pakt, so miroljubni. Upravičeno verujem, da je podobnih miroljubnih misli tudi bolgarska vlada. Zato moramo obžalovali bolgarski korak pri Zvezi narodov, ki jc brez vsake podlage. Želim, naj bi se la stvar uredila z iskrenim pojasnilom neposredno med obema vladama. Z vsem svojim srcem sem z Grčijo in iskreno želim, naj bi sc sedanja kriza, ki jo preživlja, čimprej končala. London. tO. marca. AA. Angleški politični kroni izvaljajo, da bi radi prevzeli morebitno posredovanje med vlado Caldarisa in Venizelisti, čo lii bilo to posredovanje obema strankama dobrodošlo. Stališče Italije Poučen članek v „Aifari Esteri" Kini. 10. marca, b, Zelo poučen članek o grški revoluciji je priobčil v reviji AlTari Esteri' li-skovni svetnik italijanskega poslaništva na Dunaju Moreale, ki je s leni podal tudi sliko o uradnem zadržanju Italije do Venizclosovcga U|>ora na Grškem. Moreale t sviijom članku najprej povzdiguje do neba Vcnizelosa kot velikanskega organizatorja in k«l državnika, ki je vodilno posegel v svetiivn« politik«. Toda «u ji' tudi najhujši nasprotnik balkanske politike, ki jo jc uvedla sedanja Calduri-sova vlada iu l>i je imela za posledic«, da s« se «il-uosaji med Grčij« in Italijo od spomladi 1!t.'i3 dalje i piln« bolj ohlajali.V svojih nadaljnjih izvajanjih opisuje Mareale politik«, ki bi jo Italija Grčiji na svetovala k«t edino pravilno za njeno bodočnost. In jedr« te p«lilike je spnziiauje temeljne resnice, da Grčija ni nobena balkanska država, marveč, du je sredozemska, torej pomurska država. Bodočnost Grčije ni uu Balkanu, kjer preži tisoče političnih intrig, kjer je Grčija naiven novinec. Znto je bil« temeljito zgrešen«, k« se je sedanja grška vlada, pustila zgrabiti v omrežje balkanskega sporazuma. Članek Moreala je torej v sedanji nejasnosti v Grčiji naravnost razodetje, ker razodeva italijanski! stališče do Venizelos« i« d« balkanskemu sporazuma. in ker menila prvič v zadnjih 15 letih nniuiguva tudi « grškem revizioiiizmu, k« govori n okrnjenih mejah Grčije«, češ, il.i je Italija pripravljena te želje vzeti pod svojo zaščito. Turško brodovje na morju Istanbul, 10. marca. TG. Danes je zapustilo več turških bojnih cdinic pod vodstvom oklopnic »Javuz« bojno pristanišče na Tcnedosu z nalogo, da križari na maloazijski obali in prepreči vsako nadlegovanje turških trgovskih ladij po grških uporniških ladjah. Oklopnica „Foch" v Solunu Solun, 10. marca. TG. Semkaj je danes priplula velika francoska oklopna križarka -Foch in se zasidrala v pristanišču. Poveljnik ladje je izjavil, da ima nalogo, da v primeru potrebe brani interese francoske kolonije in francoskega trgov-stva. Kulturni boj v Nemčiji vič. Dr. Bajkič je v svojem govoru poudaril, da na prejšnjih občnih zborih Narodne banke sploh ni hotel govoriti, ker sc tedaj sploh ni splačalo govoriti. Medtem pa uredba z dne 19. januarja t. I. o revolvig-kreditu daje upanje, da se bo sedaj poslovanje Narodne banke razvilo v drugi smeri. V svojih nadaljnih izvajanjih je poudaril, da ima gospodarska kriza v naši državi v glavnem dve obeležji: veliko razliko v cenah med industrijskimi in poljedelskimi proizvodi, prenizke plače. Da bi dokazal to svojo trditev, je dr. Bajkič pokazal grafikone, v katerih je vzoino prikazan padec poljedelskih proizvodov in skakanje cen industrijskih izdelkov. Govornik je nato dejal, da niti v eni državi na vsem svetu niso cene kmetijskim proizvodom padle tako nizko kaokr pri nas. Največji padec cen je bil zabeležen pri nas pri izvozu, najmanjši pa pri uvozu. Iz tega sledi, da padanje cen pri nas ni šlo vzporedno s padanjem cen v svetu. Dr. Bajkič poudarja, da izhaja to z nekega notranjega vzroka. Po njegovem mnenju jc ta vzrok devizna politika Narodne banke, ki je dopustila, da so devize odšle na črno borzo, kjer je prim dostikrat znašal do 40%; Dalje je trdil, da ie ('ellacijska politika Narodne banke posledica največje zablode naše dobe. Zlata podlaga je največja napaka naše valutne politike. Zlata podlaga je likcija. po trdilu dr. Bajkiča, ki nato dokazuje, da se kapi-tali, ki so bili nagromadeni v vrednostnih papirjih, v tezavraciji ne morejo vrniti gospodarstvu, preden se nc bo rešilo vprašanje kreditne politike. To pa je mogoče storiti danes samo potoni bank, ki pa so vse paralizirane. Zaradi tega je treba naprej rešiti krizo bank, da se denar zopet vine gospodarstvu. Na koncu svojega govora je dr. Raj-kič odločno zagovarjal inflacijo. V opravičilo svojega predloga je navedel, da je danes na svetu le še 10 odstotkov držav, ki iinajo nespremenjeno zlato veljavo, na sve! vnem trgu pa sodeluje 80 odstotkov držav, ki so se od povedale stabilnosti svojih valut. Za njim je še kratko govoril Arsa Stamcnkovič, ki jc bil na prejšnjih občnih zborih siccr zmerom zelo glasen, danes pa je izjavil, da »prejme poročilo. Nato je bilo poročilo upravnega in nadzornega odbora soglasno sprejeto ter jc bil podeljen obso-iutorij obema odboroma. Ker je član upravnega odbora doca Todorovič podal ostavko na svoj položaj, je bil na njegovo mesto s 1898 glasovi izvoljen dr. Veljko Čingrij«. V nadzorni odhor pa so bili izvoljeni: Salomon Kocn. trgovec iz Belgrada, Tanasije Zdravkovič, industrijalec, in Dragoslav Gavrilovič, izvoznik. Predavanja o Kristusu prepovedana Berlin. 10. marca. c. Iz 1'oreuja javljaj«, da nemška tajna policija vedn« linij strugo nastopa proti katoliškim društvom iu sploh proti katoliškim priredin niii. Katoličani le z veliko težavo dobivajo dovoljenja za čist« skromne priredilvti. ki ni-« izključno verskega značaja. Tak« je včeraj tajni policija (CKSTAPO) prepovedala dvoje predavanj v katolisl-i akademski zvezi v Diisscldorfu. iu sicer predavanje »Jezus Kristus in duh našega časa< ler drugo predavanje »Kristus in zgodovina«. Policija n<■ navaja nobenih razlogov za svojo prepoved. V katoliških krogih vlada vsled teh šikan veliko razburjenje, ki je leni večje, ker ista tajna policija ur stori ničesar proti vedno bolj divji in t Vojni kurat dr. Novak Belgrad, 10. marca. in. Davi ob pol 2 je umrl v Valjevu tamkajšnji vojaški kurat dr. Mirko Novak Ob njegovi smrti je bil navzoč slovenski laza-risl iz Čnkarice župnik Andrej Tumpej. Na pogreb, ki bo jutri dopoldne, so odpotovali tukajšnji dekan in župnik v cerkvi Kristusa Kralja dr. Matija Petlič, apostolski protonotar iz Zeinuna dr. Šulc, konzul-'or '-istin, tukajšnji vojaški duhovnik Kotnik in drugi. No" francoski poslanih? Pariz, 10. marca. m. V tukajšnjih političnih krogih se zagotavlja, da bo v kratkem času prišlo do spremembe na belgrajskem francoskem poslaništvu. Sedanji francoski poslanik v Bclgradu Paul Naggiar bo premeščen na neko drugo važno mesto. fmc njegovega naslednika zaenkrat še ni znano. FafiSk za vzhodni pakt Pariz. 10. marca, b lz dobro poučenih krogov se čnje. d;, so včeraj zunanji ministri Litve. F,stenske in Lotonske izročili zunanjemu ministru Lavalu čestitke svojih vlad. v katerih prisrčno po zdrnvljajo franco^'o-britanska po!"ni hišami. Ogenj je takrat. nastal zaradi silne eksplozije smodniku, katerega so takrat skozi Divačo vozili iz Trstu v bližnji grud Naš kol. Najbolj P" meni lina in svetli znana .ie poštnin Divača, ko je 1. 1 K7ti postala železniško križišče, /e I. lN.o7, ko so zgradili skozi Divačo železnico iz Ljubljane v Trst, je Divača bila viižna po-sliiju. Toda I. Is7ti so iz Divače zgradili pni go'ti!t 1'iilj. nekdanjo ;ivsirijsko pomorsko trdnjavo. Tako je Divača poštnin važno ze lozniško križišče. Zanimiva pa je Divača z okolico pred vsem po čudovitem podzemeljskem svetu. Kako uro od Divače je stnroilnvua vas Lokev s cerkvijo, katero s«, zgradili že tentplnrski vitezi I! I i 7.0 Lokve je 126 in tilobokii r.i v ee ko pol kilo........ dolgu jama \ ileiitca. ka- lera je močno sjovela žc tedaj, ko postojnske '"jfifii" "c poznali niso. Kakih 5 minut od postaje Divača je v grmovju skrit vhod v Kač.io jamo. katera je po naravnem rno-Mi razdeljena v t! dela. Kačja jama ;ie celil' Iitllt metrov globoka. Na dnu Kačje iame slišiš bobneti Škocjansko Peko. 1:1 v fitivanu onstran Devina privre na dan kot mogočni Timav. Timav jc ž" od tiel.Uaj znana reka. ki teče največ pod zemljo. Timav pri Stivanu opi-o :e že rimski pesnik Vergil. Del 1 imava izvir- lilizu .Telšait, ki v časom narasli' ter teče »od Pretnom proti Košmil v \ ivmsko kot.)t'i': I'o 17 km ilolffcm loku se globoka m mirt" reka blizu Kkoe.iitna pri Divači izgubi pod wil.io. V nialem in velikem hrezdnit -o /,ope» prikaže na dan. nnknr se i/, vel i.< etra lirczii!':' izgubi v podzemeljske votline |e .so seda' precej preisknt.e. So brez knptnl.ov, a tai divjo iti razdrti pa ne. fin sc kar veličastne Se 2km s« mogli zasledovati ta tok. .Kiten, pa voda /J?rgra v Mrtvem jezeru v ozko 'i-elo in izgine. Kam. tega dolgo niso vedel; Šele 1. 1841 so pri Trebčah 321 m globoko 11 kril i tok Timava, ki sc prikaze na dan pv i Štivanu. . To podzemeljsko bobnenje limava clob-o slišiš, če. se spustiš v Kačjo jamo pri Divači. Biti pa-moraš dobro pripravljen za tako pot navzdol. Ko s0 spuščaš v črno globel. ti vedno bolj izginja solno«, rastlin obstenah je vedno manj. te mahovi se šc plazijo. Blizu te. i a me je še globlja in nevarnejša Kosova jama. Nedaleč jc 70 m globoki Kisuik. ki pa ima na dnu prav flcln«. trato. I um \ Čebulovici jc več jam. med katerimi je naj večja Golob j a jama s podzemeljskimi rovi. Dno jame Ogisicu je pokrito z večnim ledom. P,teli je tam okoli še vse polno drugih večjih in manjših jam. Vse skupaj pa so zna-Menltost in lepota, katera jc danes žal večini Slovencev znprtn. Morda prav v kater' teh jam (• iluin.it* prebivalstva v Gorici. Mesecu februarju ,i<' bilo v Gorici 2fi porok. Kodih; sc je (17 otrok (jaiinarja 74). umrlo |ia 87 ljudi ifcbruaija 7li). V Gorico -e je priselilo l.*i4 ljudi i januarja 2421. izselilo pa 17!» I januarja »Osvobojeni Italijani v Grahovem on Pači. Doc i. t. ni. so v Grahovem ob Uači slovesno odprli novo otroško zavetišče Italiji !?" 1 "lita . Navzočni so bili vsi zastopniki fašističnega režima, dalje črne srnice, mladi IV isti. bitlilla. avauguardisti. Mladi-ltali-jani Male Italijanke . obmejna milica, že-Ic7,ricarji itd. Zaradi tihotapstva mi s, 4. t. m. pred uorlškim sodiščem zmroviir.iali: .lože Miirli niici i/. K ene, Kratic Mozetič in Lojze Al a rti -nuei. Vsi si. stari 21 25 let. Brez dovoljenja so I obali in proilr.iitli žiranje. Obsojeni so bili ua meseci'. llMIll lir globe iu ua povr. nilev so.; ■ :.ro v a r jata Stanko Mare in Franc Pantrcrc. oba iz A idovščine. n stfi bila oproščena. tladi, imajo pa to napako, da so koroški Res, težko je življenje! Zalo se moramo večkrat zateči k bratom, njim potožiti svoje težnje, tla si tako postanemo najbližnji tudi tam, kjer da suo si najbolj oddaljeni. Naj torej bratoin ob jugu iu Savi govorimo o našem razočaranju, boli m veselju v okolici Celot ca. Ako bi prebrskali več desetletij zgo! vino nazaj, bi našli mnogo lepšo sliko od današnje dobe. Videli bi našo dolino, hrib in vas čisto v drugih barvah. Saj so bili naši očetje — pradedje, možje, med katerimi daleč po deželi nisi našel enega Nemca. Kmečko ljudstvo ni poznalo medsebojnega sovraštva. Bil je mir na vasi. 1'rosia je t;i doba. Začeli so nastavljati nemške učitelje, uradnike in druge, ki so bili povzročitelji sovraštva med jkj-deželskiiu ljudstvom. Danes pa celo najdeš kraje, kjer učitelj prepoveduje otrokom med sc-hoj slovensko govoriti. Primer, ki se je pred leti odigral ua Radišah: Otroci zatednih starsev so šli po šoli na bližnji hribček šole ter iiun zapeli par slovenskih |x'smi. Učitelja je to tako močno razjezilo, da je sel med nic in iih ra/gnal vsaksebi z zaušnicami. Lansko leto lu imelo tamkasnje slov dru-tvo proslavili svojo tridesetletnico obstoja z igro o izgubljenem sinu. >lavje, ki bi se imelo vršiti <>. septembra, je oblasi prcjove .ala n;- pritisk tamkajšnjega župana iu voditelja domovinske tronle. Ko sc je razglasil dan slavja sla imenovani Ms k okrajnemu glavarju, da pre;vived podpreta k'e\eto, da so člani slov. društva v zve/i / narodnimi socialisti, ker sta dva cd teh pred julijskem puč ui hodila v Ljubljano«. Oblast je prepoved vzdržala, .t>, tla st s tako prireditvijo I i ,ita javili rod iu mir. Vodstvo društva je napravilo priziv. Tudi ta je bil od oblasti odklonjen. Nato se je napravil priziv in prošnja za dovolitev igre na Kanclerjev urad, kar je ostalo do danes nerešeno. i ako skrbijo /s slovensko manjšino na Koroškem! Oni so /e pozabili, da se je glasovanje vršilo pred It leti in da smo vsa leta bili zvesti državljani. Njih geslo je; prodiranje nemštvn med slovenske brate Siidmark iu Schulvcrein delala s silo, da si osvojita mehko slovensko dulo v Ro/u in Podjuni. Posebno dobro so jim služili in jim slu v 7 letnem otroku, ko vstopi v šolo, mučijo s po: volnoma nemško začetnico vsako slutnjo o njegovi pravi narodnosti Vrhu lega se i^otujčnjejo v tako zvanili Bauerschulen*, v katerih si goj| nem ka zavest kmeta. Nismo se culi. Ua bi kdaj polagali učencem tia srce, naj tudi ljubijo in nikdar ne za. bijo niaternega jezika! Nu delu so tudi, hvala Bogu, ;e trezni ljudje Nemci, ki upoštevajo naso ljubezni do naroda, a žalibog jc leh se veduo premalo. A naša družbica na vasi ni skpa, ini vidimo, kako propadajo oni kmetje renegatje. kako gredo v i* gin, ostanejo od njih le še kruti spomini. A mi v manjšini na svoji zemlji živimo ž« teč stoletij i.i se borimo za svoje pravice. Naše ge lo aaj bo: Uiti Slovenec umreti Slovenec! Saj se ie celo tako lepi izjavil naš kancler dr. von :chuschnigg v Celovcu: Renegati (odpadniki) še nikdar ni-o ko-lislili nobeuenui narodu. In naj bi zaostajal nas ponos?! Naši gospodarji? T - /ko v z raiajo! Vsesplošna kriza jih ta^e. Da povsod uko tenko prede, ojjaziš v tem, ko vsak, kolil.or pač inogoče sto e p in bo krije doma, deloma tudi - blsčila. Kolovrati -e -pet vrte |xi naših domovih. Ni še torej zaspala ta Pr,a navada! Skrbi sc, da se spravi največ ko je mogoče i rta v skrinjo, katero nevesta, ki roma n i n .i dom, vzame s seboj. I udi stari možaka m se pivv ne sramujejo tistih domačih »prtenih« hlač. Naj h segla ^e mladina po tej lepi starodavni navadi! Ceno živini dan ua dan padajo. Sviuj reja, kakor tudi živinoreja močno nazadujeta. Prašiči >•> ]X)d minimalno ceno. Za kravo dobi kmet oolot ico manj. kot preti enim letom, ko je bila se vredna 100 51 KI šilingov, danes pa je samo -e 200 šilingov. Kje so pa drugi izdatki, ki iih je kmet v prid svojega /ivmčeta potrošil? Iloljsc je bilo lanskega le«a na lesnem trgu. tain sr> tudi naši bre/p sclui drvarji tsaj nekaj zasluzili In ta'o? Itrezpc selnost se močno čuti. posebno v indu-triiskih občinah. Menda jo Bistriška tovarn« delo popolnoma usta. vil; kar je hud udarec /a Iviruega delavca, hnafco narašča brezposc'nost tudi druqod. Upamo, da sc vedno pričaka miadi r. d boljših časov. rm AAAC /akaj pa ne jeste v gostilni, kadar vaše /ene ni doma?« •Nak, ne zaupam preveč liigijeni v gostilniških kuhinjah.« Ia. Jane/, kaj naj to pomeni, žalni trak na levi uiuo. mesto na I kav ii Hm, veš. mačeha mi je umrla. (lil 1IOSIS ■veni ro- StenograN in gramofonske plošče /.<• delj fa.su delajo na to. da bi se stenografija uvedla kol obvezen predmet ue samo na trgovskih šolah, ampak tudi iui realnih gimnazijah in raz.nih strokovnih šolali. Ni dvoma, da je ta akciia upravičena. Uvedba stenografije bi v prvi vrsti koristila dijakom, v nmnali meri jia tudi profiMorjcin. ker bi .se jim zelo olajšalo delo |>ri j.redavanjili v višiih razrcd.h. Vzemimo, da profesor ta/laga lekcij' iz kakšnega predmeta, v katerem je p. rebrn, znat definicije. Kljub temu, da obstoju šolske kniigo, so unč vendar po hv 'i vsebini preobširno iu dostikrat za dijaka tudi ni iazuiuljive, da bi mogel i/ njih dobro obvladati dolini i predmet. Profesor pa zaradi svoje dolge prakse raz.loži predmet enrulavno in daje posamezni mpojitiom ja.sne in razumljive definicije. Dijak pa nikakor ne more tiieno ujeli profesorjevih beted /. navadno pisavo, s stenografijo pa hi lo lahko zmogel. Po svojih zapiskih, ki jiii je dojel iz prvega vira v šoli, Iti se dijak najlažje naučil svojega predmeta. Predvsem pa ie iienadomoslljiva stenografija v praktičnem življenju. Ne moremo si predstavljati najrazličnejših trgovskih in drugih uradov, jia tudi časopisnih podjetij itd., brez stenografije in stenografov. Stonograf pa je lahko se tako izvrsten, vendar pridejo mnogokrat trenutki, ko je vsa njegnva spretnost in znanju zaman. Vzemimo primer, da mora stenografirati na zborovanju, kjer govore jhi-vorirki vsak na svoj način in sn med njimi laki, ki sploh niso govorniki. Tu mora stenngraf ko razbira svoje zapiske, spravili govor tudi v |>ri-meren slog. Italje vzemimo kak mednarodni kon-■tres. kjer govore govorniki vsak v svojem jeziku. Takih etenografoV, ki M znali kopico Jezikov In njihovo stengrafijo, pa danes skoraj ni. Za take slučaje je treba stenografov iz raznih držav, kar pa ie |)recej drago. Nedavno se je vršil v Munakoveni kongres strokovnjakov za graditev cest. na katerem ni bilo niti oncv« »lenografa. It lo ,e sicer nekaj časnikarskih stenografov, ki ob takih kongresih slenogra-firajo le važnejše stvari, tola kongr^snln steno ifrafov ni bilo. Na lotil kogresu ^o prvič napi; vili |n*.kuH z gramofonskimi plo iaini, ki so stopile v .ikeijo namesto stenografov. Strokovnjaki so uredili vse lako idealno, da so bili vsi govori in sploh vse, kar se je na kongresu dogajalo, sprejet na gj u-niofonskih plo iti. Poskus je uspel. Nn ploščah hi sedaj posneti vsi govori. Ali ;e ta metod i cenej;«. je drugo vprašanje, pač pa jc gotovo, da io zane-djivuj a. Je pa seveda tudi precej dolu. pre lno .-e govori z gramofonskih plo'č prenesejo na papir. Dešifriranj« j«' težje, vendar zanosljivejSe. ("'oprav se /.di gramofonska plošča primernejša in sigurnejša za roprudueiraire govorov, vendar ne bo nikdar izpodrinila stenografov. Uporabna samo na velikih kongresih, k er se lahko izvr-e vse obširne tehnične priprav, k; so potrebne. Toda vse politično, g spndarsko in su alno življenje sp ne raz.vija samo n i v. likili kongresih, ampak vse prej tam, kjer gramofonska plošča ne bo nikdar nadomestila sUnngrafa PpurnMla se bo tedaj, če bo treba kakšen važen govor shraniti za spomin tako. kakor jc bil govorjen, nik lar ua ne ho zadovoljila potreb široke javnosti, ki hoče liUrili informacij. I'u se bo šp vedno uveljavljal stenograf. »No, kakšna pa je bila snočnja večerja pri tvojem prijatelju?« >Cc bi bilo vino lako mrzlo, kakor jc bila iulia, in lako staro kakor goska in le zopet tako debela kakor hišna gospodinja, bi toliko prav pohvalil večerjo.« * Mali sedi s svojo 5 letno hčerko v tramvaju nasproti zelo našmmkani dami. Mamica, glej, kako ima ta ženska namazano ustnice« Pst! ji zažjiga mati. Zunaj ji pa reče: »O takih rečeh mi lahko pripoveduješ doma.' Ko -e peljet« domov, si zo|H'l neka gospodična pudra obraz. "Mamica, zakliče hčerka, o tej dami bova pa tlonia govorili, kajne?« Tako naokrog Pretekli teden jc doživela Ljubljana visok obisk: v torek se je namreč pripeljal v našo piestohco mož čegar kraljestvo obsega vse narode m vse države vsega pamelnega sveta, to je tistega sve.a, K t se zna še smejati od srca in ki vo, Ua jc ta* smeli vir sreče, zadovoljnosti in telesnega m Uusevnega zdravja in temelj narodnega blagostanja brez narodnega blagostanja iu brez pospeševanja kmetijstva je danes namreč še skromen podlistek nemogoč. Ta mogočni gosj>oU, ki je prišel v Ljubljano pretekli torek, je bil od vsega sveta in celo od / teze narodov priznani Pust. Njegov prihod so naznanjale vse pratike in vsi koledarji že celo loto in tudi vsi časopisi so ljudi opozarjali ua njegov prihod, pa ga kljub vsi reklami ni prišel prav nihče ua kolodvor čakat in svečano sprejemat in pozdravil;!. Razuu mene ni bilo v torek zjutraj na peronu Ijub-Ijauskaga kolodvora prav nobenega človeka iz Ljubljane, vsi ljubljanski cilindri in Iraki so 1» stari ljubljanski navadi trdno spali, kakor spe vsak dan . . Pust se je pripeljal v Ljubljano z navadnim osebnim vlakom, ker ni hotel, Ua bi ga vsi takoj spoznali. Ko je izstopil, se jc radovedno oziral po širokem prostoru, pa ni videl nikjer nobenega človeka — samo nekaj zaspanih figur z rdečimi očmi se je primajalo iz čakalnice. Za kralja dobre volje se nihče še zmenil ni. Pust je z glavo nekoliko poki-mal, potem pa je stopil proti metu: .Oprostite, gospod, kaj sle kar sami tukaj:' Kje so pa nekdaj tako veseli Ljubljančani?« »V posteljah,<• sem rekel in se nasmehnil. »To je pa res čudno, čudno! je reke! I ust; »oprostite, gospod, ali bi uc bili tako prijazni in bi me spremljali nekoliko po Ljubljani?« »Prav rad, gospod, me bo prav veselilo! Kam pa hočeva najprej?« »Kjer je odprto,« je rekel Pust. »jaz sem se ♦cšč. pa bi se rad nekeliko okrepča! in povesenl!-Sla sva v veliko, elegantno kavarno. Kavarna je bila skoraj prazna. Sedeva k mizi v kot in naročiva kavo in porcijo smeha in dobre volie. »Tega pa nimamo pri nas — k nam zahajajo samo resni in dostojni ljudje!« ■ Začetek je že dober,« je rekel Pust in se zasmejal, »le počakajva; ne bo tako luido!« in Pust si je nataknil na glavo pisano čepico z zvončki. Medtem so prihajali v kavarno še dr:-{i gostje. Sami resni možje.' umerjenih korakov, in so dostojanstveno sedali vsak k drugi mizi. Najprej so si brisali rosne naočnike, |>oteni so pa glave potiskali nazaj na hrbet in se ponosno ozirali po kavarni. Osebje se jim je globoko priklanjalo. ■ Kakšni pusti in Cmeriti magarci so pa to? me je dregnil Pust iu se zakroliotal ua ves glas. Točaj nama je prinesel kavo in je slišal zadnje besede: »Pssst, gos|>cdje prosim mirno in Uostojno. ali pa sc polierita!« »Takoj,« so je zasmejal Pust, spravil svojo čepico in plačal. Tako sva odšla. »Ali so ljudje tejK-i,« mi je rekel gredoč, »kai res mislijo ti dolgočasni kuštruni, Ua jih kdo gleda in občuduje v njihovi visokosti? /a take domišljav. ce sc drugod še pes ne zmeni! Kaj pa, če bi šla midva nekoliko po mcstu?<. »Dobro, pa |X)idiva-.< in sva sla. Hodila sva po ulicah in gledala. Pust je k" bolj gledal kakor jaz. ■•Gospod,« mi je rekel, ali jc to res Ljubljana? Meni se zdi, da sva na pokopališču ob polnoči! Kamor pogledam, same sence, mrtve sencc in mrtvi duhovi! Vse molči in nekam hiti! Nihče nič ne govori, nihče sc ne nastneja; samo ustnice .stiskajo in zobe, če jih imajo šc kaj; gletlajo j)« drug drugega lako grdo in hudo brrr! Takoj, ko pridem domov, bom Ljubljano iz svojega kraljestva kar izbrisal! To ni nič zame jiojtliv« se rajši kam smejati« Zavila sva v neko iiivnico. V pivnici je sedelo 7« dolgo mizo nekaj ljudi, podobni so bili hlapcem ali kar so žc bili Midva sva se nekaj časa ozirala, kje bi dobila pripraven prostorček. Pogledala sva v posebno sobo. a tam ni bilo nikogar. ■Veslo kaj,« pravi Pust, kar tukajle sčtliva; • |>osebne» sobe že poznani tam je kraljestvo dolgega časa in še bolj dob; časnih kvari. Tukaj bo morebiti le boljše.« Sedeva in Pust si natakne zopet svojo |)jsauo čepico z zvončki. Pristopivši točajki sc je videlo, da sc ji zdi Pustovo |xičetje strašno za malo. Zensk'i se je |X)7iialo, tla komaj čaka, da bi zaprla vrata za seboj. Ošabno naju ie vprašal«, kaj želiva. r, gospodična, zakaj ste pa tako hudi? Nekaj 'meha nama dajte in nekaj dobre volje, tako za pustni torek, ampak brez surovosli in brez hudobije, pa dve porciji krofov v omaki, če imate.« 1'ri teh besedah se je Pust tako ljubeznivo nasmehnil, kakor sc zna nasmehniti le Pust, natakarica pa je odhajajo od mize godrnjala: »Krave pi janc __ 9pat bi šla rajše, spat!« Odšla je k mizi, kjer so setleli tisti hlapci ali kar so že bili, ki so pili žganje in stokali, kako je danes življenje na svetu liiitlo, ko si človek nili litra vina na uro ne moro privoščiti . .. «Gospod.« je zaklical Pust krčmarju, »pa ga dajte šc nama |X>1 litra!« Krčma r nama je prinese! pijačo in posla* il steklenico trdo na mizo: Plačati takoj, prosim! 1'ust je plačal in pustil na mizi še nover za 2 Din. Takrat se jo ženska pri sosednji mizi že nekoliko bolj prijazno nasmehnila, 1'ust jia ni rekel nič. Takrat so pričeli prihajati še drugi ljudje. V rokah so nosili usnjate torbe, v gnmbnicah na lovi slraui suknjičev posebne okrogle ali štlrioglate znake. v glavah p« menila ovsene pleve, ker so nosili gla t iv silno pokonci. Vsi so odhajali v posebno sobo. odkoder se je kmalu slišalo divje kroholanjc; smeha, pravega smeha, pa nič ['ust se je vedno bolj čudil K a zalo je vse. da io začeta še njega zapuščati njegova židnno-dobra volja. Kar nekako potrt me je vjir ' Kako pa to, gospod, da sc jc Ljubljana tako izpreiucniln?« •Izprcmenila so jo, izureinctiila.« sem mu ri kol, -a to ni nič čudnega. Nekdaj so živeli v I. itb Ijani ljudje, ki se niso nič sramovali biti ljudje nn d ljudmi. Dauos pa ni v Ljubljani že skoraj nobenega človeka več, pač pa hočejo biti vre tHc ubogo živali in živalice, ki hodijo jxj Ljubljani po dveh nogah, nekaj «boljšega* ali nekaj višjega ■ sam.t človek noče biti nihče več! Ali uisle videli, gospod, listih ljudi, ki so hodili mimo naju v »posebno sobo ? Večina teli ljudi ne spni!« niti v hlev, ampak ker hočejo veljati z« nekaj »boljšega-, se silijo pač tja. kamor ue spadajo, želeti- vzbujali vsaj videz neke veljavnosti in dostojanstva in ga tudi vzbujajo, ma-gari s svojim kričanjem. Nekdaj smo hodili za pogrebi častil S|x>min jiokojnikov. danes na hodimo za pogrebi s cilindri, ki še dolgo ne bodo plačani, Ua pokažemo, Ua sino tudi mi nekaj , čeprav nismo vsi skujtaj nič. Mi ne liotlimo večerjal žgancev in kislega zelja, hodimo pa na sret in na morske ribe, da se «pokažemo»; doma pa deklam še kave ne dajemo, ker tega baje nihče ne ve iu ne vidi. Z eno t icsctlo: mi hočemo vedno in povsod nekaj vedno le sebe in sebe in s-be. kako visoko da stojimo nad drugimi! Kažemo sc pa navadno le z nepotrebno baharijo iu s - surovostjo. /alo pa ne poznamo veo neprisiljene zabave iu dobrodušnega smeha in tudi za humor nimamo vev smisla samo zabavljanje iu proslaško zalrkovanje nam jc še ostalo...« Gospod, vi utegnete imeti prav.« je rekel Pusl. • Vidim, da Ljubliai a ui več zame. Ljubljančani naj se imajo dobro kar |>o svoje, jaz se pa odpeljem. OUslii sva do bližnjega postajališča avtotaksi-jev. Hip nato je Pust že tlrčal v vedno veseli Maribor . . /ato letos v Ljubljani nismo r rnznovali »pustu«, ker ie pobegnil, v Ljubljani pa so ostnle samo šc dolgočasile, puste in čmeriic maškaro... Stran 4. »Ponedeljski Slovenec«, dne 11. mnrca 1033 8tcv. 10. Nedeljski nogomet V Ljubljani Zadnja pol zlatomašnSka Ivana Vrhovnika ™ —' t I..1.1:------Dfll.i^n 7. mrhioil/im bi clfi [TD ulpkln dl'3 Ljubljana, 10. marca. bo tako bombardiral, kakor je pri nogometni igri Današnja nedelja je že pokazala pravo pomladansko nogometno lice. Na vseh koncih m krajih so se vršile nogometne tekme — sicer prijateljske, vendar je bilo lasno videti da se naši vodilni klubi resno pripravljajo na prvenstvene tekme, ki so že tako rekoč pred durmi. Na Stadionu sta se srečala ILIRIJA : HASK 3 : 1 (1 : 0). Belo-zeleni so svojega današnjega nasprotnika iz Zagreba zasluženo odpravili Le škoda, da se naši Iliriiani tudi v prvenstvenih tekmah ne zna|0 tako zadriati. Z današnjo igro smo lahko zadovoljni, kajti oboji so nam predvedh res lep nogomet, kateremu tudi ni mamkalo one borbenos ., ki napravi nogometno igro zanimivo Iliri,a ie bila vse do tedaj, ko je padel prvi gol, v absolutni premoči, dočim so potem tud, gost.e posta l boli ofenzivni. Sicer so se tudi po prvem zgoditku v korist belo-zclcnih situacije močno meniavale. vendar so imeli gostje mestoma več od igre in to zlasti v drugem polčasu, ko se pm je iz večkratnega nevarnega obleganja končno le enkrat za-smejala sreča, da so odšli vsa, s častnim golom z igrišča. Ne glede na to, da so belo-zeleni danes uspešno zaigrali, se mora priznati, da rezultat ne odgovarja povsem poteku igre. Z ozirom na svoio igro, Haškovci niso zaslužili tako visokega poraza. Toda oni so igrali za občinstvo. Ilirua pa ie delala dole, in teh seveda tudi hoče občinstvo. Danes so belo-zeleni ubrali popolnoma pravilno taktiko. Um ,o napadali in so izrabili prav vsako sit"act|o za dosego svojega cilja. In tako je pravi no Pri nogometu se nikdar ne vprašuje, kdo ie lepše m bol|e igral, ampak kdo je več golov zabil. Te taktike se bo morala Ilirija posluževati tudi pri prvenstvenih tekmah in uspeh prav gotovo ne bo izostal. Ilirija ie danes nastopila v svoji najmočnejši postavi. Morda bi se dalo še kje kaj spopolmti, r splošnem se pa lahko reče, da je moštvo kot celota napravilo danes dober utis. Dolg zimski počitek se je njeni enajstorici bore malo poznal in vigranost vse enajstorice je stopila danes nepričakovano močno v ospredje. Herman kot homo novus se je izborno obnesel v vratih. Branil ie si|a|no in celo edini gol, ki ga ie spustil je bil neubranlpv. Ožja obramba ima v zasedbi Svetic, Berglez nai-sigurnejšo oporo. Pravtako zanesljiva ie krilska vrsta, v kateri je danes drugi polčas zamenjal So-čana Pogačnik. Unter ie še vedno star borec, ki bi ga težko pogrešal napad. Napad v današnp postavi je kar ugajal. Manjka mu deloma gibčnosti in pogostejšega streljanja in tupatam ie tudi malo preveč okleval, drugače pa je bil danes na svojem mestu. Izgleda, da prihaja Jug v svojo staro lormo. Doberlet ie pa še vedno stari mojster z glavo, ki je zlasti pred golom zelo nevaren in ga bo Ilirija le še morala upoštevati, če bo hotela dosegati uspehe. Notranji trio se bo moral še vigrati in nekoliko več odločnosti mu bo še vcepiti in potem Ljubljana, 10. marca. Pravo ljudsko slovo, globoko žalostno in iskreno, je bil ]>ogreb pokojnega župnika in častnega meščana ljubljanskega Ivana Vrhovnika. Ob pol 5 potrebno. v, tlaškova igra je nam ze dobro znana No, in ....... . tako se nam je tudi danes predstavil. Lepa je za je 8 trnovskih laranov dvignilo krsto m jo preneslo oko toda us|5eliov nima. In zato je tlašk že več- v trnovsko cerkev, ki je bila nabito polna. V cer- krat' in tudi danes odšel poražen z ljubLans^ih kvi so bile najprej molitve za pokojnim, na koru tal Mehkost ki smo jo svoječasno videli pri njem, pa so pevci |>cli libero. Cerkev je bila razsvetljena, pa je že nekoliko opustril ter je osredotočil precej Nato so krsto prenesli preti cerkev, kjer je spre. svo ih aktij v ostro ofenzivnosf. To je pri današ- govoril za Ciril-Metodovo družbo g. Mačkovšek, nji 'tekmi že precej močno prišlo do izraza in bi ki je slavil pokojnika kot velikega doinohiba. Pevci morda še bolje ako bi bila lo prvenstvena tekma, ljubljanskih zborov pa so zapeli žalostinko. Malo Tekmo je sodil g. dr. Buljevič dobro. Gledal- P1"«1 P?'*? ,uro Pa ?ej.e izPred cerkve razvil veli- . c "., rji časten zalm sprevod, ki sc je med gostim špalirjem cev je bilo okrog 5UU. pomikal skozi mesto proti pokopališču pri Sv. Ilirija B : Sloga 0:0 (0:0) Križu. Za križem so šla zastopstva Sokola, Na- V predtekmi sta naslonila rezerva Iliriie ter rodne odbrane, četnikov in vseli trnovskih pro-Sloea ki drug drugemu nista mogla do živega, svetnih, gos|-todarskih in političnih društev ter gra-Sodil je g Zupančič. benska šola. Med venci so bili venec g. bana dr. '.„..„ . , ,. ... Puca, venec mestne občine ljubljanske, Ciril-Meto. Primorje (iga) : Rcprez. trbovelj. okrožja d dnlžbe trnovskih župljanov in drugi. Pogreb 12 :0 (5:0) je vodil stolni kanonik in župnik dr. Klinar ob Na igrišču Primorja sta se srečala dva zelo asistenci trnovskega župnika Finžgarja, šentjakob-neenaka nasjzrotnika. kar nam najbolj nazorno po- skega župnika Barleta in šentpeterskega župnika kaže rezultat ki močno sfoininja na naše hazenske tekme. Primorje je nastopilo s svojim lica moštvom, kj ga je hotelo še enkrat preskusiti p-ed velikimi borbami za državno prvenstvo, ki se Prične prihodnjo nedeljo. Zaigrali so dobro in požrtvovalno, vendar ie bil metrov današnji nasprotnik vse d tujo prej kot pa primeren za pripravo za težke tekme v državnem prvenstvu. Saj se ie tudi reprezentanca, katera edina ima nekai profila od današnje lekme, jjotrudila. vendar lekma ni dosegla svo-ega namena. Unajino pa, da nas bodo črno-beli na letošn:em državnem prvenstvu zastopali do-stomo in da bodo naš nogomet dvignili na višino, katere ne bodo mogli krogi lam doli omalovaževati. Tudi na Primeriti ie bilo samo okrog 500 gledalcev. Sod M je g. Strah. Svoboda : Primorje (rez.) 5 :2 V predtekmi sta nastopila Svoboda in rezerva Primorja, ki je končala z zmago Svobode. Tehme za zimski pofca' Na llermesovein igrišču sta se danes odigrali zadmi dve tekmi za zimski pokal. Pokal si je osvojila Grafika. Danes so igrali: Hermes : Svoboda 16: : 0 llermes je naravnost stri Svobodo in zasul njeno mrežo z goli. Grafika : Zalog 7 :0 Grafika je bila v stalni premoči. Petriča. Za mrtvaškim vozom, ki sla ga vlekla dva para vrancev, so šli sorodniki, za njimi pa številni <>dličniki in zastopniki raznih organizacij. Bana dr. Puca je zastopal načelnik dr. Breznik, mestno občino župan dr. Ravnihar in podžupan prof. Jarc, univerzo profesorji dr. Krek, dr. Kos, dr. Lapajne in dr. Kidrič, višji drž. tožilec dr. Graselli, dr. Melik in prof. Kranjc za Geografsko in zgodovinsko društvo in drugi. Posebno časlno so bili v sprevodu zastopani pokojnikovi stanovski tovariši in drugi prijatelji. Največja pa je bila udeležba trnovskih župljanov, ki jih je bilo v sj>revodu par lisoč. Povsod, kjer se je |x>mikal sprevod, je slal gost špalir množice. Mirno lahko rečemo, da se je v sprevodu in špalir ju jioslovilo od jx>kojnika nad 10.000 ljudi. Na |x>kopališču pri Sv. Križu se je nad odprtim grobom poslovil od pokojnika dr. Slodirak, ki ga je slavil kot zadnjega zastopnika stare garde slovenskih zgodovinarjev. Pevci so zapeli »Blasor mu«. Med ihtenjem množice, ki je svojega pribub-Ijenetra duhovnika pospremila do groba, so začele padati na krsto prve grude zemlje. Esperanto naj bo vez med malimi narodi Ljubljana. 10. marca 1935. Agilni tukajšnji Esperantski klub nam je zopet pripravil v soboto zanimivo skioptično predavanje. To pot je predaval kot gost kluba Estonec g. Birk Voldemar iz Talina o temi »Estonija, nje ljudstvo in običaji«. V veliki dvorani hotela Metropol se je zbralo precejšnje število esperantistov in druge javnosti. Predsednik kluba g. Kozlevčar Jože je navzoče pozdravil in na kratko orisal pomen esperanta zlasti za spoznavanje tujih dežel in narodov. Esperanto je zlasti važen za male narode, katerim odpre pot v svet in jih napravi enake drugim velikim narodom. Mednarodni jezik ie važen za nas Slovence, ki smo zunaj tako malo poznani. Poudaril je, da bi se morali Slovenci že s tega vidika bolj zanimati za esperanto in ga podpirati. Nato ie izrekel predsednik še nekaj pozdravnih besed v esprant-skem jeziku, nakar je predstavil predavatelja. G. Birk je nato pričel svoje predavanje v espe--antskem jeziku. Pokazal je na s'iki malo, nam dokai nepoznano baltsko deželo Estoniio. Orisal je jedrnato in v zgoščenih besedah izvor estonskega naroda. Po mnenju gotovih orofesoriev je ta narod mongolskega izvora, po iziavi drugih pa je arijskega. V sedanje kraje je prišel približno pred 600 do 700 leti pred Kristusom. O tej dobi govore nekatere skandinavske »sage«, pa tudi Tacit omenja to dobo. V zadnjih letih 12. stoletja so prišli Germani, ki so osvojili deželo in jo vladali približno do 18. stoletja. Leta 1710 pa so zagospodarili nad Estonijo Rusi. Šele v prevratu leta 1919 jc Estonija postala samostojna in je sedaj republika. Nato je govornik prešel na sedanjost in je pokazal važnejša mesta Estonije, dalje vas. ljudstvo, vmes pa je vpletel razne šege in običaje med Estonci. Ob koncu svojega predavanja je govornik poudaril, da je za Estonce zelo Važno vprašanje jezika. Od vseh strani ga obdajajo male in velike države, ki govore tako različne jezike. Zato ie narod kmalu uvidcl potrebo po esperanlskem jeziku. V Estoniji obvlada silno veliko ljudi esperanto, uporabljajo ga zlasti turistične in druge kulturne organizacije. Podpira ga tudi vlada. To zanimivo predavanje, ki ie poslušalce izredno pritegnilo nase, se je vršilo v esperantskem jeziku. Sproti je prevajal ves tekst v slovenščino g. Kozlevčar Jože. Večer nam jc nudil res veliko poučnega in zanimivega. Spoznali smo dodobra Estonijo in Estonce. Esperantskemu klubu smo hvaležni za taka predavanja in želimo, da bi tudi našo deželo in naš narod dostojno pokazal zunaj. SK Hermes : SK Domžale 4 : 1 V Domžalah se je včeraj odigrala priiatebska tekma gori navedenih klubov, ki jo je Herines sigurno odločil v svojo korist. Mariborski spori Rohoborba in boks Maribor, dne 10. marca. Ob veliki udeležbi in zanimanju se je vršila sinoči v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru zanimiva športna prireditev: spoprijeli so se v medklubskem dvomachu rokoborci in bo-kserii tukajšnjega SSK Maratona in SK Svobode. Na obeh straneh so se že mesece vršile vestne priprave. Načelnik Maratonove težkoatletskc sekcije, ki je borbe priredila, gospod Jane, je pozdravil pred začetkom tovariše od Svobode ter jim izročil spominsko zastavico, ker je to prvo srečanje med obema kluboma. Nato so se v hitrem tempu začele odvijati borba. Izven programa sta nastopila dva para sub-juniorjev; tu sta Maratonca Dolinšek in Stipar hitro odpravila (prvi v deveti, drugi v prvi minuti) svoja nasprotnika Veberja in Kolmaniča, nakar se je začel dvoboj po točkah; v tem programu je nastopilo 10 parov. V bantam kategoriji je premagal Anžel (Maratoni Lepenika (Svobodi), Rezman (M) Pirnata (Sv). V perolahki kategoriji, kjer so Svo-bodaši pričakovali najboljšega uspeha, je po 20-minutni borbi končal dvoboj med Ušajem (M) in Lašičem (Sv.) neodločeno. Enako jc ostala neodločena borba med Viherjem (M) in Blagojevlčem (Sv.). V lahki katedoriji je v res krasnem tušu po drugi minuti podlegel Geršak (Sv.) mlademu Sernkotu (M). Med Kanglerjem (Ml in Kramberger-jer (Sv.) je ostal boj neodločen. V welter skupini sta se borila neodločeno Kemperle (Sv.) -in Ver-boršt (M); bil je to najmanj zanimiv par, ker sta oba delala precej sirovo. V srednji kategori|i je zmagal večkratni zmagovalec Cokan I. (Sv.) nad Blatnikom (M), ki je v svojem prvem nastopu imel precej smole. V pottežki kategoriji sla se spoprijela Vidic (M| in Cokan II. (Sv.). Po 20 minutni ogorčeni borbi sta se razšla z neodločenim rezultatom: zaradi lepe borbe sta žela priznanje polno-šlevilnega občinstva. Najzanimivejša je bila borba med prvakom dravske banovine in našim zastopnikom na Balkanijadi Ivanom Piheriem (Ml in njegovim 20 kg težjim nasprotnikom Stanetom (Sv.). Po par krasnih prijemih in po par zavrtliaiih je Stane v tušu podlegel odličnemu nasprotniku. S tem je bila rokohorba končana; od 10 dosegljivih točk je dosegel Maraton 13, Svoboda ostalih 7. Sledil je boks, katerega sta vodila dva maratonska subjuniorja, nakar sta se spriieli Gojzdnik (Sv.) in Sojč (Ml: v drugi rundi je zmagal s k. o. Gojzdnik, ki spada sicer v višjo skupino, a ie nastopil proti Sojču zaradi tega, ker pravi Sojčev sovrstnik ni prispel. Enako je premagal Svobodaš Lipavec Škrabla (M), dočim je Štrukl (Sv.) premagal Kamoiča (M) po točkah. Bila pa sta oba precej enaka in je bilo pričakovati, da bo žiriia prog'asija borbo za neodločeno. Sledil je najboljši par in sicer Drozg od Maratona in Kamera od Svobode. S'ednjega smo še pred nedavnim videli na odru SK Železničarja in velja za enega najboljših mariborskih boksarjev. Po krasni borbi, kjer je Drozg, ki je že dve leti brez treninga (bil ie nri vojakihl, nadvse prijetno iznenadil, je zmagal Drozg po točkah. Borbe so se končale okrog 12; bil je to vsekakor lep športni večer, na katerega je prireditelj SSK Maraton lahko ponosen. Tekom enega meseca se vrši v smislu predhodnega dogovora revanš Občni zbor SK Raaida Maribor, 10. marca. Snoča ob pol 0 se je vršil v dvorani hotela >Zamorec< občni zbor tukajšnjega SK Rapida, katerega se je članstvo udeležilo skoraj polnoMevilno. Uvodoma je podpredsednik dr. Brnndstetter obsodil gnusno dejanje v Marseiu. nakar ie bila izrečena udanost kralju Pelru II. V poročilu je nadalje podpredsednik poudaril, da so bili odnošaji kluba do vseh ostalih športnih združenj in do oblasti vedno najkoreklnejši. Iz jtoročil, ki so jih nato podali posamezni klubovi funkcionarji je razvidno, da je klub v vseh svojih sekcijah deloval v preteklem poslovnem letu prav aeilno in žel tudi temu primerne uspehe. Klub šteje 132 aktivnih, 48 mladostnih, i02 )>odf>ornih in 6 častnih članov. Pri nato sledečih volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor z dr Blanke-jem kol predsednikom in dr. Brandstetterjem kot podpredsednikom. Olvorilveni crosscounlry ASK Primorja Ljubljana, 10. marca. ASK Primorje je danes otvorilo lahkoallctsko sezono s cio3scoiintry-tekom ua svojem igrišču, katerega so se udeležili poleg klubskih atletov tudi agilni atleti SK Sloge. Ta tekma je bila predvsem propagandnega značaja in pa, da vodstvo pregleda, v koliko so pripravljene njegove moči za le. tošnje tekme, ki se botlo kmalu pričele in ki so zlasti letos mnogoštevilnejše,- kakor sploh kdaj prej. Ti jiomladanski teki so zelo interesanlni in bi želeli, da jih klubi pogosteje izvedejo in ne samo za atlete, temveč tudi za ostale aklivne športnike kluba, da pridejo na ta način vsi aktivni člani sfiomladi čimprej v formo. _ Današnje tekmovanje je bilo tako zamišljeno, da tekmuiejo seniorii zase ter juniorji zase. juniorji so imeli preteči 2 km dolgo progo, dočim je bila za senior e določena 5 km dolga proga. Glede prog bi imeli omenili, da sta šle zunaj lekališča, vendar še na prostorih igrišča ASK Primorja, toda bili sla pa nekoliko daljši, kakor je bilo navedeno v razpisu. Pri juniorjih so se |x>javili na startu samo štirje tekmovalci, dočim jih je bilo pri seniorjih prav ler>o Število. Tu se je zla ti vidMa huda borba, ki se je razvila med našimi starimi »kanoni«, kakor Starman, Grad, Srakar, Ogrin, zraven so j>a prišie še nove moči. tako da je bila borba prav interesentna. ?.e današnja otvoritvena ps ir ditev ie prkazala, da se bo bil na naših letošnjih lahkoatletskih tekmah srbit boj za primat, kajti vsi klubi se bodo hoteli vriniti v sprednje vrste in naši vodilni na seveda ne bodo boleli izpustiti vajeti iz rok. Pri današnjem teku so bili doseženi tile rezultati: Juniorji (2 km): 1 Drevenšek Viljem, Svoboda, Maribor, 7:32, 2. Zajec Albin, Sloga, Liubliana, 7:36 2. 3. Lombar Franc, Slo^a, Ljubljana, 7:46. — Po klubih je torej naslednji plasma: 1. Sloga, Liub. Ijana, 3 točke, in 2. Svoboda, Maribor, tudi 3 točke. Seniorji: 1. Starman lanez, Sloga 21:58. 2 Srn-kar Franc, Primorje 22-35. 3. Grad Armin, Pri-morie 22:55. 4. Pavičevič Milivoj, Primorie 33 20. 5. Ogrin Milan, Primorje 23 22. 6. Kranjec Ivan, Primorje 23:20. 7. Pen čar Polde, Sloga 23-51 8. Hlebce Jože Primorje 24:17. 0. Hvale Maks, Sloga 24:33. 10. I.epovšek Ferdo, Sloga 25:04. Po klubih pa je naslednjo plasma: 1. Primorje 33 točk; 2. Sloga 17 točk. * Belgrad. 10. marca. n. Tukajšnji športni klub BSK je zaključil dve mednarodni tekmi s francoskimi klubi. 17 marca bo igral v Marseiu proti tamkajšnjemu Olimpicu, 20. marca v Anlibi proti tamkajšnjemu nogometnemu prvaku. Zagreb, 10. marca. b. Gradjanski : Concordia 2:0. To je bila finalna tekma za zimski pokal. Gradjanski si je priboril pokal kot zimski prvak. Mariborski drobiž Smrt v cerkvi. Pri maši ob 6 se je zgrudila nenadoma v Alojzijevi cerkvi 73 letna Mari a Stei-netz, vdova po železniškem uslužbencu. Navzoči so poklicali takoj mestnega sanitetnega nadsvet-nika dr. Novaka, ki pa je mogel ugotoviti samo, da je nesrečno žensko zadela kap in da je bila takoj mrtva. Akademska kongregacija ima svoj redni sestanek drevi ob 20 v kapeli pri oo. franči-kanih. Rezervni oficirji pododbor Maribor, so imeli občni zbor danes dopoldne. Otvoril ga je predsednik prof. Škof, ki je podal splošen pregled lanskoletnega delovanja združenja. Tajniško poročilo je podal Vlado Korbar. Združenje šteje 306 članov, goji vse panoge športa. Blagajniško poročilo je podal Dominik Lovšin. Dohodkov je bilo U.lfO Din, izdatkov pa 10.303 Din. — Med slučajnostmi je bila živahna debata zlasti o ugod-nostiii, ki naj jih nudi članom združenja oficirski dom v Belgradu. Vojni dobrovoljci. Okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev je zborovala v mali dvorani Narodnega doma. Udeležba je bila razmeroma dobra. Zastopani so bili mestni in okoliški člani. Organizacija šteje okrog 60 članov, izmed katerih jih ima 43 potrdilo o dobrovoljstu. borovaki so ponovno izrazili željo, da bi jim bila čim prej dodeljena agrarna zemlja. Finančno stanje društva je povoljno. Pri volitvah je bi! izvoljen stari odbor, le tajnik in blagajnik sta bila izvoljena na novo. Skupščina vojnih invalidov Maribor, 10. marca. Danes dopoldne se je vršila v dvorani kina • Apolo« redna letna skupščina krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov v Mariboru. Predsednik g. Geč je v svojem govoru orisal delo odbora v preteklem pslovnem letu. Najbolj je opozarjal tia novi invalinski zakon, ki je že lansko leto v tem času stal pred uzakonjenjem, a se potem v proračunski debati zopet ni sprejel. V nadi. da se bo zakon uzakonil potem med letom, je Združenje priredilo v smislu sklepa Osrednjega odbora nov osnutek, katerega je ministrsko pred-sedništvo in ministrstvo za soc. politiko in nar. zdravje že osvojilo ter ga izročilo komisiji, ki ga je začela izdelovati vladnega. Ko pa so bile v komisiji zastopane iste osebe, ki so kovale že invalidski zakon iz lela 1029. je Združenje z raznimi manifestacijskimi zborovanji zahtevalo, da se osnutek takoj predloži ministrstvu v uzakonitev. Invalidi pričakujejo, da bo nova vlada pokazala za njih težnje več razumevanja. Združenje je mnogo skrbelo tudi za dobrobit svojega članstva, katerega je v mnogih slučajih podjtorlo ludi denarno. Razdeljenih je bilo nad 5000 Din in to v najnujnejših slučajih. Mestna občina je poklonila Združenju 3000 Din, za kar se ji je predsednik javno zahvalil, kakor je izrekel zahvalo tudi vsem drugim številnim dobrotnikom. Tajnikovo poročilo je dokazovalo, kako ogromno delo izvrši vsako leto lo združenje in kako je potrebna ta organizacija. Blagajniško poročilo izkazuje izravnane tlohodke in izdatke. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor brez vsakih sprememb. Mariborski mesarji zborujejo Maribor, 10. marca. Pri »Zamorcu« je imelo občni zbor Združ«nj« mesarjev in preltajevalccv. Otvor I ga je ftredsed-nik Anton Tavčar, ki je podal kratek pregled o lanskoletnem delovanju orga-izacije. Tajniško poročilo je podal gosp. Julče Novak. Iz poročila je razvidno, da se morajo boriti člani društva z mnogimi težkočami in ovirami Koncem leta je štelo združenje 258 članov s 186 pomočniki in 49 učenci. Uprava združenja se je v preteklem letu morala posebno bo iti z mestno obTino z m:st-no občino mariborsko, ki je lastnica mestne klavnice. Četudi dobiva mestna občina od klavnice letno okrog 5CO.COO Din čistega dobička, vendar ni hotela znižati klavniških pristojbin in tudi ni odpravila nekaterih nedostatkov v klavnici in ni izboljšala njenih naprav. Vse prošnje in pritožbe so bile brezuspe*ne. V bodoče pričakuje združenje od mestne občine pač malo več zaumevanja za upravičene zahteve. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da so znašali dohodki v preteklem letu 36.287 Din, izdatki pa 34.347 Din. Premoženje združenja znaša 21.820 Din. — Pri glavobolu, omotiri, sumeniu v ušesih, pomanjkljivem spanju slabem razpoloženju. razdražljivosti. posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Josel«-gienčici Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo. da je »Franz-Jo-scl«-voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo Ljubljanska kronika Umrla je Miki Korene, 6 letna hčerka učitelja na meščanski šoli na Viču. Pogreb bo v ponedeljek ob 4 popoldne iz Rožne doline VIII. št. 28 na župno pokopališče na Viču. Naj se veseli med angelci v nebesih. Žalujočim staršem naše iskreno sožalje. Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ob 20 bo predaval v dvorani Delavske zbornice univ. prof. in dekan tehniške fakultete gosp. ing. Marij Osana o oddaji in sprejemu radijskih vesti. Predavanje bo ponazorjeno s skioptičnimi slikami in raznimi poizkusi, ki bodo omogočili vsakomur lahko razumevanje osnovnih pojmov radiofonije. Vstop je prost. Ekscelenca J e n n y Kusmanek pl. Burgncustadten javlja globoko potrta v svojem imenu, kakor ludi v imenu svojega brata ritmojstra Pavla Z e s c h k o , žalno vest o smrti svoje iskreno ljubljene sestre KAMILE ZESCHKO ki je dne 8. marca ob pol šestih zjutraj, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v Jožefinišču na Poljanski cesti mirno izdihnila svojo blago dušo. Naša ljubljena pokoj-rfica je bila pokopana natihoma v rodbinski grobnici. Sv. maša zadušnica se bo brala jutri v torek ob 9 v cerkvi Sv. Petra. Izdaja konsorcij »Ponedeljskega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek. Urejuje Ciril Kočevat. Tiska Jugoslovanska tiskarna, Zastopnik: K. C«4.